St. 10. V öonci, dne i. septeinbra 1899. Letnik I. l/liitja VHiik petek v iin-sccii oh II. uri |iicilj) kuiii-c dc- • einlira I »I. 20 kr.' Hniilajii si- y (iorici v fuhakarnuli S c li w a r /. v Sulskili ulirali in .1 v I- I c r s i t /. v Nunskili ulirali j»<• 5 kr. G0RIC1 (Večeriio iz H kr., aku se tiskajo 3-krat pi» "» kr. Aku se vei-krat tiskajo. rar-iiuijo »f jio pogntlbi. Izdajatelj inodgovorni urednikJosip Marušič. Tiska ..Narodna tiskarnau A. M. Obizzi (odgov. .1. Maiusir.). S pro^raiuom in doslednosfjo. IV. po sli(»dih dr. Turne je Hl položaj v ue/.eli pr<'<<'j drugnren kakor prfuj sliodi. Duhovšema po veeini iii l>ila vk* za dr. Tnmo t-rtlco v11rjtm kakor poprej, učitelj.stvo po večini odlocno za njega ; ostuli volih'i pa so l»ili omamlpwii po le- pih govorih ujegovih. D r. T n in a j e h i 1 povsod n a p o v r 3 j u k a k o r o I j e, sk o i'ii p o z a I) 1 j e a je b i I v o d i t e 1 j g o r i s k i h S I o v e n fi e v d r. G r e g o r <*. i o. Lefa 1889. so se liili zložili po ve- liki verini v«i stanovi v deželi za dr. Gregorčiča. Kdor hi inislil na njegovo dedščino pred konoano njegovo doho, bi moral odtrgati od njega stau za ntanom ter ga nase prikleniti. U č i t e I j s k o v j) rasa n j e jV dolgo vr.sto let na dnevnem redn ; bilo je pred dr. liregorčičem iu se ni resilo, pud njegovim vodstvom se doslej tudi še ni ; oprijel se ga je dr. Tiuna, ker je vedel, da učitelji tudi nekaj veljajo v deželi in da vedno giasneje zahtevajo poštenega zboljšanja, proti kateremn do ted«) nikdo ni jayno ugovarjal. Prizna- valo se je od vseh strain' upravičenost uciteljskili zahtev, a storilo se kljubu te- mu ni nit':. Tudi dr. Tiuna je hotel po- tolažiti učitelje z lepimi, prazaiini hese- dami. Da ni resno inislil s tirn vprasa- njem, je mož sam povedal dne 25. maja 1899. rekoe, da n H> i t e I j i so p r i š I i prezgodaj h s v o j i m i z a h t e v a- ni i. Da; prezgodaj so prišli na sled dr. Turnoviui spletkarijam. Vsakdo ve, da je hila duhovščina do zdaj glavui stan, ki je odločeval pri volitvah ; proti diihovšrini se ni opravilo ničesa ; voditelj goriskil) Slovencev do- slej še ni l>il proti diihovščini. To je vedel tudi dr. Turna, zato je moral tudi za njo dohiti trnek, na katerega hi jo vjel ter vodil po poti, po katerej je že- lel priti ciim hrze tini holje do vodstva. To pa ni bilo posehno laliko. Kdor j>a ima giavo na vratu za to, da z njo mi- ,sli kakor dr. Tuma, ta že stuhta, kar hoče imeti. Dr. Tuma, pravijo, da je hil sam nekdaj ucitelj, a je kinalo obesil raršavo službico na klin ter se oprijel dru/.cga, ki kaj vr nese. Kot nekdanji ii<'if*;lj je vedel dr. Tiiiiifi, da diiliowsciiiH se ill spi JjHZIiil;i s'1 (Jo ('(-la Z liOVO ,š(»lo in da sh'cini po spivuifinlii, katera hi jej jiritK'shi ver vpli vri na solo. Ako lio- <'em pritioljiti duhov.^'.ino ter jo razdvo- jiti z učifcelj.stvoiM, iiKwain vgri/.niti v to jaholko. 'i'ako jc mislil dr. Tu- ina in hajd v (!elje k „Zave/.i ucitelj- .skill drustev" - zugovarjat Ebenhoohov so 1 H k i p r e d I o g7 zu katerega He nisi nasi di/.avni poslanci niso ogrevali. Znano je, da je dr. Tuma v Celju pogorel. LTr-itelji jta.se ni.so inogli jireruditi, kako je inogel priti (\\\ Tuma do tega koraka. Vse hi bili poprej piicakovali od njega kakor to. In vendar ne je zgodil eudež, da /agovornik u<'itelj,stva, kakor .se ga je iinenovalo; je oh enein zagovornik VA). s. pred logn. Kdor zna, ta zna. Na Goriskem sino imeli, polegglavne dr. Gregorčičeve stranke, katere glasilo je hila BSoča,(r še drugo str.incico, ka- tere glasilo je l)il „Primoraki List." To strančico so imenovali — „klerikalao." Ta je sprožila misel o ustanovitvi ne- katerih noyih dru.stev n. pr. z a v a r o- v a 1 n i c za živino. Dr. Tuma, katerega stejejo dandanes za hudega ^liberalca,1' je koj pograbil itlejo zavarovalnio za ži- vino, stlaril jo v svoj kos in .se poilal prodajat jo nasemii kmetskemu ljudstyu kot svoje maslo. Sanjal je tudi o „Z'i- j veziu tacih drustev ter koval pravila za I njo. Hotel je biti vse in povsod. Seveda, kinetsko ljudstvo ima pri volitvah tudi glas in sicer po številu največi glas. Da si pridobiin tudi kmetsko ljudstvo, upo- i'iihim tudi „klerikalno'* aredstvo o zavarovahiicah — samo da pomaga. Tudi sv. Fijan na j pomaga, re hoee in more ; zato se je vrgla kaka beseda o po/.arih in zavarovalnioah proti ognju. Poleg kmetskih posestnikov, duhov- nikov in uoiteljev, o katerili se je po sliodih in rasopisih dovolj govoiilo in pisalo ter tako vzbudilo njili pozornost na dr. Tiirao, imamo na Goriskcin tudi nekaj trgoveev in ohrtnikov v GoriYi, po trgih in vaseh. Za nje je bilo treba nekaj storiti. Ze pred dr. Tuinom se je govorilo v (iork'i o uetanovitvi trgovsko- obrfnijskega drusfcva ; kakor povsod, tako je tudi to vzel v roke in jedino; kar se mil jn posi'erilo, je hilrt listaiiovitev t v g (• v M k o-o i> r t n i j M k M ¦/. a d r u g ¦* v G o r i c i, ki y r-koio jedini u- ,»di [Mt/itivncga d<-la o\r. Turne na vseb kon- cih in knijih. Govorili smn na drohno o „pozi- tivnem" delovanju dr. Tume in o uspe- hih njegovega delovanja. To smo .stnriii. da smo pokazali razmere take kakorsue so in ne take, kakor>ne farhajo zago- vorniki „[lo/.itivnega" dela. M"d „pozi- tivnou delu «paa v luži je zareg 'jaia. Jn zapel sem si: Žaba nad vodo — dvigala glavo! Nisem inogel vesi obstati jtri tem vab- ljenju in tudi jaz sem odsel po svetu ; ho- tel sem siuti, kake pesini nam je prinesla ta spomlad, pa videti : kako se je to ozali- äalo. — Oh, Bože, pielepo ! Ali dete, prekrasno ! Ve, mile gospe in go.spiee, ste lepe — nie1, govorjenja — posebno nekat're, proti le.