Sopotja 
glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ september 2021, {tevilka 3, letnik 10 ISSN 1848–4360 Reka, september 2021 
Uredništvo: 
Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni~ 
glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Rijeka 
Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj: Zvonimir Stipeti} 
www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica 
Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec 
Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ 
Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 
Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotogra.ja na naslovnici: Istog @or` Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov 
Glasilo .nan~no podpirajo: 
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške 
iz vsebine 
Uvodnik 3 
Iz Zveze slovenskih 
društev na Hrvaškem 4 
Iz društva 12 
Literarni koti~ek 19 
Si-T 20 
Pogled z onkraj Sne`nika 22 
Sre~anja 23 
Foto koti~ek 24 
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Podpinjol 43, 51000 Rijeka zveza@slovenci.hr za: Barbara Riman 
Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 
slovenskidom@bazovica.hr 
Veleposlaništvo RS v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: Vojislav [uc tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si 

Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: tel.: +385 98 462 666 
Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr 



V 
~asu, ko zaklju~ujemo septembrsko številko Sopotij, po~asi in groze~e prihaja ~etrti val epi­demije novega koronavirusa in pri~akovati je, da nam bodo življenje tudi to jesen mo~no obe­ležili strožji omejitveni ukrepi. Vse to bo gotovo vplivalo tudi na za~rtane programe krovne organizacije in društev, sicer dejavnih tudi letošnje poletje. V prvi rubriki spremljamo obeležitev dneva državnosti Republike Slovenije (RS) na Reki in druge dogodke v organizaciji Zveze sloven-skih društev na Hrvaškem (ZSDH), katere dejavnost je prednostno usmerjena k mladim in najmlaj­šim. Zanje je tako uspešno uvedla nove, zanimive oblike pou~evanja slovenš~ine na taboru in poletni šoli, ki sta potekala v planinah in ob morju. Predsednica ZSDH Barbara Riman se je med drugim udeležila pogovora na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS) pri Vladi RS in seje za to podro~je pristojne komisije Državnega zbora (DZ) RS, sodelovala je tudi pri odkritju spo­minske ploš~e slovenskemu duhovniku Ferdinandu Koledniku na otoku Žirje, posvetu o manjšin-ski problematiki in spletni razpravi o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. ZSDH je uspešno in na prostem organizirala letno sre~anje vseh društev in zanj bila deležna ve~ pohval, na~rtovano in z dobrim odzivom poteka tudi projekt Muca Copatarica. Podpredsednica ZSDH Jasmina Dla~i} pa se je med drugim udeležila sre~anja Dobrodošli doma v Ribnici in spominske slovesnosti v Kam­porju na Rabu. 
Otroški živžav je poleti znova odmeval na vrtu Slovenskega doma, na dobro obiskani prireditvi Poletje v Bazovici, za~etek sezone je prinesel likovni razstavi in predstavitev knjige o nekdanjem ~lanu društva Antonu Mihcu, v KPD Snežnik v Lovranu pa je znova potekalo sre~anje pridnih ~la­nic ustvarjalnih skupin. 
Planinska skupina je nadaljevala izlete po Hrvaškem in Sloveniji, mlada ~lanica Anita Bistri~i} pa se je udeležila zahtevnega usposabljanja v francoskih Alpah. Literarni koti~ek je Marija Šenk tokrat posvetila Reki, rubrika Si-T pa omenja ve~ dogodkov v Pal~avi šiši v goranski vasici Plešce. 
Dragica Jakseti~ tokrat svoj Pogled z onkraj Snežnika namenja nekoliko druga~ni, a ni~ manj zani­mivi temi, rubrika Sre~anja pa predstavlja vodjo likovne skupine KPD Bazovica, mlado umetnico Tihano Karlovi}, tudi podpredsednico najmlajšega slovenskega društva na Hrvaškem, KPD Preše­ren v Lokvah. Želimo vam prijetno branje in ostanite zdravi! y Uredništvo 
Uvodnik 
Foto: Istog Žorž 


26. junij, Slovenski dom KPD Bazovica 

Dan državnosti RS 


IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 
Brass Band Slovenija in MoPZ France Marolt, foto: Istog Žorž 
Stane Kocutar, Barbara Riman, Eva Ciglar in Zvonimir Stipeti}, foto: Istog Žorž 
Z
SDH in KPD Bazovica sta ob dnevu državnosti Republike Slovenije (RS) organizirali slovesnost, posve~eno tudi 30. obletnici samostojnosti RS. Ob tej priložnosti so pripravili zani­miv kulturni program in vrt Slovenskega doma obogatili s cepi~em najstarejše vinske trte na svetu. 
Navzo~e so v krajših nagovorih pozdravili predsednik KPD Ba-zovica Zvonimir Stipeti}, predsednica ZSDH Barbara Riman, predstavnik Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po sve­tu (USZS) Rudi Merljak in reška podžupanja Sandra Krpan. 
O znameniti trti, na vrtu Slovenskega doma zaradi epidemiolo­ških omejitev zasajeni z letom dni zamude, je spregovoril pred­stavnik Mestne ob~ine Maribor, novinar Stane Kocutar, mestni vini~ar – skrbnik Stare trte, sicer tudi agronom in profesor geo­gra.je in zgodovine. On jo je tudi zasadil, Male~niški bra~i, ki delujejo v okviru moškega pevskega zbora (MoPZ) KD France Marolt iz Male~nika, pa so ob tem lepo zapeli in zagodli. V kul­turnem programu so zatem nastopili še mladi ~lani društva, Mihael Plazibat na klarinetu ter Adora, Cinta in Ante iz otroške skupine z recitacijo pesmi, zapel je MePZ KPD Bazovica pod vodstvom Zorana Badjuka, pevci MoPZ France Marolt pa so pod vodstvom Aleksandra ^on~a nastopili še skupaj z glasbeno skupino Brass Band Slovenija. Predstavil se je tudi kitarist Nat-ko Štigli}, program pa sta s svojim nastopom sklenila Ivan Ha-rej – Harry in Zdenka Kallan Verbanac iz glasbene skupine KPD Bazovica, Mimo ritma. Program je povezovala Eva Ciglar, tudi svojevrstna pobudnica za pridobitev cepi~a Stare trte in na­sploh tkanja vezi reškega društva z mariborsko krajevno sku­pnostjo Male~nik in tamkajšnjimi kulturniki. 
y Povzeto po zapisu tajnice KPD Bazovica Sandre Grudeni} 

Stara trta 
Stara trta na mariborskem Lentu ob reki Dravi je kot najstarejša žlahtna vinska trta na svetu vpisana v Guin­nessovo knjigo rekordov, saj rodi že ve~ kot 450 let. Pridobila si je razli~ne vzdevke, od kraljice vseh vinskih trt do prababice vina. Stara trta je najpre­poznavnejša etnografska znamenitost Maribora in pomembna naravna de­diš~ina, Slovenska turisti~na organiza­cija pa jo uvrš~a med osrednje zna-
Stara trta odslej tudi na Reki, foto: Istog Žorž 
menitosti Slovenije. Kot je napoveda-no, nameravajo v Mariboru okrepiti postopke za vpis trte na Unescov se­znam nesnovne kulturne dediš~ine. 
Potomke Stare trte danes poganjajo korenine že po vsem svetu. Mesto Ma-ribor namre~ vsako leto pokloni v dar cepi~e te trte izbranim prejemnikom od blizu in dale~, tako da je Stara trta tudi simbol prijateljstva in sodelova­nja. Do konca leta 2020 so cepi~ev, overjenih z uradnim certi.katom, po­sadili že 228, in sicer na štirih konti­nentih in v 29 državah. 
Ve~: www.maribor.si, www.staratrta.si 



IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 
28. junij, Hrvaško narodno gledališ~e (HNG), Zagreb 

Odkritje doprsnega kipa Bojana Stupice 
V 
imenu ZSDH se je predsednica Barba­ra Riman udeležila slovesnosti ob od­kritju doprsnega kipa Bojana Stupice, velikega umetnika, režiserja, scenografa in igralca, rojaka, ki je v 50. letih prejšnje­ga stoletja s svojim delom in neiz~rpno ustvarjalnostjo mo~no zaznamoval za­grebško in hrvaško gledališ~e. Bojan Stu-pica je bil med drugim od leta 1953 tudi ~lan KPD Slovenski dom v Zagrebu, zato sta se to društvo in Svet slovenske naro­dne manjšine Mesta Zagreb v sodelovanju z Veleposlaništvom RS v Republiki Hrva­ški (RH) umetniku poklonila s postavitvi­jo doprsnega kipa, ki ga je ustvarila aka-demska kiparka Judita Šercar. 
Številne navzo~e na slovesnosti – med njimi so bili tudi veleposlanik RS v RH Vojislav Šuc, odposlanka zagrebškega župana Elizabeta Knorr in predsednik Sveta za narodne manjšine RH Aleksan­dar Tolnauer – so nagovorili predsednik 
1. julij, Državni zbor (DZ) Republike Slovenije (RS), Ljubljana 

Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu 
Barbara Riman, osebni arhiv 
16. redne seje Komisije za odnose s Slo­venci v zamejstvu in po svetu se je udele­žila tudi predsednica ZSDH Barbara Riman. Na dnevnem redu je bila seznani­tev s Poro~ilom Vlade RS o realizaciji na~rtovanih dejavnosti in sredstvih za Slovence izven meja RS v letu 2020. 
Glede poro~ila je izrazila obžalovanje za­radi neustreznih podatkov v delu, ki go-vori o delovanju na Hrvaškem, in na kratko predstavila aktualne razmere: sk­romne možnosti skupnosti, ki jo desetle­tja pesti števil~ni upad, ki nima izo­braževalnih, kulturnih in znanstvenih ustanov, ne medijskih vsebin in ne redno zaposlenega kadra, niti sredstev zanj. 
KPD Slovenski dom Zagreb Darko Šonc, hrvaška ministrica za kulturo in medije dr. Nina Obuljen Koržinek, ministrica, pristoj­na za Slovence v sosednjih državah in po svetu, dr. Helena Ja­klitsch, direktor Drame HNG Ivica Buljan in intendantka HNG Dubravka Vrgo~, ki je tudi odkrila doprsni kip Bojana Stupice. S pesmijo Slovenec sem je dogodek, ki ga je povezovala sloven-ska igralka Mia Skrbinac, obogatil mladi slovenski tenorist Ma-tic Zakonjšek ob klavirski spremljavi Davorja Ne~aka. y Povzeto 
po zapisu Agate Klinar Medakovi}, www.slovenci-zagreb.hr 
Kot je dodala, na Reki sicer obstaja enota Inštituta za narodno­stna vprašanja (INV) iz Ljubljane (za kar si je tamkajšnja razi­skovalka dr. Vera Kržišnik - Buki} po vseh mo~eh mo~no prizadevala od 90. let prejšnjega stoletja, enako tudi INV od leta 2006), a zaposlena je ena sama oseba. V RH deluje sedem­najst slovenskih kulturnih društev ter Kmetijsko-izobraževalna skupnost Gorski kotar in Slovensko-hrvaški gospodarski klub, redno zaposlene pa so skupno le štiri osebe! Barbara Riman je med drugim omenila tudi ve~ dejavnosti v letu 2020, ki so po­tekale kljub težavam s pandemijo. Hrvaško ministrstvo za zna­nost in izobraževanje je denimo odobrilo vse projekte, ki jih je ZSDH prvi~ prijavila na razpis, ustanovljeni sta bili novi dru­štvi, v Puntu in Lokvah, storjeni so bili novi koraki za vzposta­vitev gospodarskega društva, nadaljevala sta se sodelovanje z gospodarskimi organizacijami v sosednjih državah Slovenije in navezava stikov z zbornico v Istri v okviru krepitve sodelovanja v regiji Alpe-Jadran. Poudarila je tudi napredek pri pouku slovenš~ine v šolah, kjer se je število u~encev v letu 2020 pove~alo za dobro tretjino, na skupno 236. Opozorila pa je, da za ohranjanje in uveljavitev jezika tudi med mlajšo generacijo napredka ni mogo~e pri~akovati brez infrastrukture, lastnih prostorov, zaposlenega kakovostnega kadra in zadostnih sred­stev zanj. Po 30 letih je sicer vse manj prostora za optimizem, pa vendar upamo, iskreno upamo, da ne bomo še naprej prepuš~eni ve~inoma samo prostovoljni dejavnosti prizadevnih rojakov in da bo RS prepoznala pomen, nam omogo~ila, da naš položaj v poro~ilih Urada v prihodnje ne bo obeležen kot v glav­nem status quo. 
y Povzeto po zapisniku seje, www.dz-rs.si 
V spomin na velikega umetnika, foto: Antun Bukovec 




K
ot so zapisali na spletni strani USZS, je telo, pristojno za slovenske skupnosti v Italiji, Avstriji, Madžarskem in Hr-vaškem, obiskala predsednica ZSDH Barbara Riman. Tema po-
IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 
3. julij, Grad Ribnica 
Dobrodošli doma: Sloveniji za 30 let 
Ministrica z rojaki iz Gorskega kotarja, foto: www.gov.si 
Rudi Merljak, Barbara Riman in dr. Dejan Valentin~i~, foto: www.gov.si 

N
a tradicionalni prireditvi Dobrodošli doma, ki se je letos imenovala Sloveniji za 30 let, so se tudi tokrat zbrali roja­ki iz sosednjih držav Slovenije in sveta, znova tudi iz Hrvaške in Reke. 
Na grajskem parku in v Rokodelskem centru so si obiskovalci lahko ogledali priložnostne in jubilejne razstave o Slovencih po svetu. V bogatem programu so se zvrstile razli~ne vsebine: okrogla miza 30 let samostojnosti RS v organizaciji Slovenske izseljenske matice, nastop mladih lutkarjev iz avstrijske Koro­ške, dokumentarni .lm o suhi robi in krošnjarjih v Beogradu v sodelovanju s tamkajšnjim SKD Sava in osrednja prireditev na odru pri gradu. Navzo~e je tam pozdravila tudi ministrica, pri­stojna za Slovence v sosednjih državah in po svetu, dr. Helena Jaklitsch, v kulturni del pa nas je z Zdravljico uvedel Lucas Somoza Osterc iz Argentine. V nadaljevanju so nastopili Godba na pihala iz Šmihela na avstrijskem Koroškem, folklorna sku­pina (FS) Sakalovci iz Madžarske, Danni Stražar iz Švedske, RAST 50 iz Argentine in Aleksi Jercog & prijatelji iz Italije, na odru pa se je zavrtela tudi FS KPD Bazovica z Reke pod vod­stvom Nataše Grlica. Nastop je v celoti na ogled na naslovu: https://youtu.be/zkcz3m_HHJk. 
Še en uspešen nastop, foto: Milan Grlica 
Seveda je bil v Ribnici na ogled tudi pri­kaz doma~e obrti in suhe robe ter lon-~arstva, za prigrizek pa so poleg lokalnih ponudnikov poskrbeli tudi predstavniki slovenskih kme~kih organizacij, ki v okviru koordinacije Agraslomak delujejo v sosednjih državah Slovenije. 
Program je s koncertom Vse najboljše, Slovenija! sklenil nastop ansambla Saše Avsenika, pripravljen v po~astitev 30 let samostojne Slovenije. 
Prireditev so z Reke spremljali tudi pod-predsednica ZSDH Jasmina Dla~i} ter predsednik KPD Bazovica Zvonimir Sti­peti} in aktivna ~lanica Dragica Rizman. 
Ve~: www.gov.si y Marjana Mirkovi} 
govora z državnim sekretarjem dr. Dejanom Valentin~i~em so bila aktualna vprašanja slovenske narodne manjšine na Hrvaškem v lu~i letošnjega ljudskega štetja. Državni sekretar je poudaril po-men števila rojakov, ki se bodo opredelili za Slovence, ker so od tega odvisne šte­vilne manjšinske pravice, priprave nanj pa so lahko znotraj skupnosti tudi spod­buda pozitivne energije in motivacije za skupne cilje. Beseda je tekla tudi o dru­gih manjšinskih pravicah, ki Slovencem na Hrvaškem po zakonodaji sicer pripa­dajo, v praksi pa jih ni mogo~e uresni~iti. Trenutna prioriteta ZSDH je pouk slovenš~ine v šolah, pri ~emer tudi USZS nudi vso podporo. Pogovora se je udeležil tudi strokovni sodelavec Rudi Merljak. 
Ve~: www.gov.si y Marjana Mirkovi} 

9.–11. julij, Dom na Platku 
Poletna šola slovenskega jezika za osnovnošolce 
Z
SDH je uspešno organizirala prvi Po-letni tabor slovenskega jezika za osnovnošolce. Potekal je v sodelovanju z organizacijo za pou~evanje tujih jezikov, z izkušnjami s te~ajev angleš~ine na Platku, udeležili pa so se ga najmlajši ~lani slovenskih društev z vseh koncev Hrvaške. Na programu so bile tudi u~ne urice slovenš~ine, z veliko svoje mlado­stne energije in truda jih je prizadevno vodila u~iteljica Eva Ciglar, ki med dru­gim že ve~ let uspešno pou~uje tudi do-polnilni pouk slovenš~ine (DPS) v SKD Lipa v Buzetu. 
Sodelovalo je petnajst otrok v starosti od 9 do 14 let. Nad programom in bivanjem v naravi so bili vsi navdušeni in se polni lepih vtisov razšli v upanju, da se bodo lahko ~ez leto dni znova zbrali in ponovi­li lepo doživetje. 
Za uspešno organizacijo je ZSDH ~estita-la in jo pohvalila tudi dolgoletna in pri­ljubljena u~iteljica DPS v društvu SKD Triglav v Splitu Vera Hrga in zapisala: 
Zares je to pravi na~in, dobra motivaci­ja in spodbuda za naše mlade generacije, da v prihodnosti smelo hodijo po naši po-ti, negujejo ljubezen do domovine Slove­nije, njene kulture in kulturne dediš~ine 

IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 
ter primerno ohranjajo našo identiteto na teh prostorih. Moji u~enci so zares navdušeni in polni lepih doživetij. O vtisih so zapisali tako: Spoštovana Zveza, hvala za ~udovite tri dni v poletnem kampu 
na Platku. Bilo mi je zelo vše~, ko smo se s prijatelji iz drugih slovenskih društev na Hrvaškem spoznali, se prijetno družili, u~ili in igrali. Hvala za to priložnost in se priporo~am tudi za naslednji~. Roko Kalajži} Novak 
Bilo je super, zabaval sem se, spoznal nekaj prijateljev, se nau~il nekaj slovenš~ine. Animatorke so bile super. Hvala za vse. Upam, da se vidimo tudi drugo leto. Duje Domljanovi} 
ZSDH je tudi s to organizacijo potrdila, da je odlo~itev predno­stne naloge nameniti mladim in jeziku prava in edina pot za prihodnje. Za podporo pri izvedbi dogodka se ZSDH posebej zahvaljuje USZS. y Povzeto po zapisih ZSDH in Vere Hrga 
14.–17. julij, Resort Eklata Medena pri Trogirju 
Poletna šola slovenš~ine za srednješolce 
S poti na Radeševo, arhiv ZSDH. 
Vera Hrga z dijaki, osebni arhiv. 

Z
SDH je v idili~nem apartmajskem naselju Medena v neposredni bližini Trogirja v sodelovanju s tamkajšnjo agen­cijo, specializirano za šolska potovanja, pripravila tudi prvo Poletno šolo (PŠ) slo­venskega jezika za srednješolce v staro­sti od 14 do 18 let. 
PŠ je bila zamišljena kot kombinacija po­letnih po~itnic, izobraževanja, športa in rekreacije ter prijateljstva in zabave. Na tridnevnem programu so bile med drugim tudi u~ne ure slovenš~ine, ki jih je vodila u~iteljica DPS v SKD Triglav v Splitu Vera Hrga z bogatimi, skoraj tridesetletnimi iz­kušnjami. PŠ je bila namenjena dijakom, potomcem rojakov iz slovenskih društev na Hrvaškem. Udeležilo se je je pet dija­kov višjih razredov (od 16 do 18 let), in sicer iz Zagreba, Matuljev in Solina. 
Za varnost otrok in celodnevno varstvo so skrbeli profesorji, kreativni vodje, športni trenerji, animatorji ter drugo izobraženo in izkušeno osebje, za zdravje pa zdravstvena ekipa ambu­lante v neposredni bližini letoviš~a. 