- t(^nji apomladi pa ste — ne sräit.e se — ni<\ ničle ! Ali imajo to prelepčeno zeleno °bleko, in olepšana je : z vijoliv.aini, spo- inintieami pa velikonočinVami, zvoučki in kalužnicami, iz kratka: liajprva binska ši- v"Ja ne napravi take obleke! Tega pa ne ! bi ti letošnji škijano.i, to so ttfki! rJ'i se .^"Jejo, žižnejo in gostole iz malil» P'"S|J) , ¦¦ill sam gospo'. oskrbniU. V gostilni iinajo posehno sobo : tain beiejo ali (^itajo nuvine, pa gospod učitelj ali gospod grajski adjiinkt igia v(>asih na stareni klavirju, ki sta ga kupila po starem kantorjii (orga- nistu) na akeije za 100 goldinarjev; in sie je pivo sveže, zapojejo tudi kako nanxliio, n. pr. ,.Stoji, stoji tani lipica". Kaj sieni posieti ? mislil sein. [, kar v (Mtalnic.o pojdein ! Iu šel sem. (^ospoilje so že sedeli skupaj. Tedaj je bil prvi akt (de- janjp), brali so noviiie. Pozdravili so nie. iSedel sein za niizo ter jel brati „Glas'*. „M —hni!" se odkašlja gospod ur.itelj, „to hi vendar rad vedel, kakšna je la oka- rina? Vedno jo h"alijo v glasilih, da jt) to nov, ce!i) ueiiAvaden godbeni instrument, da iina glas nepričakovano prijeten in osiar- Ijiv. Kaj inenite, ko bi zložili zanjo ? Pra- vijo, da se vHakdo v dveh urali nausii pi- skati na njo — tudi sie ni lmizikalisien : torej pa hi mislil, da jaz kot tiavtist hi mogel tudi bizo igrati na ta mv iiištru- nient". „Kain si se pa zopet zapodil, Filip ?" pokara ga lovec. Zložimo kaj raj.še za uboge dijakev. Radgostu — bo bolje. Ta okarina je menda zopet kak tak švindel, kakor je bil oni kri—kii!" „Jaz inisliin, da za dobre uaniene smo dali dovolj novcev", vmeša se gospod ad- jiinkt. Zakaj bi si ne kupili to nialenkost za lastno znbavo ! Ne vein, zakaj bi ne. Jaz dam takoj 1 krono! ViVraj je bilo v iiovir.ali. da igrajo na Dunajn že pri kon- ceitih na njo in da je zlasti pripravna za spreniljevaiije glaaovii'ja. ,.M--lim!il odkašlja se gospod usiitelj, ter pokaže na novine : „Tu stoji: najholje pripravna za spieniljevanje je st. 3." „No, toiej1', resie g. predstojnik, ,.to- rej pa bi mogli imeti koncerte doma. kaj ne ? Zložimo torej za njo, gospod je ! Ali jaz meniin, ko si že kupnjemo kako rec\ ku pi mo si najboljSi) za — pet goldinarjev". „Da, narocimo jo, kaj je za pet desetic!" Grajski pisar poskooi radosti : „To bo zabava, gospod ik'itelj, vi boste i?rali na okarino, a jaz vas bodeni spremljal na gla- sovirju!" „Veseli me, veseli. m-lini! zare.s" |)iikimal je gospod lU'itelj. „Ali radoveden seni, ali bi se ne dalo tudi na njo zapi- skati kak solo pri ofertorij» (darovanju) ? To bi bilo nekaj". — —¦ Zložili so torej za to milo okarino, zabavali se he, malo, potem pa je šel vsak domov posiivat. .laz seni šel z driigim sve- tovalc.em. P/ri me je v zadnjo sobico, sam pa je sel v veliko izbo. Bilo je tako tiho, da bi bil slišal mis h.)diti. „Kaj pa ste delali danes tam toliko siasa ?" vpra.ša žena moža polglasno — „kmalu bo deseta". „Ne luuluj se, žena'1', tolažil jo je podzupaii ; danes smo imeli neko važuo po- svetovanje; zedinili smo se, da narosiimo okarinofc. „Kakegd smenta pa že zopet ?'' „Ti ne razumeš tega, ženka. To ti je tak nov instrument, kakoišnega še ni bilo. To je glas — nuizika — to je kar siudo- vito", -- — rAh, kaj muzika! Muziko imamo doma, da mi včasih kar po glavi busii. Ko- liko pa .stane to ?" „Prav zastonj je! Dali smo vsak po kroni". „Eno krono! Ali ni zavržen denar ? To ni ne v kotel ne v lonec. Vsieraj sem ti rekla, da bi kupil novo kuhinjsko svetil- nico. Ali ne — da je stara še dovolj dobra! Za hiso ti je škoda denarja, tam pa tratiä, kakor bi bil ne ver.i kdo !>( „Ne moti se ženka, saj ne tratim ! Za tako stvar denar nikdar ni zavržen. Saj veA, da seni hil vedno malo idealista. Treba, da napredujemo, podpiramo lepo in dobro; s tern se povzdiguje «Hit za lepoto (krasoiHitje). Zdaj boino imeli koucerte (glasbene vesieie). Gospod usiitelj bode igral ua okarini, gospod Vinko z grada pa na glasiiviijii. — — Kadar boš to siula, tedaj bos uživala radost, kakoišnn se nisi öutila niti pri svojem prvorojencu". Moral sem se glasno zasmejati. Za- konca sta utihnila. (Dalje pride). porora raed raznimi stanovi. Za sedaj se inn ni posrcČilo, ker razni stanovi niso bili še udarjeni a tako slepoto, kakor se je mislilo. Ako bode v prihodnje dru- gare, ne vemo ; odloeeval bo alovenski ua:od na Goriskera v celoti pri pribod- njih volitvah. Kakor si bodo na^ega naroda po- samezni stanovi, ki so zdaj po dr. Tumi med seboj razdražeoi, postali, tako bodo ležali. Al. ^Hp.Ullld >,ZldVMG Ublluljoilll UlUiMGV • Oli t^asu preporoda nasVga naroda so bili postavili takratni voditelji Slovencev na prvo niesto zjedinjeno Sloveuijo. Z niladeniAko navduSenostjo so de.lovnli na lo, tla bi se Slovene! združili v jedno kro- novino — Slovenijo, knkoišno je bil ožive.l veliki Napoleon pod imenoin Ilirija. Razmere pa so naravnale, da Sl«>venci iii združena vsa slov. nč. diustva vseh slov. d^žela ; pridružila se ji je tudi hrvatska lstia in letos se ji pridruži še hrvatska Dalmaeija. Tnko bo obsegala .,Zavezau vse jugo-slovanske dežele v tostianski Avstriji. Poleg glavne ualoge, ki jo ima „Za- veza", t. j. skrb za razvoj našpga šolstva na podlagi, ki odgovarja potrebam našega naroda, ne pozablja na glavni faktor — na ueiteljstvo. Kakoršno je to, tnko je šolstvo. „Zaveza" je storila že veliko za na- predek in blaginjo slov. usiiteljstva, za