Mladi so bili navdušeni nad nepozabnim doživetjem, izpopolnjenim znanjem, mnogimi dogodivš~inami in novimi poznanstvi. Vsi so si bili edini, da je bila to izvrstna priložnost za igro, zabavo, nova poznanstva in širjenje obzorij slovenš~ine, je v septembrski številki glasila Planika med drugim zapisala Vera Hrga. Doda-la je tudi vtise udeležencev: 
Lepo je bilo. Spoznala sem zanimive ljudi in osvežila svoje znanje slovenš~ine. Anja 
Meni je bilo zelo zanimivo. Zabaval sem se in se veliko nau~il. Matko 
Bilo je zelo zanimivo. Spoznala sem nove prijatelje in se nekaj novega nau~ila. Diana 
Bilo mi je vše~. Rad bi šel tudi drugo leto. Leon 
Na te~aju slovenš~ine v Trogirju je bilo zelo zanimivo. V samo dveh dneh pouka smo se veliko nau~ili. Naša u~iteljica Vera Hrga je bila zelo zanimiva in nas je na zabaven na~in veliko tega nau~ila. V prostem ~asu smo imeli zanimive in zabavne aktivnosti. Spoznala sem nove in dobre prijatelje. Upam, da se naslednje leto spet vidimo. Mateja 
Za podporo pri izvedbi tudi tega dogodka se ZSDH posebej zahvaljuje USZS. 
y Povzeto po zapisu ZSDH in Vere Hrga 
3. september, Žirje, otok Žirje 
Odkritje spominske ploš~e Ferdinandu Koledniku 
besedilih pa so izšli prevodi še v okoli tri­deset drugih jezikih. Prejel je zlato meda­ljo Francoske akademije in leta 1967 postal ~astni ~lan Društva slovenskih književnih prevajalcev. 
Na Žirju je služboval od za~etka leta 1940 in se posvetil duhovni oskrbi oto~anov v prvih treh najtežjih letih dru­ge svetovne vojne. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je prišla nemška vojska in si prizadevala zadržati celotno do tedaj okupirano obmo~je, zlasti pa nadzor nad otoki, ki so postali strateško pomembni 

Z odkritja ploš~e, V organizaciji Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in zaradi napredovanja zavezniških enot foto: https://ika. 
društva Ruža Hrvatska je potekala slovesnost ob 40. oble-na Apeninskem polotoku. Nemci so 13. 
hkm.hr 

tnici smrti velikega in svetovno znanega slovenskega duhovni-oktobra napadli Žirje, da bi pred partiza­
ka, humanista in prevajalca Ferdinanda Kolednika. Ob tej ni zasegli pomembne to~ke in sistem 
priložnosti so na župniš~u v Žirju odkrili spominsko ploš~o in zvez. Naleteli so na nepri~akovan in 
se tako poklonili spominu na njegovo junaško dejanje med dru-mo~an partizanski odpor, a da bi dosegli 
go svetovno vojno, ko se je 13. oktobra 1943 na Žirju zopersta-svoj cilj, so se nameravali znesti nad ci­
vil nemški vojski in pred pogromom rešil ve~ kot šeststo vilnim prebivalstvom. Na trg pred cerkvi­
oto~anov, ki sta jim grozila smrt in iztrebljenje. jo so za likvidacijo privedli ve~ kot šeststo doma~inov, vendar je župnik Ferdinand 
Spominsko ploš~o sta po maši odkrila predsednica krovne or-Kolednik padel na kolena in nemškega 
ganizacije Barbara Riman in predsednik društva Ruža Hrvat-ska Željko Šižgori~, dogodka pa se je udeležil tudi predstavnik poveljnika rotil, naj prizanese Žirjanom. USZS, pristojen za Slovence v sosednjih državah, Rudi Merljak. Njegove molitve in prošnje so Nemce 
prepri~ale, edina žrtev pa je postal sam – 

Ferdinand Kolednik (1907, Maribor–1981, Podgorje v Rožu na zaprli so ga in deportirali v koncentracij-
Koroškem, Avstrija) se je šolal pri salezijancih in trapistih, študij sko taboriš~e v Nem~iji, ki ga je na vso 
bogoslovja kon~al v Zagrebu in bil leta 1932 posve~en v duhov-sre~o preživel. Sicer pa je bil med drugo 
nika. Služboval je v Dalmaciji in Franciji, kjer je leta 1935 postal svetovno vojno zaradi svojih ~lovekoljub­
rektor jugoslovanske misije za izseljence, po vojni pa deloval v nih dejanj ve~krat v smrtni nevarnosti. 
ZDA, Kanadi in Ekvadorju ter nazadnje na avstrijskem Koro­
škem v Podgorju v Rožu, kjer je postavil Jur~i~ev dom. https://ika.hkm.hr, https://sl.wikipedia. org/wiki/Ferdinand_Kolednik, 
Prevajal je v francoš~ino, zlasti Jur~i~a in Finžgarja, ter s sestro Kati Kolednik - Zupan~i~ v nemš~ino. Povest Jurij Kozjak je pre-https://www.skm-london.org.uk/leto-jo­vedel v devet jezikov in oskrbel mnoge ponatise, po njegovih sipa-jurcica/ 
4. september, Gozdni park Golubinjak, Gorski kotar 
Letno sre~anje vseh slovenskih društev 
Z
SDH je letno sre~anje organizirala na prostem, v gozdnem parku Golobi­njak pri Lokvah, seveda upoštevaje vse epidemiološke ukrepe. Ve~ sto udeležen­cev je imelo na izbiro razli~en program, ogled jame Lokvarke, sprehod do Ledene jame, pohajkovanje po gozdu ali zgolj druženje, v družabnem delu pa tudi ples ob slovenskih ritmih skupine Peklenski muzikantje. Vreme je bilo zelo lepo, vzdušje še lepše, k vsemu je prispevala tudi želja sre~ati se znova po dveh letih, izmenjati si izkušnje, spregovoriti o ak­tualnih vprašanjih in se dogovoriti o no-vem sodelovanju. 
Na sre~anju so sodelovala društva KPD Slovenski dom Zagreb, SKD Triglav iz Splita, SKD Istra iz Pulja, SKPD Snežnik iz Lovrana, SKD Lipa iz Zadra, KD Slo­venski dom iz Karlovca, Društvo Sloven-cev iz Labina, SKD Oljka iz Pore~a, SKD Nagelj iz Varaždina, SKD Gorski kotar iz Trš~a, SKD Ajda iz Umaga in Slovenski dom KPD Bazovica z Reke. 
Navzo~e je nagovorila predsednica ZSDH Barbara Riman in po sre~anju izrazila veliko zadovoljstvo nad uspešno organi­
9. september, Slovenski inštitut, Dunaj 

zacijo, dobro udeležbo in vedrim razpoloženjem, posebej vesela še zato, ker je bilo lansko sre~anje zaradi slabe epidemiološke situacije odpovedano zadnji trenutek. 
Posebna zahvala, kot poudarja ZSDH, pa velja USZS za 
.nan~no podporo pri realizaciji sre~anja. Dogodka so se udeležili tudi predstavnik USZS, pristojen za Slovence v sosednjih državah, Rudi Merljak, predstavnica vele­poslaništva RS v RH Tamara Plankar in podžupanja ob~ine Lo-kve Sanja ^op. 
Velja dodati, da so bili udeleženci tokrat vsi po vrsti ve~ kot zadovoljni z vsem: organizacijo, programom, hrano, glasbo, druženjem in lepim vremenom. y Povzeto po zapisu ZSDH 
Golubinjak 2021, foto: Istog Žorž 

IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 
Skupni slovenski kulturni prostor v praksi, spletna razprava 
P
redsednica ZSDH in vodja reške enote INV-ja dr. Barbara Riman je sodelova-la na spletni razpravi na temo Skupni slo­venski kulturni prostor v praksi. Name-njena je bila pogovoru o prizadevanjih in izkušnjah sodelujo~ih ter pogledu na pri­hodnost v lu~i obravnavane teme. Raz­pravo je organiziral Slovenski inštitut na Dunaju, moderator je bil dr. Štefan Vo­spernik, udeležili pa so se je še dr. Danijel Grafenauer iz Kluba koroških Slovencev v Mariboru, svobodna novinarka Anja Ma-lenšek (Dunaj/Maribor), Tatjana Oleti~ iz Slovenske prosvete v Trstu, dr. Janko Mal-lei s Centra K&K (Šentjanž), Sebastjan Trampusch, glavni urednik Novic (Celo­vec), in mag. Suzana Weitlaner, predse­dnica društva ^len 7 iz Potrne. 
Dr. Barbara Riman je pohvalila pobudo za sre~anje in izbor teme ter na kratko spregovorila o dejavnosti krovne organi­zacije: povedala je, da poleg tradicional­nih dejavnosti ljubiteljskih društev ZSDH razvija lastne projekte, namenjene zlasti mladim, med težavami pa izpostavila predvsem majhno število zaposlenega kadra in slabo medijsko vidnost v obeh državah. Posebej je poudarila tudi pomen medsebojnega povezovanja in ob tem omenila nekdanje sodelovanje slovenskih krovnih orga­nizacij v sosednjih državah Slovenije, ki je potekalo v okviru Slovenske manjšinske koordinacije (SLOMAK), pobude, ki bi jo po njenem mnenju veljalo oživeti. 

Posnetek aktualne razprave in zanimivih sogovornikov si je mogo~e ogledati na naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=kXKUSeG7qlw 
y Marjana Mirkovi} 