ka- tero tudi velja pravilo, da sodi vsakemu dr-lu svoje plačilo. Plaöilo je bežalo mimo delavcev in oui, ki ga dele, so s skopo roko metali nekaj suhih drobtin med vrste slov. učiteljstva, ki je kot žejen jelen v suhem gozdu hrepeiuče stegalo ruke po krepčilni poživljajoči kaplji blagodejnega .studenca. Danes sicer äe ni tako, kakor bi mo- ralo biti, a danes je vendar že drugače, kakor je bilo — trdi „Uc\ Tovariš" — kar velja sicer za Štajersko in Kraiijsko, ui- kakor pa ne za Primorsko, kjer je doslej ostalo vse pri starem. Da se je zboljšalo gmotno stanje v onienjenih deželah, ni naj- maiijša zasluga „Zaveze", ki je skoro pri vsaki priložnost! z živo besedo povdarjala zasluge svojih članov in posredovala na pristojnih mestih. „Vse prosnje okrajjiih usi. „društev, v>e resoludje „Zaveze." pa niso „doslej priraogle Primorcem do kakega zbolj- „šanja. Na Goriškem je postalo to vprašauje „peresie, a obeta se od merodajnih faktorjev, „da se zbolj.šanje doseže". ,.Zavezaw bo gotovo tudi v prihoduje hodila po poti, da dospemo tudi na Pri- morskeni do boljäega ginot'iega stanja na- šega učiteljstva po zakonu človekoljubja in pravičnosti in po zakonu, ki ga je podpisal presvetli eesar sam. Slovemko učiteljstvo je vstrajalo to- liko časa pri težavnein svojem delu ob be- raških plačah, ko vendar živi v isti državi kot državni uradniki, v istih razmerah, ako ne huj.ših ter občuti rastočo dragiujo živil in obleke kakor dižavni uradniki, katerih denarni prejemki visoko nadkriljujejo pre- jemke učiteljev, ki so v tem pogledu na slabšein kakor državni uslužbenci po novi regulaciji dohodkov. To velja posebno še za Goriško in Istro. Zdi se nam — zatrjuje „Uč. T.B dalje — kakor da se je sprijel jarem bednega životarenja z našimi ramami, kakor se aprime srajca z ranjenim raestotn na človeškem te- lesu. Napenjali smo že vse sile, uporabljali skrajna sredstva, da bi se otreali te more, a sami — uči nas izkušnja ,— ne moremo zatreti tega zfijednika, ki nam oviia rast krepkega, svobodnega razvitka. „Zato nam bodi skrb, da si pridobimo prijateljev, ki imajo raoč in sredatva, da nam pomorejo. Iščinio in pridobivajmo najsplošnejšo naklonjenost naäih deželnih in državnih poslancev, ki imajo usodo našega ljudskega šolstva in toiej tudi učiteljstva v rokah". Temu nimamo pristaviti diuzega, nego da velja splošno gorenje pravilo tudi za Goriško, kjer si je učiteljstvo pridobilo na- kloujenost dobi'o utalcčih poslancev, kateri pri prvi mogoči priliki store za ueiteljstvo kolikor bo niogoee. „Zaveza"' pa naj stoji goviškenm iuMteljstvu na strani ter je krepko podpiia, sicer bi osamelo moralo propasti. I>ne 10. in 11. t. ni. naj pride v Go- rico vse slov. ueiteljstvo post-bno iz naše deželn, da se složno posvetuie o koiakili, ki jih ima storiti za boljso bodoenost, kajti ravno letos je doživelo posebno na Goriškeni toliko britkih izkušenj in poni/evanj, toliko napadov, da }(- sveta dolžnost vsakega uei- telja, da povzdigne solidarno glas za svoje pravice. Pričaknjenio tudi, da se udnlt^'e glavne skupšMne nasi de/elni in državni poslaiwi, katf-ri se na tak na^in najbolje infonnirajo o zahtevah in potr^bah ueitr'ljslvrt. Sklepamo z željo, da bi ,.Zavezn" le- tošnja glavna sknpšfina v Goric.i obindila obilo dobiega sadu lepo se razvijajoc-i slo- Vrii>ki soli tei nje delavnenui ucMteljstvu. Milini gnstom iz vseh sloven.skih in hrvat*kih dežela pa klifemo : d o b r o u m d o š 1 i! Naj li Died »ami sreca cvele sau ptip povzetnifcOBi ? (Izv. dopis.) „Edinosl" se poteguje za povzetnika Gabisčeka, kateri bi bil po njenem ninenju zälo agilen, jako podvzeten in vsestransko dolaven, drug! Slovenci bi bili poleg Oa- bršfieka indolentni pritlikovci, ki bi zavidali srečo in blagostanje prezasluženeinu Gabr- ščeku ter bi ga ne pustili, da doseže vefije uspehe od navadnih nedelavnih rojakov Inez povzetnega duha. Kolikor mi je znano, se. ni Gabršfteku od nobene strani očitalo, da bi ne bil de- laven, pač pa to, da je njegovo delovanje goriškim Slovencem v nesrečo. — Gabr^ek iniH nekatere lastnosti, ki kvaiijo njegovo delovanje in so vsakemn, ki ima ž njim kaj opraviti, zoperne. On je silno ošaben in ceni svojo moč, veljavo in delovanje pre- visoko; delo, zaslnge in dingo svojih ro- jakov pa deva v nisi. Kdorse nui noče pod- rediti se svojimi nazori, tega jtregaiija, kjer in kolikor more. Gabršček je pozabil, da je popustil U(?iteljski stan, ker se mil ni ftutil kos in in ker -|i tako stanovitno in tako po/.oino spuscati, kakor on, kateri pol.-g dela ,./a narod" ni imel druzega stanovskega pokliea in mu ni bilo tinba doma >ktbe.t.i /a odgojo otruk. Jsto velja o dr. Tumi, ki dobiva ko! dfžtdni odboruik Mnjih 1200 old. i li tie.ba, da se, zaradi te^a bahata ter go- vorita nekaj podoliiiejra. kakor l'ari/.