11. september, Kampor, Rab 
Spominska slovesnost na Rabu 
O
b 78. obletnici osvoboditve taboriš~nikov iz italijanskega fašisti~nega koncentracijskega taboriš~a Kampor na otoku Rab je potekala žalna slovesnost v organizaciji mestnih oblasti in Taboriš~nega odbora Rab – Gonars, ki deluje v okviru Koor­dinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev (ZZB) za vrednote narodnoosvobodilne borbe (NOB) Slo­venije. Sodelovali so predstavniki Mesta Rab, Primorsko-goran­ske županije, lokalnih oblasti z otoka Rab in Gorskega kotarja, veleposlaništva RS v RH, Centra za soo~anje s preteklostjo Do-cumenta, predstavniki židovske skupnosti na Hrvaškem ter bor~evskih in antifašisti~nih organizacij iz RS in RH, pa tudi preživeli taboriš~niki in njihovi svojci iz obeh držav ter doma~ini Raba. V imenu ZSDH se je žalne slovesnosti udeležila podpred­sednica Jasmina Dla~i}. Ve~: www.zzb-nob.si, https://documen-ta.hr/novosti/. 
Taboriš~e Kampor je bilo ustanovljeno 2. julija 1942, osvobojeno pa 11. septembra 1943. Internirani Slovenci, Hrvati in judje so umirali zaradi trpin~enja, lakote in žeje. Na grozljive dneve, ki so mu tudi ukradli otroštvo, kot je zapisal v eni izmed svojih knjig, je kot eden izmed govorcev ob tej priložnosti spomnil Slavko Malnar, odveden v taboriš~e kot petletni otrok. Njegov govor s pretresljivim pri~evanjem in podatki objavljamo v celoti: 
Dragi gostitelji, visoki gostje in vsi navzo~i, pridružujem se poz­dravom gostitelja in se mu zahvaljujem za uvrstitev v protokol delegacije ^abra, potem ko sem bil ve~ let zgolj pasivno prisoten. 
Želel bi spomniti, da celo po oseminsedemdesetih letih niso zble-deli grenki spomini na trpljenje v tem taboriš~u. Fašizem ni iz­biral sredstev in ne na~ina, kako uni~iti narod, ki je živel na njegovem interesnem obmo~ju. 
O tem najbolje pri~ajo podatki o številu, spolu in starostni se­stavi interniranih s prostora ^abranskega in dveh slovenskih ob~in, ki sta spadali v kotar ^abar in Kvarnersko pokrajino. 
V to taboriš~e je bilo pod obtožbo komunizma dovedenih ve~ kot osemsto otrok, mlajših od petnajst let. "Komunisti", pod nareko­vaji, so bili tudi ^abrani, rojeni v tem taboriš~u, njih petdeset. 
Za posledicami stradanja, pomanjkanja vode in grozljivih pogo-jev za bivanje v majhnih šotorih so na tem pokopališ~u ostali posmrtni ostanki stodevetih otrok. To je 67 odstotkov otroških žrtev tega taboriš~a. Moram poudariti, da smo bili ob koncu leta 1942 premeš~eni v taboriš~e Gonars v Italiji. Tudi tam je od posledic rabskega taboriš~a umrlo še triindevetdeset otrok. 
Težko je razumljivo, zakaj so fašisti tako ravnali. Najbliže resni­ci je morda razlog to, da je bil ~abranski prostor z gozdovi in redko poselitvijo idealen za partizanski na~in borbe. V zavetja gozdov so se zatekli tudi partizani iz Primorja in Slovenije. Da bi jim onemogo~ili preskrbo, je italijanska vojska sklenila do temelja uni~iti vsa naselja in zaselke, v katerih ni imela nameš~enih svojih enot. Najlažje je bilo narod obtožiti za komu­nizem. V zaselkih so živeli neuki ljudje, ki niso imeli nobenega pojma o politiki, pa so vseeno kon~ali v tem taboriš~u. V tem taboriš~u ni bilo niti enega ujetega partizana. Njih so fašisti mu~ili in jih zatem ustrelili. ^etverico so celo žive sežgali, tako da so jih obesili za noge in pod njimi za­kurili ogenj. Ujete partizane in osumljene za sodelovanje z NOB-jem pa so mu~ili tudi na druge na~ine. Z obmo~ja ^abra so bili tu povsem nedolžni ljudje. 

Tukajšnje tako imenovano žensko ta­boriš~e so v glavnem sestavljale ženske in otroci iz ^abra in slovenskih ob~in Osilni­ce in Drage. Po premestitvi v Gonars so tu od ^abranov ostali le moški. Dvainšestde-set izmed njih je bilo vklju~enih v Rabsko brigado in niso posebej izpostavljeni. Rabska brigada se je na današnji dan peš napotila v Mašun ob vznožju sloven-skega Snežnika. Judovski bataljon se je ravno tako takoj pridružil borbi proti na­cizma. 
V moji rojstni vasi je pred interniranjem živelo stopetinpetdeset ljudi. Vsi smo bili deportirani v tukajšnje taboriš~e. Pa to ni nobena izjema. Vsi okoliški kraji so bili ravno tako požgani, prebivalci pa odpe­ljani sem. Požgane so bile tudi hiše tistih redkih ljudi, ki so sodelovali z okupator­jem. Tudi njim fašizem ni prizanesel. 
Preve~ ~asa bi vam odvzel, ~e bi za~el go-voriti o prehrani, higienskih razmerah, bivanju, ušeh in drugih parazitih. 
Najbolj bole~ je bil na~in, kako so matere umivale novorojen~ke. Namo~ile so kakr­šnokoli krpo v teko~ino, ki so jo dobile kot obrok, in z njo umivale nesre~ne dojen~ke. Številne matere so podlegle lakoti, ker so svoje nezadostne obroke dajale otrokom, da bi jih ohranile pri življenju. 
Na kratko, to je zgolj nekaj drobcev o ži­vljenju, ki nam ga je privoš~il povampir­jeni fašizem. Želim, da se kaj takšnega nikomur ve~ ne bi zgodilo! 
Zahvaljujem se, da ste mi pozorno pri­sluhnili! 

15. september, Kulturni center Janez Trdina, Novo mesto 
Hrvati v Sloveniji, posvet 
Hrvaški center kulture iz Ljubljane (HKCL) je kot organizator sre~anje pripravil ob 30. obletnici samostojnosti RH in RS ter 25. obletnici prvega znan­stvenega posveta z naslovom Hrvati v Sloveniji, ki je potekal v Zagrebu in obravnaval vezi, stkane med narodoma skozi zgodovino. Tokratni dogodek so namenili vpogledu v spremembe, pove­zane s položajem hrvaške skupnosti v Sloveniji 
Sre~anja so se udeležili slovenski in hr-vaški znanstveniki, gospodarstveniki, politiki in kulturniki, potekalo pa je v šti­rih sklopih. Okrogla miza je gostila ude­ležence izpred 30 let, med njimi je bil tudi predsednik KPD Slovenski dom iz Zagre­ba Darko Šonc. Sledila sta znanstveni in informativni del – prispevki prvega bodo objavljeni v zborniku. Na sre~anju je so-delovala tudi predsednica ZSDH Barbara Riman. 
Kot je v poro~ilu o dogodku med drugim zapisal organizator, so udeleženci opo­zorili na nujnost sklenitve meddržavne­
20. september–31. december 
ga sporazuma med RS in RH o varstvu Slovencev na Hrvaškem in Hrvatov v Sloveniji na podlagi sodobnih evropskih standar­dov ohranjanja identitete, tradicije, jezika in kulture. 
Ob koncu sre~anja je sledil kulturni program, udeleženci pa so si v novomeški knjižnici Mirana Jarca ob tej priložnosti ogleda-
Nova spoznanja in 

li tudi razstavo o delu in življenju Slovencev na Hrvaškem. Ve~: 
novi stiki, foto: www.hckl.si. y Marjana Mirkovi} www.hckl.si 

IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 
Projekt Muca Copatarica na Hrvaškem 

Z
SDH je uspešno za~ela projekt Muca Copatarica, ki poteka v vrtcih in osnovnih šolah, namenjen pa je pred­vsem bralni kulturi najmlajših. V sodelo­vanju s slovenskimi kulturnimi društvi je v projekt na Hrvaškem vklju~enih sku­pno ve~ kot petsto otrok, razdeljenih v triinštirideset skupin. Posebej je razvese­ljivo tudi, da sodelujejo vrtci iz razli~nih županij, in sicer iz Is-trske županije otroški vrtci Mali svet in Veli vrh iz Pulja ter Pjerina Verbanac iz Labina, iz Varaždinske županije vrtec Bajka in VI. OŠ Varaždin, iz Primorsko-goranske županije pa vrtca Maestral z Reke in vrtec v Lokvah ter goranske osnovne šole iz Trš}a, Prezida, Plešc in Gerova ter OŠ Rudolfa Strohala iz Lo-kev, sodelujeta pa še OŠ dr. Andrija Mohorovi~i}a iz Matuljev in reška OŠ Pe}ine. 
Cilj projekta Muca Copatarica na Hrvaškem – Drobec slovenske kulture na Hrvaškem je dvig bralne kulture pri otrocih predšol­ske in zgodnje šolske starosti (prva triada osnovne šole) na Hrvaškem in posledi~no tudi seznanitev otrok z eno najprilju­bljenejših zgodb iz zakladnice slovenske otroške literature, le­gendarno Muco Copatarico avtorice Ele Peroci. Gre za eno redkejših slovenskih pripovedk, prevedenih v hrvaš~ino, ki je v obeh jezikih na ogled tudi na spletu, kar bo v pomo~ u~iteljicam in vzgojiteljicam. Dodaten razlog, da se je ZSDH odlo~ila za iz­vedbo tega projekta, je ta, da je Muca Copatarica uvrš~ena tudi na seznam hrvaškega u~nega na~rta kot izbirno doma~e bra-nje, kar je na dolo~en na~in olajšalo njeno vklju~itev v redni program v šolah. Uspešen potek projekta je pri~akovati tudi zahvaljujo~ ustreznim didakti~nim pripomo~kom, povezanim s to znano slikanico Ele Peroci, ki ji lahko prisluhnete tudi na spletu na naslovu: https://www.youtube.com/watch? v=lc7uepBTUtQ. 
y Marjana Mirkovi} 

Poletje v Bazovici, otroške delavnice 

K
onec julija smo zaklju~ili že peto prireditev Poletje v Bazo­vici, delavnice, namenjene otrokom v starosti od 5 do 12 let. V okviru pestrega programa smo se v treh tednih tokrat družili s kar 44 otroki. 
Delavnice so potekale v dopoldanskih in popoldanskih urah, od osmih zjutraj do štirih popoldne. Sre~evali so se otroci, potomci slovenskih družin, katerih starši ali stari starši so v~lanjeni v KPD Bazovica. A vsako leto z njimi pride tudi nekaj novih otrok, kar nas tudi zelo veseli. Petdnevni program vsebuje razli~ne teme, tudi letos pa smo imeli pomo~ zunanjih animatorjev, kar se je že lansko leto pokazalo kot dobra praksa. Otroke zelo mo-tivirajo in navdušijo ter na vseh delavnicah aktivno sodelujejo. Letos smo tako gostili društvo za spodbujanje, širjenje ter raz­vijanje ustvarjalnosti in ustvarjalnega mišljenja, KUD Galerija 
Pestro in ustvarjalno poletje, arhiv KPD Bazovica. 
CCU iz Ljubljane z delavnico v izvedbi Mateje Herbst in Simona Drofelnika; Gledališ~e Bi~ikleta iz Cola pri Ajdovš~ini z nastopom Brigite Leban v lutkovni predstavi Dva zmerjavca; slovenski igra­lec Tilen Kožamelj, že ve~ let ~lan Me-stnega lutkovnega gledališ~a na Reki, je pripravil glasbeno delavnico, mladi pro-fesor biologije z diplomo univerze v Lju­bljani Leo Šamani} pa je s kolegico Roberto Padavi} predstavil poskuse iz kemije in najmlajšim približal svet mor­skih živali in življenja v morju. Pozor­nost mladih obiskovalcev je pritegnil tudi program z mentalno aritmetiko in izdela­vo ra~unalniških igric, ki ga je izvedla reška podružnica mednarodne šole za ra­zvoj kognitivnih sposobnosti in intelek­tualnih zmogljivosti otrok, Mali genij (Malac genijalac). 
Hvala gostujo~im animatorjem za zani­mive, tehtno osmišljene in pou~ne vsebi­ne, ki so bile otrokom zelo vše~ in morda tudi spodbuda za ponovno udeležbo na Poletju v Bazovici prihodnje leto. 
y Sandra Grudeni} 


10. julij, Lojzov teater, Krvava Pe~ 
Spominsko druženje ob peti obletnici odhoda Alojza Usenika 
Minilo je pet let, odkar nas je zapustil Alojz Usenik, stric Lojz, po katerem ima gledališ~e ime. V rojstni vasi in povsod, kjer je delal, je zapustil svoj pe~at, z nav­dušenjem in sr~nostjo je razveseljeval lju­di in prav je, da se mu na skromen na~in oddolžimo. 
Zato smo v njegov spomin pripravili ce­lodnevno druženje, popolnoma improvi­zirano in spontano, za prijatelje in znance, pa tudi za ostale obiskovalce, vabljene, da se poklonijo spominu nanj. 
Na programu je bil nastop MePZ-ja Golo­vec, ki je zapel nekaj izbranih pesmi, lite-rarna skupina Ane Porenta je brala poezijo, tudi pesem Zdomec, ki jo je Lojz ve~krat tako doživeto recitiral, slišali smo tudi Lojzovo medvojno zgodbo in opisali njegovo pot… Na samem prizoriš~u je bi-la na ogled tudi lepa in obširna zbirka knjig s poezijo razli~nih avtorjev, dogo­dek pa je sklenila skupina Pot s progra-mom ljudskih pesmi raznih narodov... Ve~: https://krvavapec.mojrepro.si/2021/ 07/06/10-7-2021 y Marjana Mirkovi} 
Kulturni oder v naravi, foto https://krvavapec. mojrepro.si 

6. september, Slovenski dom KPD Bazovica 
Sre~anje nekdanje, legendarne FS 
IZ DRU[TVA 
F
S KPD Bazovica bolj ali manj aktivno deluje ve~ desetletij, posebej pa so v društvu na Reki in širše ostali nepozabni spomini na nastope skupine iz plesne ge­neracije 70. in 80. let prejšnjega stoletja. Vodila jih je baletna plesalka v reškem gledališ~u Ivana pl. Zajca Sonja Kern Svoboda, sicer neutrudna vodja plesne in folklorne skupine v društvu skoraj tri de­setletja. 
Na sre~anje so bili povabljeni bivši ~lani folklorne skupine in plesne generacije v obdobju od leta 1973 do leta 1986, žal so nekateri že pokojni. Kot posebno zanimi­vost velja dodati, da je iz takratne sesta­ve skupine izšlo kar nekaj zakonskih parov in ve~ina jih je skupaj še danes. Pomembno je tudi, da so nekateri do da­nes ostali vsestransko dejavni v društvu in tudi vodstvu, kot denimo Vitomir Vi-taz ter zakonca Nataša in Milan Grlica. 

Vnovi~no sre~anje je potekalo na vrtu Slovenskega doma KPD Bazovica in bilo dobrodošla priložnost za obujanje spo­minov na mladostna leta in takratno ži­vljenje v društvu. V prijetnem razpo­loženju se je na dan prikradlo tudi veliko lepih spominov. y Sandra Grudeni} 

6. september, Op~ine (Villa Opicina), Italija 
Zgodba o uspehu, 50 let ŠD Sloga 
Športno društvo (ŠD) Sloga iz Bazovi­ce pri Trstu je pol stoletja svojega de­lovanja proslavilo na prireditvi pod geslom Skupaj zmoremo in z naslovom Zgodba o uspehu, uspehu v ohranjanju slovenske zavesti, vzgoji mladih in ljubi­teljskem športu. 
ŠD Sloga je nastalo leta 1971 z združitvi­jo štirih kraških društev, Zarje, Gaje, Po-leta in Primorca. Društvo deluje predvsem na podro~ju odbojke, no, ima pa tudi zelo aktivno planinsko sekcijo, s katero PS KPD Bazovica sodeluje že ve~ kot 18 let. 
Proslava obletnice je potekala v šotoru na dvoriš~u Finžgarjevega doma na Op~inah. Slavnostni govornik je bil Ivan Peterlin, duša društva, a navzo~e je pozdravil tudi Marko Kralj, sedanji predsednik društva. Proslava je potekala ob odli~ni glasbi in intervjujih s ~lani društva iz razli~nih ge­neracij. 
Eden izmed ustanoviteljev ŠD Sloga je tudi sedanji vodja pla­ninske sekcije Viktor Stopar, s katerim planinci KPD Bazovica sodelujejo vsa leta. 
Proslave se je udeležila delegacija KPD Bazovica na ~elu z vodjo PS Darkom Moharjem. y Darko Mohar 

Ljubica Sindi~i} Tominac, Antonija Toki} Keš, Karmen Ton~ini} Brni}, Vitomir Vitaz, Zvezdana Vrabi~ Kunac, Jasna Mrak Tota, Milan in Nataša (Mrak) Grlica, Metka Rizman, Marijana (Tomljenovi}) in Ivica Petri~evi}, arhiv KPD Bazovica. 
Pomemben jubilej, foto: Darko Mohar 

7.–12. september, Slovenski dom KPD Bazovica 
Cvetli~ne gospodi~ne, razstava 

Sonja Prosen, arhiv KPD Bazovica. 

gospodi~ne, smo odprli v dobri družbi in še boljšem razpo­
loženju. Avtorica Sonja Prosen je na ogled postavila ~udovite 
fotogra.je, video utrinek pa si vsi zainteresirani lahko pogleda­
14. september, Slovenski dom KPD Bazovica 
Narod naš dokaze hrani, predstavitev knjige 

te tudi na posnetku HRT, TV 1, oddaja Prizma, ki je bila na sporedu v soboto, 
11. septembra letos. Razstava je bila dobro obiskana, kar ne presene~a, saj so fotogra.je ~udovite in 
izražajo ~ustva avtorice v trenutku na­stanka. Sonja Prosen prihaja iz okolice Ilirske Bi-
strice in je tudi ~lanica Foto kluba Sušec, s katerim fotografska skupina KPD Bazo­vica že leta sodeluje. Svojo ljubezen do narave in ustvarjanja je združila v hobi ustvarjanja cvetli~nih kreacij. Iz cvetlic, vejic, trave in drugega naravnega materi-ala najve~krat nariše portrete, te zatem fotogra.ra in natisne na razli~ne izdelke. Njene izdelke si lahko pogledate tudi na spletu na naslovu https://society6.com/ sonjaprosen.owerart. y Sandra Grudeni} 
buditelj in publicist. Imel je veliko talen­tov: bil je pevovodja, glasbenik, recitator, odli~en govornik itd. Veliko je prispeval h kulturni, prosvetni in politi~ni rasti Slo­vencev v Istri v prvi polovici 20. stoletja. Pomembna je bila njegova vloga pri orga­nizaciji šolstva in ohranjanju kulturnega izro~ila na tem zemljepisnem obmo~ju. Aktiven je bil tudi na Reki, kjer si je kot ~lan in dolgoletni tajnik KPD Bazovica v za~etnem obdobju delovanja društva pri­zadeval za razvoj kulturnega delovanja številnih Slovencev v tem mestu. 
Avtorica je na zanimiv na~in predstavila knjigo Narod naš dokaze hrani, v kateri je zbrala prispevke, podlistke, ~rtice in humoreske, ki jih je Anton Mihec – Tone v dobrem desetletju po drugi svetovni vojni objavil v ~asopisih Primorski dnev­nik in Slovenski Jadran. 
Ve~er je ~udovito popestrila slovenska pe­sem dueta naše glasbene skupine Mimo ritma, nastopila sta Ivan Harej – Harry in Zdenka Kallan Verbanac. Neizmerno za­dovoljstvo pa je bilo pozdraviti potomce Antona Mihca – Toneta, in sicer sina Du-ška ter vnukinjo Martino, ki sta se nam pridružila ter tako ve~er naredila prav ~ustven. Tudi onadva sta izvedela kar ne­kaj novih informacij o o~etu in dedku. 
y Sandra Grudeni}, Tanja Jakomin Kocjan~i~ 
Avtorica knjige (v sredini) z Mih~evim sinom Duškom in vnukinjo Martino, arhiv KPD Bazovica. 
Po uspešni predstavitvi, arhiv KPD Bazovica. 

N
a predstavitvi knjige Narod naš dokaze hrani avtorice Tanje Jakomin Kocjan~i~ smo prav uživali, bilo je zelo lepo in izve-deli smo veliko novega o našem nekdanjem ~lanu Antonu Mihcu – Tonetu iz Kubeda. Knjiga je njegova kratka proza, ki jo je avto­rica zbrala in uredila. Prisluhnili smo tudi koordinatorju kultur­nih dejavnosti v KPD Bazovica Vitomirju Vitazu, ki nam je prebral odlomka o našem društvu, objavljena v daljnih 50. letih prejšnje­ga stoletja v Primorskem dnevniku in Slovenskem Jadranu. 
Anton Mihec – Tone je bil eden prvih izobražencev slovenske Istre in vsestranska osebnost: u~itelj, kulturni delavec, narodni 
IZ DRU[TVA 
14.–16. september, SKPD Snežnik, Lovran 
Izmenjujmo veš~ine 
V 
organizaciji slovenskega KPD Sne­žnik je potekala likovna delavnica z naslovom Izmenjujmo veš~ine. V lo-vranskem društvu ve~ let zelo uspešno deluje ustvarjalna skupina pod vodstvom Branke Širola, ki s pridnimi ~lanicami re-dno pripravlja razstave v Lovranu in dru­gih slovenskih društvih. Tako so v dosedanjem delovanju stkale vezi z dru­gimi društvi, ki se rada odzovejo na gostujo~e delavnice. Tokrat so poleg ~lanstva ustvarjalne skupine SKPD Sne-Po kon~anih delavnicah je sledila razstava, odprta 16. septem­žnik na tridnevnem sre~anju sodelovale bra, v prostorih KPD Snežnik. Dogodek je, kot obi~ajno, oboga­tudi ~lanice KPD Slovenski dom Zagreb, tilo druženje v vedrem razpoloženju, ki se je še dolgo nadaljevalo SKD Istra iz Pulja in SKD Oljka iz Pore~a. ob kitari in pesmi. y KPD Snežnik, Lovran. 
23. september, Slovenski dom KPD Bazovica 
^arobnost barv 
V 
KPD Bazovica je bila odprta likovna razstava z naslovom ^arobnost barv, z deli, ki so nastala na 13. mednarodni likovni koloniji Turanj 2020. Zaradi epi­demioloških omejitev je bila kolonija lani izpeljana virtualno, sicer pa vsa leta po­teka v organizaciji SKD Lipa iz Zadra, ki ga vodi Darja Jusup. 
Kolonije se je lani udeležilo 28 akadem­skih in ljubiteljskih slikarjev iz sloven-skih društev na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini ter iz Slovenije. Na koloniji redno sodelujejo tudi ~lanice KPD Bazo-Novkovi} iz KPD Slovenski dom Zagreb; Jadranka Bistri}i}, Re-Zadovoljne udeleženke, 
arhiv KPD Bazovica. 