<*j proti cestniiiaijii? -- Oenni tislo zavijaiije. v „So(M" in drugod? Oeinu raztresali v jav- nost besede., kature niso bile nameiijeiie za javnost, ko »te jih med seboj govorili? Sklniieino s te.in, da leeemo: Mi pri- voščiino v prvi vr.sti svojiin Ijudein, naj se med nami opomorejo. Zinožni, zu:;rajni in zaslužni možje naj le. pridejo ]io pošt^ni poti med nami do bogastva, sreee in slave; liH privoščinio pa tega Ijudein, katerih delo- vanje je nam škodljivo in v katerih n»kah nima nobena res prave. sreee. Ljudje, ki hoeejo biti tirani svojiin sobiatom, zatiralei delavnih trpinov, šiba svoj'h rojakov, naj se ne pritožiijejo, da jini ne piistimo plezati po svojih hrbtih ter da bi nas na živem telesu vivisekcirali. Take ljudi hočenio ra/- orožiti in ne odnehamo, dokler se to ne zgodi! D o p i s i, Iz gor. Brd, due iß. avg. (I/v. dop) Daljft. — S 11 e I j a n j e proti to e, i Tudi glede s t r e 1 j a n j a proti t o (\ i se tudi v gor. Brdih že gotavo leto dni obravnava in raznravlja. Tudi tukaj so se koj jioprijeli misli, da stvar niora biti dobra, le. preglavico je 'debilo, kje dobiti denar za strelne jtostaje. Potrkali so naj- prvo na obftinsko blagajno, a tam je niočno odmevalo, znamenje, da je prazna in suha Kaj storiti? Slednjič zbrali so se nekateri nai>rednejši posestniki ter sklenili potrkati pa na vrata svojih soobčanov in drugih imajoči tukaj svja i>osestva Tn res, posre- e.ilo se je, spraviti toiiko denarja na pro- stovoljnih doneskih, da je kupila obtfina Št. Martin skoro istorasmo z res napred- nimi Medanei pi i t.vrdki Konjedio. et Zajec. v Goric.i potre.bno pripravo za '2 strelni postaji. Pred kratkim napravili so tudi Vedrijanci na wiak način tudi 2 postaji naročivši naravnost od tvorni«'e ,Io-!. Lorber et 0. v Žalcu na Stajer.skem. Tako unetost in požrtovalnost tudi gor. Bricev za koi istno stvar treba je res le pohvaliti in njih naprednost pripoznati ! Zdaj pa, da bi se osre.ile še katastr. ob- čine : Kojsko, Vrliovl je in Brest je, Krasno, Višnje.vik in mogoi'.o tudi vas : Gonjatfe, ter napravile za enkrat vsaj ]to eno, če ne več postaj, in gor. Hula bila bi gotovo niočno, inoe.no zavarovana tudi proti tofii. t*)t. Martine.i postavili so strelni po- staji na prav ugodui mesti. Posebno ona ua hribu „Menik" je kaj posebnega. Dimnik te postaje je pravi orjak, ki gleda na vsa Bida. Spodnji del dimuika je eel iz litega železa. Visok je 2 m 40 cm in sirok zgoraj eelih 76 cm. Glavni spretni strelec te postaje, rpro- žuje le votle stiele, kajti on nabija to- pice prav priprosto tako-le : Y prasnico to- pica vtakne koše.ek vžigalne vrvice, v topis, vsuje določeno nierico smodnika in zabije v ustje to]»iča 7 8 cm doig klin iz in e h k e g a lesa tako, da ostaue med smodnikom in klinom nekaj prostora z moc.no stisnenim zrakom, kar prevzroči čudovito silno poka- nje in žvižganje taksga strela čuje se 12, 13, celo do 15 sekund. Dokazano je, da po votle m strelu izgnami zrak iz dimnika se višje vrti kot izstreljena let.eČa krogla skozi zrak, ki vsled z v o č n i li v a 1 o v (Schalwellen) prodira do oblakov in jih pretresa, Sprožu- jejo naj se toiej povsod le v o 11 i streli, ker tudi nabijanje topiča za tak strel je najhitreje — in to je ravno potrebno, ~ kajti potrebne kline ravno toliko debele, kakor je ustje t.opiča, ima se tudi vedno toliko v zalogi, da ne zmanjkajo. Vendar so nekateri strelci, ki nočejo vedeti, da bi inogel strel kaj veljati, ue se na smodnik V topieu ne nabije polno paj>irja, in na to še, stoleene (»poke ali peska, ker noi-ejo ali lie niorejo iiineti, d;i inoe.no st.isnjen zrak med smoiliiikoin in klinom iiolj pretiska na smoiinik neo-o ves imbit. papir in drugo. Ce tudi nas je due v,:\. julija t. I. gor. Brief v tja pa sem la kaj to(Y-a potolkla, kar pa ni tako hudo, kakor se govori in piše, -- vendar smo še trdnega preiuii'-anja, da streljanje proti ti.či pomaga, ker smo se vže ve.^krat pred tem in ?e po tnin dnevii do dubrega prepri.'-ali, kako so se oblaki polni torte oziroma babjega jisena ali „sodre," se .stieljanjcni [toeasi razdelili in zgubili, ali pa se je pulileviio zlilo biv/ toč«. Tudi omenje»a due t. j. y:; julija sti sami St.. Martinski strelni postaji, - ker Vedri- janei ju ni^o imeli še postavljeni, —¦ y, dru- gimi postajami spodnjih Brd pravoeasno in pridno streljule tako, do so dvakrat zapre- e.ile ton», t.einue se je ra/.lil le hladen dež, medte.ni ko pii tretji nevihti one.ga due zvečer ob najhujši potrebi znianjkal je smod- nik. StiHljanje je moraln pienehati in vsu- la se je prav za hip to fa z dežjem vred. Druzega due t. j ['A. julija bila je še. hujša nevihta se. strašniin viharjem in bliskanjem, posebno zvečer od 9 l(t me, a s pridnim in neprenehiiim streljanjem, — kei je smod- nika zadostovalo, —- odvrnilo se je, da ni pad la nobeiia t.oča, ampak le dež. Kako bi bilo äe-le vsakrat zavarovano, ?.e bi bili niogli še Vidrijanci poinagati se svojima postajama, kakor tudi da bi iineli že prej oineiijene občiiie spretne postaje in združeno streljale ! (Dalje prih ) Politični razgled. Avstrija. Cesar se je vrnil ol vojaških vaj na (,'eskem ter se naselil za nekaj dnij v SchönV.r'inu. od kostet se odpelje k vojaškim vajani na Korosko. Barona Chlumeekcga avdijenea v Ischlu in njegovo potovanje v Ratot na Ogrskein, kjer je bival niiiiisterski preilseduik pi. Szell. je tako zelo razburilo skoro vse ^.a- sopisje 'avstrijsko, kakor že dolgo noben politie.ni dogod«k. Kako je. nngolelo tu ugibanja in skle- panja, razinotrivanja in konientiraiija ?! Posebno je pa visoko posko^.il kazalec na neinško-libei alni polit. uri. Sodeč po pisavi nemško-liberalnih listov.si je moral misliti, da hip na hip odbije zadnja ura sedanjemu mini- st.e.rstvu ter da je že tfotova stvar, da bode baron Chlumecky bodori mož, bodoe.i mini- sterski jiredse.dnik Se celo (Vskim listoin je bil ta do- gddek neljub ter so jako rezko pisali o njeni, posebno ]>a „Narodni listy". Židovska nemško libernlna „Neue fr. Presse" pa ie vže skoro glavo zgubila od veselja. Natiae.ila je v svojih predalili to- liko konfuznega politi^nftga blaga, da se je. moralo v gbivi iijenih zvestih (''itateljev in eestilcev kar vrteti. -— Nekrolog, kaleie.ga je anticipirala <» Thunovein niim- sterstvu, je, bil pisan v tako re.snein slogu, da snio mi sami, vedoe da je Avstrija dr- žava neverjetnostij, zae.eli poinišljevati. No juha se vendar le ue pije tako vro^a, ka- kor se jo je skuhalo. Torej iz labirinta vseh uganjk in ugibanj prišlo je na dan koncno nekaj pozitivnega. Zdaj so namrefi vsi e.asopisi jedini v tern, da se sedaj ne gre še zato, da bi se pieinenilo pri nas niiiiisterst.vo, marver, da je bil baron C1hlu- me.eky zato pozvan \ eesarju, da čuje vla- dar i/. njegovih ust ninenje, na kak način jc inn'iKivaii gland ucitelj na iič.iteljišč.n V Kopiu, gospod iikinjiii sol-ki nad/.ninik Kran F i n / g H i. IllHiiOVllHJP. Predsednislvo liiiain'.iujta odbora. (5 rlanov). 