vica in likovna skupina, ki ve~ let uspe-nata Jerkov, Mirjana Katalini}, Suzana Lunder, Zdenka Kallan šno deluje pod vodstvom Tihane Karlovi}. Verbanac, Maja Žuvela Stipeti}, Lidija Tuškan Mohar in Šte. Na razstavi so bila na ogled dela, ki so jih Sila - Zih iz KPD Bazovica; Marija Donadi} iz likovnega društva poleg Jožeta Arzenška, pobudnika in du-Kvarner z Reke; Neva Pibernik Stan~i} in Brane Orlovi} iz SKD še likovne kolonije Turanj, ustvarili Pia Istra iz Pulja; Biserka Vukovi} iz Lovrana in Vlatko Zimmer iz Nada Bajlo, Tatjana Bajlo, Marija Balen, Tuzle. Iz Slovenije sta tokrat sodelovali Boža Jambrek iz Nove-Zrinka Majica, Majda Radovi} in Marija ga mesta in Metoda Turk iz Šmarjeških Toplic. 
Ivoš iz SKD Lipa, Zadar; Ivan Kosmos, Razstavo je postavila umetniška vodja likovne kolonije Turanj, Aleksandra Hajdi}, Lidija Stehlik in Mir-~lanica zadrskega društva Marija Ivoš, zanimiv posnetek o raz­jana Božuli} iz SKD Triglav, Split; Adica stavi in avtorjih pa je na ogled na naslovu: https://youtu.be/ Dobri} - Jela~a, Višnja Mordej in Stanka EIfPYQS2aXI. y Marjana Mirkovi} 
IZ PLANINSKE SKUPINE 
13. junij, Trofej Platak obnavlja lepo tradicijo 
O
rientacija je ena izmed veš~in, ki jo ~lovek, vajen mestnega življenja, po~asi izgublja. V hribih in naravi je to osnovna veš~ina, ki omogo~a izpeljavo ture, v~asih celo preživetje. 
Davnega leta 1959 je bilo na pobudo Branka Lon~arja, znanega reškega planinca in ~lana planinskega dru­štva (PD) Platak, organizirano tekmovanje v orientaciji, imenovano Trofej Platak. Planincem iz cele tedanje Jugoslavije je med drugim omogo~alo spoznavanje prelepih koti~kov planinskega raja v okolici Reke. S~asoma se je tradicija ugasnila, tako da so se letos v tem reškem društvu odlo~ili obnoviti tradicijo in jo izpeljati so~asno z že tretjim pohodom na Snježnik. Pohodnikom so se priklju~ili tudi ~lani PS KPD Bazovica in za sodelovanje prejeli li~no zahvalo. Ekipe za tekmovanje v orientaciji sicer niso imeli, ~eprav je kar nekaj mlajših že sodelovalo na podobnih tekmovanjih v Sloveniji, ki jih je organiziral Meddruštveni odbor (MDO) Primorske. Pri~akovati je, da bo v naslednjih letih tekmovanje imelo še boljšo udeležbo, predvsem pa, da bodo sodelova-




Na Zavižanu, foto: Dobro, da je bil izlet na Zavižan preložen. Tokrat je petnajst Darko Mohar 
~lanov, gostov in prijateljev pri~akalo lepo vreme, sicer malce megleno in brez razgledov na morje in otoke, a vseeno ugodno za sprehod. Vsi so se povzpeli na 1676 metrov visok 
23.–27. junij, Gran Paradiso 
Smu~arski poletni raj na štiritiso~aku 

Zanimiva izkušnja, arhiv Anite Bistri~i}. 

M
lada ~lanica PS KPD Bazovica Anita Bistri~i} je sodelovala na delavnici, ki jo je za pripravnike in inštruktorje turne­ga smu~anja organizirala komisija za to vrsto športa pri HPS. Potekala je kot terenske vaje na obmo~ju ledenikov pod vrhovi Gran Paradiso (4061 m) in Mont Blanc (4810 m). Objavljamo povzetek njenega zapisa: le tudi ekipe iz Slovenije. In seveda, da bo tudi PS KPD Bazovica organizirala svojo 
No, PS KPD Bazovica je na prvem obno­vljenem tekmovanju Trofej Platak sodelo­vala še na en na~in. ^lanice likovne sku­tehniki žgane gline izdelale izvirne umetniške plakete, podelje­tudi udeležencem. 
pridne likovnice našle na~in, da se zberejo in izdelajo plakete. Lahko so ponosne, da so se njihova ume­tniška dela za~ela širiti po celi Hrvaški, vse pa so prejele tudi zahvalo organizatorja. 
Veliki Zavižan, nekateri so obšli še vrho­ve Balinovac, Velika kosa in Vu~jak. Izle­tnikov je kar mrgolelo, poleg številnih avtomobilov se je na to prelepo obmo~je pripeljalo še kar nekaj avtobusov. 
Izlet je bil mednarodni, ker so se po dol-gem ~asu priklju~ili Maruška Lenar~i~ iz Kopra in predsednica PD Postojna Neva Šemrov s soprogom Miranom. Za upati je, da bo epidemija še naprej popuš~ala in bodo sre~anja s prijatelji z druge strani meje spet postala nekaj obi~ajnega. 
Izlet so zelo popestrili dve zanimivi sre-~anji, s Slavonci iz Slavonskega Broda in z nizozemskim Slovencem, ter obisk Ku} e Velebita v Krasnem, nakup mle~nih iz­delkov v znani sirarni in analiza ture v Svetem Jurju. y Darko Mohar 
Tema izobraževanja je bila predvsem var-nost pri reševanju iz plazov in ledeniških razpok, veš~ina, ki jo je treba nenehno iz­popolnjevati in nadgrajevati. Turno smu-~anje v primerjavi z alpskim smu~anjem poteka zunaj urejenih smu~iš~, zanj pa se uporablja tudi prilagojena oprema. 
Gran Paradiso je vrh v istoimenskem naro­dnem parku in najvišji, ki se v celoti naha­ja v Italiji, pod njim pa se razprostira ~udovita dolina Aoste. Vzpon nanj je zelo naporen in zahteva dobro .zi~no kondici­jo. Izbrali smo najhitrejšo in najbolj prilju­bljeno pot, z no~itvijo v planinskem domu Vittorio Emanuele II (2735 m). Lepo ureje­na steza, mulatjera, je vodila skozi borov gozd, ob poti pa sta nas spremljala dero~a potoka, ki se napajata iz vse tanjšega le­denika. Do doma je bilo dve uri hoda, z vso 


IZ DRU[TVA 
11. julij, Po dolgem ~asu pandemije sre~anje na Sviš~akih in Snežniku 
V
si so se razveselili sre~anja na 
Z lepe poti, foto: Sviš~akih in Snežniku: Maruška iz Darko Mohar Obalnega PD, Marko iz PD Snežnik ter Marinka in njenih šestnajst Trža~anov. Seveda tudi ~lani PS KPD Bazovica, Zin­ka, Lidija in Darko. Prijetni pogovori po dolgem ~asu zaprtosti, na~rtovanje, po­gled v prihodnost. Za upati je, da bo vi­rus le premagan in bodo takšna druženja pogostejša. 
Poleg sre~anja s prijatelji je bil poseben tudi sprehod po snežniških cvetnih vrto­vih. Murke, lilije, planike, orhideje, še in še cvetja je pobarvalo snežniške travnike in gozdove. Ob Markovem vodenju je bilo doživetje še veliko lepše. y Darko Mohar 
21. avgust, Budakovo brdo in Ba~i} kuk na Srednjem Velebitu 
obsežno smu~arsko opremo. Na vrh smo se drugi dan odpravili še pred son~nim vz­hodom. Kmalu smo si namestili tudi smu~i in blago vzpenjanje na snegu na višini nad 3000 m prek ledeniških razpok je predsta­vljalo neverjeten izziv in fantasti~no, glo­boko doživeto, a težko opisljivo izkušnjo. Vzpon na sam vrh na smu~eh ni bil mo-žen, a sre~ni zaradi veli~astnega prizora smo razvili zastavo HPD Platak. 
Po vrnitvi je sledila pot proti Chamonixu in od tam zelo zahteven vzpon na Bosson, enega izmed ve~jih ledenikov na obmo~ju alpskega masiva Mont Blanc. Vkrcali smo se na ži~nico za Aiguille du Midi (3842 m) in po vmesni postaji za~eli vzpon na lede­
J
esenski program PS je za~el izlet na Budakovo brdo in Ba~i} kuk v Sre­dnjem Velebitu. Poletne vro~ine in gne~e na cestah niso bile dobro vabilo za prija­vo, tako da sta se izleta udeležila samo dva ~lana. Sta pa ta dva lahko neskon~no uživala v hoji, lepem vremenu in krasnih razgledih. Budakovo brdo je travni raz­glednik z razgledi na morje in otoke. Predvsem Pag leži pod obiskovalci kot na dlani, lepo se vidijo tudi Olib, Silba in Premuda ter številni oto~ki zraven njih. Proti notranjosti so lepo vidni Šatorina, najvišji vrh Srednjega Velebita, ter tudi grebeni in stolpi~i, vse do Baških Oštarij. 
Ba~i} kuk je eden od stolpi~ev, ki se vzpe­nja nad Ba~i} dulibom, neko~ naseljeni dolini ob njegovem vznožju. Sedaj je tam samo manjša planinska ko~a Kata in ne­kaj skromnih po~itniških hišic. Vzpon na 
nik Bosson. Ledene površine zaradi zatoplitve postajajo vse tanjše in hkrati nevarnejše za plezalce in turne smu~arje. Pre-hod prek ledeniških mostov je varen, dokler so ti zmrznjeni, ko pa posije sonce, se sneg za~ne topiti in vsak korak je lahko uso-den. Te ledene globine so pokopale že nešteto žrtev. Vijuganje prek razpok po neverjetno razritem ledeniku nas je mo~no iz~rpalo in komaj še zmoremo dostop do doma prek ozkega gre­bena. Na vzpon za Mont Blanc se obi~ajno gre ob enih, najpo­zneje ob dveh zjutraj, ker površina ledenika pono~i zamrzne in je prehod varnejši. Naslednjega dne smo vstali ob enih, a je sil-no željo, da nadaljujemo pot, premagala še mo~nejša, da upo­števamo vremensko napoved in vzpon preložimo za leto dni. To nam je kaj hitro potrdila gora sama, ko so se nad njo zgrnili temni oblaki, mi pa smo bili takrat že na poti v Chamonix. Za­dnji pogled proti vrhu, kjer je odjeknil plaz, in temno obzorje sta nam samo potrdila, da je bila naša odlo~itev pravilna. 
y Povzeto po zapisih Anite Bistri~i} in www.hps.hr 