8. Pretl- log-i, ki se iniajo H dni pied zboiovanji^in poslati ckr. okiainejnu solskemu nadzoniikn V Sežano. To vabilo s«j, izdaja /. »ziroin na §. 4 ininisterijahifl naredhe. z din'1 8. inaja 1872 drž. zak. St. i»8. Dr. LAHAKNAR, predsednik. Jediiajsto sloletiiico I'avla Dijakona -• praznovali v Cedadu. Pavel Dijakon, ki je iimr-1 1. 799, je bil znaiiienit žg-oilovinar ; najbolj se je proslavil s svojim delom „Ili- storia Langobardornm". Svojo udelcžbo je naznaiiilo okoli 100 znanst.venih «Iruštev in zavodov, niej teini tudi „Matica Slovenska". Komislj'- ; Catinellijevi vojaSnici. Že zopet se ;•¦¦ "jf'ledovalo to poslopj«, v kal.ero se hoče 1.,'ii slovenska niestne otroke. Zastopi)'.k' ^,)v. starišev gg. A. Raf. dr. Kojic, '". svetnik Fr. Vodopiveo in vodit.elj Joz. Hrovatin so ugovarjali prol.i lianiešČHnjti slov. sole v bivšo vojašnico. Razlogi so is ti kakor pred leti. Zafelek Solskega Ida v solah ilrufilra »Soiskeg-a donia." ¦— Otmška za.bavi.Wa so pričela 1. septembra. VT te se še spivjeina otroke od 3 fi let. „ Vpisnvalo se bode licence in in'enke V Solskem doom v križnib ulicali : VT inožko obrtuo-nadalje.valno šolo 10. septeuibra od 10-12 dopoldne in 15. sept, od 5-7 zvečer ¦ v Ijndsko solo, v .solo nineliH-^a v«'- zciija in šivjinja pcrila, \' krojasko, solo )ia v nadaljf'valno .solo /a dcklicc II. in |f>. s«'p)<'iiilna oil !» 12 in '.', r> tire. l:i'#.«!iici in ii(Vnke, ki so v/.e liodili v Sole, plillivö poslfdnj'«-: Š. i/.Vf'Stje. 10. S

i«*- ji-iniii i/pili. Potik liiiriH- v inoski obrl.lio liad.iljf- VmIih" soli 17, M-ptHinbra ob !>. mi; v V-eli «Irii/.ili solah pa, \H. se.pl,«Miibra. i\'a ^illlllil/ijll pii.'-iM* šolslvO b'to lH. t. in. Irciici si1, bmlo s'pr«'ji'inali v I. la/rt-d II. in I :i 1. in. od 9 1 '1. lire pivdp. \r pripra\ Ijahiici) ,st> bo sprcjciiialo due I"). I. III. I'lMSOl'IIHJr V c. kr. /•'li'-lio i/itbiažfva- li.-čc in /, iijim :<«Ir11>:i-nf* vadnice v d'niiii ld'«le Si' vi'.silo din" I:;, in II scpt.finbia I. 1. od H \:i urn zjuf.iaj in sicei za vse- hup. gojpiik»', ozinniia ^ojenc.«', kl, *.ii so v.c *»1»i — sk«»vali t.a znvnd, o/.irom.i v.idniie; pri t»*m slurajii iiKirajii sc izpri«';tl i ¦-'¦ z.'nlnjiin ><>|- skini sprii'.maloiii (s|<. \r:-lini). l.:> istej;a lip-...i a od .4 \:' lire zjiiLiaj se luxlo spivj'Miiali oni, ki lioccjo vstopiti na iiovo v I. ali vi.šji te«'*aj zavoda, ali v F. ra/ied vadnii1, kakor t.ndi oni, kl.eri ž»dijo pr<- topil.i i/. (Irnzili na tukajsnje. Le-t,i b'»d<> inorali piilcM/ali, .spremlj.'iii po svojih rodi- t.eljili ali njili naiiH'-tnikili, kishii ali iujstiii li^l, zdravniško spi ir-t-valo, da so /.lr;ivi in ill na ori-li pi'usli oil a I in i j«-1, spl'in-valu o cep- Ijelijil kozif ; oiio lepega Veileiija (ako lie pridejo iz kake obriie sols) in zadnje šoUko spricevnlo (iiko so pred t im ulnVk'ivali kako ,š(»lo, ozirtiuia ndgiijilni zavml). Kdor že.li biti oprušč.eniin šolninH, niora seboj piiiiesti nbožni list, immIpi--a.11 od r/.\\ jiHiia in dütii'-necra župnika. .S"l-.ko leto JbV»9 19011 Z;i(''iie If», septembra t. I. se sV. niašo ob 8. zj»itraj. Redno puiUiiS'Vanje se prii'ne na vad- nicali 18 istcoa m^sca ob 8. uri zjut.raj, na zavodii pa ki>j poieui, ko koni'ajo spre jenmi izpiti. h'td'na/t'ljtlro c /,'/•. ž>'ii-!rr,jt iroln''ii>'i' tl ixri. K i i ž n i i', ravu. YzgojiSfr za d klin» (internal) n'-. šol- - kill sestci v „Xarodni soli'' drn/.be. s\r. (.'i- rila in Met.mla v St. Rupmlii pri Veliki»v-'ii se priporora p. n. slovenskini stariscin, — V liiši jc, trirazredna ljinNka sola; v njej se poselino ^oje žeii^ka roi'iia dela. .^olsko leto se zai-iie due lo viiioi.- slej nisino imeli dobre^a barvila za šolske table, Ta nedostatek se je posre.^.ilo odpra- viti z iiovini barviloin, kate.ro se dobiva p<> nizki ceni v slovenski mirodilniči v (-Jorici, katero pripororanio slovenskeinu nbrinstvu. (?odoi'ina/.-r»rsig. -- l>(.i. in. in. /jiitraj so iz (lOi'ire v Inoniosl, odpeljali biv.šega lnesinegfa /.dravnika Oodermaza in odg-ovor- neo;a urcilnika „Sentine.ll»-»,'' A. Corset. Pred porotniki v liioinostu se. bodeta nmrala za- govarjati veleizdajstva in Iiiijskanja. Obrav- nava ute^ne spravil.i na dan bjpe stvari, kajti renewal Coderniaz je, bil jeden o'lavnih steJdov goriskih iredenlovivv. Slovonskim krsransko s(M'ijalniii) tlru slvoill! (> Hozirti bode „Slov. kršr.ansk.»- socijalua zveza1'' iinela svoj orjjaniza«'ijski sbod, kali'ie^a je vseslovenski «lelavski slavuosti pieprei''.ilo deževje. Na rein sliodn bixleino ustanovili tudi strokovno «trganiza- cij<» .slovenskih krš^.anskili soeijalcev. Prav bi j>a bilo, da v.-a naša «liiištva že prej pri- stopijo k ,,/vezi". Odbor ,,/veze'1 torej po- ziva vsa kiščanslto-soeijalna drušlva k pri- stopu ter prosi, da inn drustva svoj odhdv naznanijo vsaj tekoni jednega nieseca. Ako bi kako drustvo poinot.onia že ne piejelo „Zve/.inih" pravil, naj se oglasi, da se inn takoj dopo.