Ba~i} kuk zahteva v vršnem delu malo plezarije, ki sta jo oba 
pohodnika uspešno opravila. Zadovoljstvo z opravljenima vzponoma in lepo naravo v tem koncu Velebita je dodatno pove~alo kopanje v toplem morju v Ra~i blizu Senja. Vsekakor bo v te kraje treba organizirati še kakšen izlet. y Darko Mohar 
11.–17. september, Narodni park Kornati z vseh strani 

T
eden dni potepanja po gorah in morju so~asno je verjetno sen vsakega planinca in ljubitelja narave. PS si je to privoš~ila letos z ladjo Ston~ica, ki jih je z Reke po enem tednu vrnila v reško pristaniš~e. Žal je bilo na ladji premalo prostora za vse zainteresirane za izlet, tako da bo morda turo treba po­noviti v naslednjem letu. Po celono~ni plovbi jih je prvo jutro pri~akal zaspani otok Iž, kjer so se povzpeli na najvišji vrh Ko­rinjak, visok 168 metrov, in nadaljevali pot skozi gozdove do naselij Malega Iža. Kapetan je kot presene~enje predlagal spa-nje na sidru v zalivu na severnem delu otoka Žut, enega lepših otokov v Jadranskem morju. Skritim za oto~koma Veli in Mali Pinizel je no~ pretekla mirno. 
Naslednje jutro so tisti, ki so vstali dovolj zgodaj, lahko uživali v vožnji po mirnem morju in ob son~nem vzhodu vse do Opata, skrajnega južnega rta otoka Kornat. Na oto~ku Vela Smokvica je nekaj hiš in svetovno znana kornatska restavracija. Skozi olivnjake so se hitro povzpeli na dva izredno razgledna vrha, 
Na ladji Ston~ica, foto: Darko Mohar 

12. september, PS znova na spominskem pohodu bazoviških junakov 

Tudi letos na bazoviškem pohodu, foto: Milivoj Filipovi} 
Veli in Litnji vrh, z višinama nekaj ~ez 90 metrov. ^eprav nizka, sta izredna razgle­dnika, a pristop na Veli vrh po kornat­skem brezpotju ni bil prav ni~ lahek in je nakazal, kaj jih še ~aka naslednje dni. Ta dan so se še povzpeli na Ravni Žakan ter vrhova Oto~evac in Ravni vrh na Piškeri, na slednja dva po popolnem brezpotju. 
V naslednjih dneh so sledili še vzponi na Veli vrh na Lavsi, najvišji vrh otoka Ma-na, Tureto in Metlino na Kornatu, z 237 metri najvišji vrh kornatskega oto~ja. Za majhno skupino je bil obisk Magazinove škrile posebno doživetje. Kot sneg bela, popolnoma ravna ploš~a je rezultat veli­kega odloma tiso~e let nazaj. Doživljaj sta dodatno obogatila obiska najlepše plaže na Kornatih, na oto~ku Levrnaka, in naravnega parka Telaš}ica z jezerom Mir in visokimi kli., ki navpi~no padajo v stometrske globeli Jadranskega morja. 
Nekaj juga in dežja na povratku proti do-mu ni prepre~ilo kopanja na otoku Olib in dobrega razpoloženja zadnje no~i na pomolu mesteca in samostana Glavotok na Krku. 
Za zelo uspešen izlet gre posebna zahva-la posadki ladje Ston~ica: kapitanu Rao­ulu, hostesi Tici, mornarju Danku in kuharju Jurici. Milan je pripravil odli~no knjigo o potovanju, Nataša je skrbela za .nan~ne zadeve, vodnika Andrej in Dar-ko sta pohode izpeljala brez poškodova­nih, vsi udeleženci pa so poskrbeli za dobro po~utje na ladji. y Darko Mohar 
Gmajni pri Bazovici pred 91 leti. Skupaj s še tristo udeleženci iz Italije in Slovenije je na pohodu tudi letos sodelovala tri~lanska delegacija PS KPD Bazovica z Reke. Udeležba reških planincev bi bila ve~ja, a so žal isto~asno imeli organizi-ran izlet po kornatskem oto~ju. No, vsee-no ostaja zadovoljstvo, da se tega pohoda udeležujejo redno že 18 let. Edina izjema je bilo leto 2020, ko zaradi epidemiolo­ške situacije ni bil možen prehod državne meje. Planinci z Reke se že sedaj veselijo novih sre~anj s prijatelji s Tržaškega in Primorskega ter s tem tudi novega poho­da naslednje leto. 
y Po poro~ilu Milivoja Filipovi}a povzel Darko Mohar 

25. september Drenin nad Crikvenico, hribovje z razgledom na morje 
S
odelovanje PS KPD Bazovica in PD Opatija je tradicionalno že vrsto let. Za letošnji za~etek jeseni so se odlo~ili izpeljati skupni izlet na nekaj ve~ kot 300 metrov visok Drenin nad Crikveni-co. Ob poti so si najprej ogledali sre­dnjeveško vasico Kotor, kraj, iz kate­rega se je v novejšem ~asu razvilo letoviš~e Crikvenica. Nastanek Kotorja sega v ~ase, ko je bilo normalno naselja graditi višje v hribu, ker je velika ne­varnost prihajala z morja. Z bližnjo utrdbo Badanj na drugi strani reke Dubra~ina je iz Kotorja peljala nadzo­rovana pot od morja proti notranjosti. 
Zatem so udeleženci nadaljevali hojo skozi Gornji Kraj in se strmo povzpeli na vrh, s katerega je lep razgled proti Vinodolski dolini in morju. Spust proti drugemu obmorskemu letoviš~u, Sel-cam, gre skozi kraj, ki ga je pred leti prizadel velik gozdni požar. Zato ponu­ja sedaj izredne razglede ~ez Vinodolski kanal proti otoku Krku in v daljavi pro-ti Velebitu. Še en lep skupni pohod in druženje sta se kon~ala v Selcah. Nada-ljevanje sodelovanja seveda ni vprašlji­vo. y Darko Mohar 
Mesto, ki te~e 

Reka je mesto, ki te~e. S prijaznostjo ljudi privle~e. Na lepem obmo~ju leži. Na Reki se normalno živi. 
Veliko let je že, ko sem prišla. Mislila sem, saj bom kmalu odšla. Odlo~ila sem se potem, da bom ostala, in nikoli se nisem pokesala. 
Tukaj je moja nova domovina. Tu je tudi moja družina. Seveda nisem, tudi ne bom pozabila domovine in kraja, kjer sem se rodila. 
Vsaka novice iz rojstnega kraja me veseli. Sre~na sem, da se v deželi lepo živi. Vsem dobrim ljudem želim veliko sre~e z Reke, mesta, ki te~e in te~e. 
y Marija Šenk Reka, 28. septembra 2021 
LITERARNI KOTI^EK 

Reka, foto: Marjana Mirkovi} 
Kotor, foto: Darko Mohar 


6. julij 

Svet za narodne manjšine RH 

V 
sodelovanju z Uradom za ~lovekove pravice in pravice na­rodnih manjšin pri vladi RH je v Osijeku potekal seminar z naslovom Mediji in narodne manjšine v RH – varstvo manjšin in vloga medijev pri demokratizaciji družbe. Sodelovali so še predstavniki Osješko-baranjske županije, Ministrstva za kultu­ro in medije RH, Sveta za elektronske medije, Fakultete za politi~ne vede Univerze v Zagrebu, Hrvaške radiotelevizije (HRT) in manjšinski poslanci. Beseda je tekla o vlogi medijev pri promociji raznolikosti in razvoju kulture dialoga v družbi, vlogi manjšinskih medijev pri obveš~anju pripadnikov naro­dnih manjšin ter posebej o problemati~ni (ne)zastopanosti na­rodnih manjšin v programih HRT-ja. Poro~ilo HRT-ja na to temo oziroma podatki o minutažah za leti 2019 in 2020 kažejo, da so te še vedno dale~ stran od obveznih, enako velja tudi za (ne)uresni~evanje programov v manjšinskih jezikih. HRT že le­
1.–5. september, Ple{ce 
Pal~ava šiša gostila tabornike 
Nevsakdanje druženje, foto: Marko Smole 
ta ostaja gluha, kljub dokumentom, ki jo obvezujejo, kot so Ustavni zakon o pravi­cah narodnih manjšin (2002), Zakon o HRT-ju, Pogodba HRT-ja z Vlado RH za obdobje 2018–2022, Priporo~ila Odbora ministrov Sveta Evrope glede uresni-~evanja Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih itd. 
Organizatorja sta sklepe s seminarja 12. julija poslala na ve~ naslovov, tudi pred­sedniku Vlade RH, in poudarila, da zaradi nezadostne zastopanosti vsebin, name-njenih pripadnikom narodnih manjšin, ni bila uresni~ena njihova pravica do pristo-pa v javnih medijih v obsegu, ki ga zago­tavljajo omenjeni dokumenti. Hkrati sta pozvala k nujnemu, boljšemu sodelova­nju organizatorjev seminarja ter manjšin­skih ustanov in medijev z vodstvom in Programskim svetom HRT-ja, s ciljem raz­vijati vsebine in delež programskih vse-bin, namenjenih narodnim manjšinam, ter jih izvajati v njihovih jezikih. Nujno pa bi veljalo poskrbeti tudi za ustrezno izo­braževanje novinarskega kadra. Ve~: https://savjet.nacionalne-manjine.info 
y Marjana Mirkovi} 
O
biskali so nas taborniki rodu Beli Bober iz Šentvida nad Ljubljano. Na skednju, kjer so se namestili, so izvedli pripravljalni seminar za svoje vodnike – bilo jih je 15, od srednješolcev do študen­tov. Ocenili so svoje delo med poletnimi tabori in oblikovali program za nasle­dnje šolsko leto. Njihov vodja Aljaž Smo­le jim je predstavil naravno dediš~ino doline zgornje Kolpe in ^abranke – udele­žili so se raftanja po Kolpi in se kopali na ^abranki, za piko na i pa sta služila biva­nje v spomeniško zaš~itenih objektih Pal~ave šiše in skednja ter spoznavanje snovne in nesnovne dediš~ine obmejne­ga obmo~ja med Hrvaško in Slovenijo. Redke so priložnosti, da lahko mladi ne­kaj dni preživijo v takem okolju, ve~erno druženje ob ognju na Pal~avem dvoriš~u pa bo vsem ostalo v prijetnem spominu. Veseli smo njihovega obiska, saj tudi na ta na~in promoviramo dejavnosti Sloven-cev na Hrvaškem. y Marko Smole 