šljeji». — Z Bognm za kršransko Ij'udstvo! Oilbnr „Slovenske kršransko- socijalne zve/e'1 v Ljubljani. Slovoilfl! — Mesera niarca poslali smo Y,\\\\ poziv za udelezbo pri ustauovitvi ,.Kl'P- (lihic bankc v lijubljani kot delnjsko ilru/.bo. Mcd ten» se je oqftasilo ve.liko šrevi 1 o najupjediiejšili ni )ž, ki hot^ejo stvai |iodpi- rati, tako da smo meseca junija vložili pro- šnji) ua niinistislvo za pndelitev koncpsi|V.. VT tej prošnji smo jionavljali to, kar smo poudarjali v pozivu in dokazali ne le nujno pufrebo kreditiie banke, anipak tiiiti re.uta- biliteto To prošnjo pmlpisali so nasleiliiji »-o- spodje : G o r u p K <> r n e 1 i j, brodoviastnik v Trstu, H o 6 e v a r Mali j a, veleposest- uik iu pö&tar v Velikih Lašičah, D eč ni a n A n t o n, I) re, s 1 e A v tf., lovaniai, «1 r. K e. r j ;i iuU :*, /iipan 1 v. llriba1 dr. II li d ii i k, .1 «• u n i k e i V. rust, ..a u- s c b «• u; if luu ni, I j e li >, t e k Mil a li, li i li i li <( c I .1 o b., di. .\l os c.lie, ct's. s1. t-t- uik I v. M ii r n i k. 1' I a n t a ii I v a u, d i. 'I' a \ č a i, i| i T ¦• k a V «'• i «', \' e r Š e c M a k s, vsi v Ljubljani. Piirakiije.ino v kiat- k"lil ll^odlie. re.šjt.ve. Wndr-r se ni s pode- lilvijo koiicesije banka ^oiova. teinvec se nioia dati pri l.ryfov.-.kein sodiš^.u protokoli- i ;i ti ii; poieui se sine >e le koiistitnirati, toda lo |e jM» izkaz.il, da j e ves «lelniski kajtilal p o p o I n o v p I a <'• -i n. Se*reda za- Iliore Vplai'.lli c.rll d<*lin>ki kapital eib-n zi»«naj iiiie||(iv,inili, ali pa da ll-laiiovili od- bor v-e ibliijce kaki b.inki v emisijo izroci N<- elm ne drn^i» ne. .-odi. Kei pri d^lniškili [»odjeijili e V eni fuki zjedinjti, temvec Vsak'i del- nicar naj iina lie.-^do, -- di U-{o pa stane preVec. Zaloiej >ni" s:e <>• 11 • >i¦ iji u-taiioviti p'i- p-diioii.a \ivm\\ i--*-n deiiaini zavnd .JilatlM) slovntsko liraniliiico jn posojiiuico ki naj iina Manien zbrati potrebui akcijski ka|>ital za „Ki'editiK» bauko." Ta že ustanovlj^iih ii* pti tijjovskein sodi.šču tuili rewi.itrovaiia lira- niliii'':t in pKiijiliiie.t bo pa tudi opr.-ivljala one liranilnii'iie in iio-ojilniriie kupi'ije. ka- teiv, banka kit taka ne opravlja in slednj:<': bode sluzila iiašiin posojilnicaiii kot o-ntrala za d'-oaini pri'inet, Vse to je tako V obre ziiauo vazno, da Vain ni tieba se posebej oinenjati. Poilpiiauno toiHj vsi Slovenci to važno podJHtJM z našiin splosnini pristopoin in po- -Inzire se v to svrho priložeiie prirtopnice in položnice. I»t-leži cflavni so po ]imi cr'nl in po- ¦slovni po 10 ^ld Dne fi. t. in. ob 3. uri popoludne je ustanoviii «ibi'ni zbor, na kate rein se boil^ izvolil upiavni svet in nad zurslvo iz ined «'•lanov, ki «!•' teg:a due pii- st.opijo. Za nstanovni odbor: Dr. HTDXIK. „Slov. (ilalniea v Prvafini priredi due y-i. t. in. vebko slavnostno veselico z jako zanimiviin pro^ranioin dvajsethtnice svojegn ni is ta nka ObHnske volUre v Vipavi so dovisene. r>be stranki imate blizo jeilnako število sta- ivšin. Hoj je bil hud. Proti volitvi se obeta ugtiVnr od obeli strank. Tresfilo je pod Sv. Križem na \*ip«v- skein v soboto zvei^er v neki oreh in v biiz- njo ln'so. kjer je napravilo sicer le malen- kostuo škodo, — Strela je ubila v Št. Petru na Krasu 21 let no ŽHiio. Pod VOZ je bil padel na Majnici si le- ten deeek, kateiemu so kolesa poškodovala obe nogi, da so ga ninrali prepelj.-ti \' bol- hišnico Tovorni vlak je skoiMI iz tira nied Pro- sekom in Nabrežino dne 4. t. in. Nesiečeni hi I«) nobene. S Poiiikev na Tolmiuskoui 11 ». av> «4'iista.) Naša cerkev je na liribu in razpo- stavljena stieli. Kar sanio jaz pomniin, je tresčilo že trikrat v cerkev. Strela je na- pravila vsakikrat večj<> ali liianjšo škodo pri zvonovili in v orgljali. .ledeiikrat je inalo nianjkalo, da strela ni ubila cerkov- nikovega sina, ko je šel zvoiiit proti toči. \*se to do sedaj ni jtripomo^lo, «la bi naši niožje poskrbeli za dober sterlovud na zvo niku. Didiili smo lep bo/.ji grob, inienitne zvonove in se niarsikaj «Iruzega; le za svojo kožo se še nisino za^otovili. Ako se pri- «4"<>di, da nastane nied božjo slnžbo nevilita, piidenio v veliko nevaruošt Pa ne, da bi «'•akali toliko casa, da katerega prej strela nbije, ali nain zopet naredi kako škodo pri «Irazili novili zvonovili in orgljah. In poteni bo ireba zopet prelivati zvonove in popiav- Ijati orglje, v kate.re za negaj let zopet >tiela udari. Ko se zopet oglasim, povem kaj o tern, kjik.i napiedujenio pri doniaceni ^«ispodarstvii, zivinoreji in sadjarstvu. P. / Vipavskc^a (Zvonik in zvonovi pri St. Tomazii). — Pri Št. fron'iažu iniajo zv«»- nik in zvonove. ki bi delali i\ist vsak: nieslni cerkvi. Kedar bodo naši Ijudje tudi na druge strani tako radndarni. prideino do boljšili (>as«»v in ne boino ve<*. tožili o nbostvu v tlezeli. kjer se sedaj nekateri iit-sep) za vsak se tako potrebni krajear. Iz WrfillP pri (ioi'U'i. (Postiie razinere) Pov.sod se opazuje, da se pušta spoi>ol- nuje, a tu ni videü nobenega napredka, če tudi spada (ii^ina ((-Jiazigna) v ob«)ino go- riškega mesta in je od tega komaj pol lire oddaljena. V -?.S liišab. stanuje nad 40 dru/.in, poteni je in še tvornica za opeko, v kteri dela okrog H»o ljudi ; tedaj iina go- tovo c. kr. pnšta tu kaj posla! Sedaj pnščajo c. k. goriški postarji pisma in ilrugo pri mitnici «dt pnkop.tli.š^u in mitnicar jih oddaja po niimoidor'.ili Ijudeh Vprasain, je li se lahko ne dogodi, da po zabijo ti oddati pisnio o svojein casu ali še celo zgube in kdo povrne škodo adresatu, ki jo laliko vsled tega iina ! Pripetilo se je nekeinu mizarju, na kterega je bil denar poslan v «J.etrte.k iz 'J'rsta, o «V'liuir je bil o«lveščen, a še v so- boto zjutraj mn ni bil nakazan. Ker je istega nujno potreboval, poda se v Trst in še le zvečer v Gorico došlemu, posrečilo se je priti do deiiara Razvidno je, «la je e v tiskami sv. < ii ila. v Mariborti; lnebko vezana velja 4'» kr., lido 5u kr, in v platno «;."> kr. s po.stnino vied. Vsel.ino knjige |io\'e že liaslov, a re<*i Illoieiiid, da se lehko rita, kel nillia sillln- parnega in ilolgocasiie^.t popisovania, ka- k'Usiio J-- navadno v jednakih knjigah. Kei je liailieil jeil č j s t i i| o II e Us k d r ii z b i s v. (' i i i I a i n Al e t <> d a, se piipororn knjigi že saina v iiakup«»vanj«. Z^llbil je nekdo na Solkantlli«''i 7. b|i- Ijanii z napi.-oin NVI Pri c. kr. policiji je depwsiiii ana zlata igla fHios) in šop^k kljiirev. Neki voJH.k je z^ubil 2G. a\giista r 1. od Sidkana dosv. (-rore uio z veri/.ic.» iz ru- ^¦k'-iin siebra. Kdor jo je na.še.l. üaj jo pii- lie-e Da policjjo. Razgled po svetu, Trza. štel 155.471 duš, zdaj jih šteje 166 600. Vollire v obi*, zastup v Zadni v Dal- niaciji so kon^ale za Italijaiie ugoduo tako, da so obdržali ^^ dalje to trdnjavo v svoji oblasti. Xapad ua fckofa — Riin^ki listi poro- caji, da je preje.I te dni galipolski skof msgi. Rir.'iardi po posii škatljo z n pisoni „Frutti secclii14, po>ušeiio sadje Skofseveda celi stvari ni posebno zaupal ter je izročil škatljo iiekeuiu stražniku, naj jo odpre. Ko je pa ta nioz prizdi^nil pokrov, izvilo se je iz škatlje deset živili gadov. kaiere so z najvei'jo težavo zo|)et zaprli in odstranili. Parnika sla Irilla — Pouoči 31. m. in. sta trčila v kanalu. ki veže Amsterdam se severnim morjein, dva manjsa parnika drug ob druzega. Kden se je potopil. Deset oseb, nied njinii dve žeiii in štirje otroci, je utonilo. Xesrefe x ruduiku — Glasom bizo- javke iz Johanneslmrga je o povodnji v bakrenem rudiiiku BesshiThihoku 600 oseb zgubilo življeiije. Xesrefa. — Due 29 m. in. zjutraj našli so podkrajski pastirji 40 let. starega g(»zd- nega delavca Autoiia B«joa iz Aialega Polja občine Cul 7. razbito glavo ^r jarku dižavne o.este pri „Hudi peci" blizu Pudkiaja. Iiue- uovani je prejšnji dau od jutra do večera v vei'-ili gostilnali v Hrusioi in Polkraju pil in se upijanil. V teni stanu se je 28. zvečer vrnil proti doinu. Ko je zavil po neki stroii poti proti doinu, je padel s poti v ce.stni jarek iu pri tej priliki dobil snirtne rane. Našli so ga inalo živega. I'mrl je po poti, ko so ga prepeljali v Pod kraj. Kromarjem naj bo priporočeno, pijaniin dati vode na- mesto vina. Hoparski morilec obi'Seu — V Pe- trinju so obesili 2r->. avgusta roparskega mo- rilca Vaso Sainardzijo, ki je za«?el vrsto svojih grozodejstev a tein, da je — kouiaj 17 let star - uinoril lastnega očeta. \re6, let je bil poteni strali in trepet Ijudij, in vlada je razpisala na njegovo glavo veliko iiagrado. Ker ga ja vse preganjalo in je trpel flail, se je izrocil kon«Mn» sain pra- vici. (»bsojeii je bil na smrt V ječi je bil niiren ter je opelovauo dejal, da zasluzi smrt. Prosil je za pisi'-alko, na kateri je sviral narodue popeyke. -Iedel ni skoraj ni- česav. Od svoje, niatere se je lo^il z navecjo Ijubeznijo. lv vesalom je šel z duliovnikoin vdano in iniriio ter je sain odložil klobuk in siiknjo. Smrt njegova je bila lalika. Vi«M'ina v London ii. — Dne 5*5. m. m. je bila v Londonu neiiavadna vročina. V seur.i se je «Mtalo :55 slopinj, na solnru pa 4-2. To je bil iiajtoplej.si dan tega poletja. 200 oseb je, zbolelo iu 10 uinrlo za soln- ('aiico. Beligrad. :> sept. Bivsi regent Jovan Rist it' je sinoci uniil. Vsled tega se je za isti dan določeni začetek obravnave radi „atentata" odložil do petka. Škoda ! — Žena neki prijateljici : „Zdaj sein pol leta poroceua, do zdaj sva mirno živela z možein, «lanes pa sva so prvikrat skregala. V spomiii na ta prepir seui vsa- dila drevo, ali sem prav storila ?tt Prijate- ljica : ,0 prav ! Ako bi bila jaz, ki sem omo- žena že petnajst let, vsadila po vsakbin l»repiru s svojini mozeni eno «lievesce, bi imela zdaj že lep gojzdič". -- Žena: „Zä- 1 es škoda ! " Na slanovanje z dobro postrezbo sprejme tri dijake (gininazijaloe ali realce). Helena JForčešin pri Sv. Antonu It. 3., I. uadstr Objava. Podpisaim vndstvn naznaiija, da so spre- jeniajn s piiiVtkwn ixnloiVjra šiilskeo-a. It'ta t. j in. M-pt«-in 1 • i-.-i t I. sniuo ilrrki v sia lo^ii ml 11 (š;ii¦ii;ijr;i IN'!'!. Miinrsko in sadjarsko drustvo /a Urdu V <; o it i r i. Pnniaj.-i nnnivno in prishu» brisk«» prMMk«1 po /liitjl')iili ceiiali. Znloga pristnih briskih win: toirpnta, rizlinp, moflre srankinje in ilnuT1" X)LSLRTNA VXNA. SiMlr/ dri'slvn|ov tinrin, nlicallarzpllini M. 20 Trgovina z jedilnim blagom G. R BBteri i Gorici, v Knpiifinski iilioi $1. II ter jiorlružnici Tin Ivoniu štov. 2 prijiovoi" i to-le blago : ,S/, ij',•¦>;• — 1,-ai'O —- W5 — WfH/ — popi'l' — - s/viV — .i//V — skroJ» — jscinrn — k'irinu j>r>iiir>'o — mol'O — (/si$ — dröhne in tiehrlr us/¦¦'h<> — turtln) — .:i'ih — so/ — ninko za /ij/.inj,' — /,7s — žrejiht) — cement, Imkrent ritrijol itil. Zaloga pr'stnega dalmatinskega žganja na ciebelo \t*v pristll-i^a crnnra in 1 >-1<-><>•;» vina. Lo«:tili)i(Yfar pri X I, A T E 31 K R 1 % II Knpnrinska ulica li si. 2 Piipniin'.i sp slavm-inu obcinst vn v Hurii-i in /. ileznle na nmosrobnijen olnsk. -- rJ'ni'i pristna bela in <"• r11a vina. ter po*ti#e/.e vr> mIv as prav / okt»iio pi ipravl jeniini j^lmi. Anton Kuštrin v tfosposki ulici st. 2H. v liisi g. dr. Tiisjiika. pripmura ca^titi ilnliovsriiii in slavnenni olirilKtVll V lliesUl ill lia (ležnli svojii tl'govillO laznili putrehšriii it. ]»r.: kavo: Santos, Sau- ilnininirit, Java. CVjIiiii. Portorikn in dru^e. - ()lja: Lucca, St. Au^Ho. K'»rl'ii, istersko in ilalinatiiisku. - Petrolij v zalmju. - Sladknr ra/.iic viste - Mokn šieviikn 0, 1, 2, 4. f>. - Wr vi-t, my/.n. - Miljsveče, prvn in dru^e vrste, naniifr pi» *;2 kiln in od 1 flint a.. Kazpipšilja l»]ao-() na vsh kiaje - <>na priiiH-riiii. - PostiH/.ha točna. C E N I K šolskili, pisiiivskih in raznili (li'ii»ih polrebM'in. J'apir: nradni, zavi»,j (250 pol) nd <<1. 1.25 „ predpisni, „ „ „ „ „ (i 7(1 if piseiii>ki. ,. 2'K) , „ ,. (i.dO i Zavitki (k"\(jrli) I mi ,. ,. „ 0 20 = Sulski' pi.sankf . . „ „ ,. „ (».05 Jti^Hiike . . . . „ „ „ „ 1.70 Susilniki . . . . „ „ „ „ 0.08 Plosčice.....„ „ „ „ 0 00 Pisala. škatla . . .100 . ,. „ 0.25' Ravsiila. dvanajstoris-.a „ „ 0.14; Gul»ice, za plnšr.ic.p 100 . . ,. „ O.yO Pei'osa skatla (1-U peres) . „ „ 0.25«- SviiK-iiiki, dvanajstoiica . . „ „ (».00:° Tinta, 12 steklenic v škatli . ,. „ 0.45" 1 liter v steklnnici . „ „ 0 35 ^ Knjii?f, vpisiie,..... „ „ 0 04 n niolitve.ne . , , . „ „ 0.12 ~ Podobicp, svete 100 ...„,. 0.30 JMošnifki za denar . . . . „ „ 0.10 Nožifii........ ,. „ 0.15 i. /. d. rw po najnlžih lonhnremhiih remth. P. s. Solske pisanke izdflnJH zdaj v svnjeni ])odro(\ji in iniajo muogo lep.ši j»apii- in lioljši ovil.(jk ne^o (Insedanje. Za naiof'ila jiriporoi'ta .^e najiiljiidiieje V Goric,i, Seineni.ska ulica .št. 10. Cm. iiikar. on zaliite „Sol- Nkcga doma" v Gorici I P, Drašček trgovec r. jedilnim blagom v Slolni ulici st 2 v (lorici {I im. kJHi1 jt' t ii h a k a r n i c a) pripnroi'-a se |». n. slovtMiski'inu oln'instvii v (-ionci in ¦/. d^/.elt». Prodnja kavino primeso iz tovnrne ARNOLDS GUTMANN z Dunujn. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Nlctoda. Andrej Cermel iisi Koi'iiju ši. IO i'Mp"i"ca -i. ulii'-iii-i \ ii v ni''-lii in in il'zi'li ^Viiji» t rifi» v; n<» vs;pdl ill salaii'H in tn, na ilrultiiu in *!¦-1 m-1 )<». (Vna 7!iitjiiia. piivhr'/.ha torn.-i. P-'dpi^Hiia pri|iurnrata slaviuMim fbčill- *-tvn v ro<];ijalnici jcslvin). l'rodaja slntjc tudi na 111 es c r nc ali I i' d c 11 < k ¦* o 1) r n k »'. Shnji so i/. pi \ ill In van 1 t»T JiajlinlJM' kaknViivt 1 Pi ip'>i m'a si* >¦ 1 I VlTllHI (ill rillst,vn v (111- lici in df/.i'li i/^F~ Ne boji se tekmovanja. '^5fcrJ] TEODOR SLABANJA 8rebrar via Morelli 12 — ßOKK'A - ulica Morelli 12 uljiidno piipnrnča vcli^aslili (In llOVS('illi svi'jn ziifino dHlavilir«. za l/.ilelnVMii Jh ct'ikvpiiih posod in orodij \i, srolira in nip<|piiin(\ najliuljsp knviiiiJ po poljubueni slno-ii in pu ni/ki « 1 ji koiikuivnrc. Starn ivri pn- piavi, posifbri in pnzlati v O^'llju P/dflluJH tudi v Oi>llju pozlarene Sll'(>loVO cryl,-n> »nrorifi iwrkiwnpiia l:orin pri' pruriji'ti tia/irarlja/i hlm/o, . /alot/a un:-n\ rJli,- ;„ pnd in zrciilii. &&- Cene zmerne, postrežba točna. V llH'ji Zillocri ('illfJllli, niiišne kiipt» zavrt.iiire za rpstifo (InhovHcino. ('. kr. iirivil. Innji vsakattMvinu ra/.iiin- Ijivi krojti <>lilf kp vsa- liH iiiml!1. Dohivajo sp M. POVERAJ li-ßovcr na Travnikn SIof 22 I nailslv Boo-ata ZMlnira vsake vrste bla^a, ^o- tovih oblek, perila in vshIi spadajoßih pri- prav za obleke vsakf^a stanu. Novo blagfo doSlo za spomladansko in letno sH/.oiio iz avsi.rijskih in an^lr.ških t.o- vain. Dobivaji» sh novi patenLiraiii lilfii'Miiki na pasih; ni tielci vec gnmbov 'le hlac- 11 il:i so jako pripravni. Sprejeniftjo s« naioi'ila za izdelovanje oblek. tudi za dame fiiipje vrste po vsaka- le.ri zMlit«iirajnči modi. Kd ükiipi pri meni blap^o niu je |>ro- slo dat lati kjer hur.r, ke,r pri wieni je delo net. draže, ker se šiva večinoma z rokaini. Bla^o in izdelane (»bleke so take po reni da ceueJH ni mogore zahtevati. Obleke. za derke, od 3 do 10 let stauejo I erld 50 kr. ( T ] e j! (T1 e j! Ci i(1 ci!!! j V Nunaki ulici st. 14, 15, 16. Edina slovenska za- lo^a «I v o k o 1 e s in šivelnili stroje.v za vse stroke šiveiija. V /alogi se vdobijo tndi posaine>,ni deli si- velnih s t r o j e. v in dvokoles, kakor tudi .šivanke, katerih ducat st ane za šivlje M(J, za krojac.e -15 in (V.vljarje. 50 kr. P ii prav I j fv 1 nica šivclnili stroje.v in dvo- koles, za katerih delo se jamci. Za dobroto n a š i h sivulnili s t ro j e. v se jjiniri let 5'/.,. NAZNANILO. Podpisanec uljndno pripmoca slavnemii obcinstvu, pnsebno ('•astiti dn- hovsr.ini, uradnikoni, urite.ljeni, sploh ^osposkeniu, delavskenui in kme^kemu stanu, posebno pa novoporocencein Avojo boft-ato zalogo vsakovrstnega poliištva, podob na platno in sip« z razlirnimi okvirji, o^ledala vsake velikosti ter piepro^e. za okna K'azlicne stolice iz trsja in po nemskem slog«, posebno za P'dilne sobe. Bl.izinc na strune in afriške trave z žimami in platnnm na izbiro ter razne tapecarijr. Sprejema naroftila od priproste do najfineje jedilne,, spalne in posetne sobe oil prvili niizarskih mojst.rov, pose.bno od odlikovane Crnigoveje dfdavnice v (lorici. lleri, kateie se iih naliajajo v zalo^i, priskrbijo se po izben cenikov V najkiajšcni času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenskp ali meaef.ne. — Pofiilja se tuoskn ulirii StriK 14 (Via Siynnri J\r. 14).