Moje Andri}evo leto 
U
rednica in lektorica tega ~asopisa še nikoli nista tako dol-go ~akali na to, da jima pošljem svoj prispevek. Pa ne, da se mi ne bi dalo pisati. Sploh ne! Toda o ~em naj pišem? O tem, kar se dogaja v moji "domovini"? Bi vi meni hoteli poro~ati, kaj se dogaja v vaši? Hm, dvomim! Raje oboji mol~imo, a ne? Naj vam pišem o koroni? Kaj novega naj vam o tem napišem? Kako se bodo tisti, ki se no~ejo cepiti, MORALI PROSTOVOLJNO testi­rati skoraj vsak dan?! Noro! Tisti, ki nam vladne ukrepe razla­gajo pred kamerami, še sami sebi ne verjamejo. 
Odlo~ila sem se, da vam opišem svoje letošnje nenadejano An-dri}evo leto, ki se je za~elo že leta 2020. Knjige so (zame) naj­boljši na~in za pobeg, na primer od televizijskih dnevnikov in 

od partijskih (vendar desni~arskih) dokumen­tarcev o nastanku samostojne Slovenije (in Hrvaške) pred 30 leti. 
Leto 2020 sem sklenila s prebrano knjigo U požaru svetova, Ivo Andri} – jedan evropski život (Laguna, 2020), avtorja Michaela Mar-tensa. Le nekaj malega sem o Andri}u, edi­nem jugoslovanskem nobelovcu, vedela iz šole in po zadnjih balkanskih vojnah brala o tem, kako je okrog Andri}a vse polno nekih zgodb o tem, ali je bosanski ali srbski, tako kot o Nikoli Tesli, ki je ali pa ni hrvaški ali srbski. Po Martensovi knjigi se ne neham ~uditi Andri}evi življenjski poti in kdor izve, kdo in kaj je bil Andri}, mu je malo mar, ~igav 
Dragica Jakseti~ je bil, naš ali vaš. Predvsem je bil, kot verjetno tudi Nikola Te­sla, sam svoj, samosvoj. So nekatere knjige, ki v ~loveku osta­nejo kot nekakšni svetilniki, obpotna znamenja, Znakovi pored puta, bi rekel Andri}. Ta je ena mojih. Kot sta bili na primer tudi knjiga Martina Previši}a Povijest Golog otoka ali pa knjiga Draga Jan~arja To no~ sem jo videl. 
Seveda sem vedela za njegovi Travniško kroniko in Most na Drini, a ju še nisem prebrala. Le pred nekaj leti sem stala na tisti }upriji in gledala z nje Andri}ev (?) vidno razkrajajo~i se Višegrad in sosednji Kusturi~ev ki~asti Kamengrad na poloto­ku, ki ga ustvarjata Drina in Rzav, kjer se zlivata, in si oblju­bljala, kako se bom lotila branja Andri}a. Vedela sem, da Andri} v tej knjigi opisuje natikanje nekoga na kol, a vsakovrstno pri­kazovanje o mu~enjih tako slabo prenašam, da si enostavno nisem upala pose~i po knjigi!  
Po drugi strani pa, zakaj ne bi srbske in hrvaške literature bra-la v izvirniku? Zakaj bi Andri}a brala v slovenš~ini? Kako v slovenš~ino "prevesti" duha in so~nost turcizmov? Mi bo knjiga že prišla pod roke, ko bo ~as, sem si pravila. 
In mi je! To poletje … Iš~o~ prazne turisti~ne sobe ali vsaj nekaj temu podobnega na obali ponorelega ~rnogorskega turizma sem skozi avtomobilsko okno v ozki ulici Hercegnovega zagle­dala tablo: Andri}eva hiša! Uau! ^isto sem pozabila, da je An-dri} živel tudi v Hercegnovem. In zdaj sem tu, v tem mestu, in lahko bom spoznala tudi njegov dom. Joj, zdelo se mi je kot pravi blagoslov, sre~no "naklju~je"! 
Drugo jutro sem šla raziskovat mesto. Vsako pravo mesto mora imeti vsaj maj­hno knjigarno, ~e ho~e biti mesto, in se­veda sem jo našla tudi v tem. Iz tega mesta sem si domov hotela odnesti svoj izvod Andri}a. In glej ga zlomka: našla sem knjigo, v kateri so bili vsi štirje nje­govi romani v izvirnem jeziku. Presre~na! No, gospa za pultom je, ko je opazila moje navdušenje nad knjigo, takoj za-~ela z mano polemizirati o tem, ~igav je Andri}, bolj naš kot njihov, in kako ni bil ravno vselej korekten do ne vem že koga ("naših", verjetno) in kako mu ne gre povsem verjeti … 
Seveda sem si v lepem mestu ogledala Andri}ev dom, v katerem je ostalo bolj malo ali ni~ njegovega, vendar je "mu-zej~ek" zelo prijeten in interpretatorka Andri}evega dela in življenja prav tako. A ker je bilo treba kljub vsemu nujno po­begniti s ~rnogorske obale in se na dale~ izogniti tudi gradbiš~u za Pelješki most, smo jo iz Hercegnovega mahnili narav­nost v lepo, vedno presene~enj polno Trebinje. Ste že kdaj bili tam? Se spomi­njate tistega bleš~e~ega hercegovskega kamnitega sonca in trebinjskega spreje-ma v temno zeleno, osvežujo~o senco pod platanami glavnega trga? 
No, in tam je tistega in vsaj še naslednje­ga ve~era (ker je bilo treba kmalu odrini-ti naprej) knjigarnar v pol ure postavil knjigarno na prostem in tam, pod plata­nami, prodajal bisere jugoslovanske lite­rature, pisane v izvirnikih. In jaz, sre~ka, sem na polici zagledala Andri}eve tako iskane Znakove pored puta! 
Na plaži južnega konca Makarske riviere sem lahko od ponorelega hrvaškega tu­rizma uspešno zbežala v srednji vek An-dri}evega Travnika, doma pa sem kon~no pretrpela in preživela tisto nati­kanje na kol na }upriji in zdaj se moje bogato Andri}evo leto bliža koncu. 
Kot svetilnik mi v naslednje leto sveti misel iz njegove hercegnovske hiše in trebinjske knjige, ki pravi: "Toliko je u životu bilo stvari kojih smo se bojali. A nije trebalo. Trebalo je samo živeti." Naj ta misel sveti tudi vam! 
y Dragica Jakseti~ dragicajaksetic@gmail.com 


Tihana Karlovi}: Dobra ekipa smo! 
SRE^ANJA 
V 
rubriki Sre~anja tokrat predstavlja-mo vodjo likovne skupine KPD Ba-zovica, zanimivo in plodovito umetnico mlajše generacije Tihano Karlovi}. V društvo je za~ela prihajati na pouk slovenš~ine kot srednješolka, ko je raz­mišljala tudi o študiju v Ljubljani, te­snejše vezi pa segajo v zadnja tri leta, ko je kmalu po vpisu mame in babice v ~lanstvo prevzela vodenje likovne skupi­ne. Udeleženkam je želela ponuditi izo­braževanje o likovnem jeziku, tehnikah in procesu izražanja ter ustvarjati dela, ki bi navdih ~rpala iz zakladnice sloven-ske kulture. Izkušnje pou~evanja je pred tem nabirala v osnovnih šolah, kot asi­stentka na reški akademiji uporabnih umetnosti in likovnih delavnicah za vse generacije. Delo s skupino je druga~no in prve ure je namenila spoznavanju, kajti vsakdo ima svoj odnos do umetnosti, razli~en posluh in na~in risanja: "Zelo me veseli, ~lanice so vse posebne, mo~no motivirane in vztrajne. Resni~no imam sre~o delati z njimi, ker dajejo vse od se-be in pri tem uživajo. Hitro napredujejo, pove~alo se je tudi njihovo število, zdaj jih je petnajst. Dobra ekipa smo!" Doda­ja, da so že za~etni koraki napovedali dobro nadaljevanje in da je delo zastavi-la ambiciozno: "Za ljubiteljsko ukvarja­nje z likovnim podro~jem pri nas sicer veljajo ustaljeni na~ini, a sama si od za~etka prizadevam ~im ve~ govoriti o profesionalnem umetniškem ustvarja­nju. Zato spremljamo razstave na Reki in spoznavamo literaturo o umetnostni zgodovini. Za~ele smo pri osnovnem li­kovnem jeziku, risbi, s tušem in pere­som, da bi obvladale linijo, piko, rav­nino, perspektive." 
Pove, da je iskala skupno to~ko, vsem zanimivo, in da je zanjo najpomembnej­ša risba. Trenutno pa je na porodniškem dopustu, zato jo nadomeš~a kiparka Ni-ves Žarkovi}, ki skupino uspešno uvaja v modeliranje in keramiko. 
Ob koncu leta vsaki~ pripravijo razstavo in pokažejo znanje, doseženo v razli~nih tehnikah, kot so suha igla, lesorez in gra.ke, ki so nastajale na temo idrijske ~ipke in panjskih kon~nic kot pomemb­nih vsebin slovenske kulturne dediš~ine. 
Likovna skupina je kot ena redkih v društvu delovala tudi po lanski uvedbi epidemioloških omejitvenih ukrepov: "Prvo zapiranje zaradi korone je vsem prineslo ~udne ob~utke, delo prek spleta in vsakodnevno risanje sta bila dobro­došla novost. Skupina je bila zelo zain­teresirana in motivirana, premagale smo tehni~ne prepreke, a tudi ~lanice, ki niso imele dostopa do aplikacije Viber ali elektronske pošte, so obvestila redno prejemale od drugih in bile na teko~em. Skupino so iz dneva v dan ~akali novi izzivi v risanju (škatla, kozarec, list itd.), enkrat tedensko smo dela tudi pregleda­le in komentirale. Vse to je bilo blagodej-no za naše vezi in nasploh. Znano je, da sta umetnost in izražanje zdravilna." 
Pove, da spremljajo tudi razpise in se pri­javljajo, ~e to dopuš~ata ~as in znanje, po vrnitvi v društvo pa bodo nadaljevale ri­sanje po modelu. Posebej je razveseljivo, daso vdruštvu nabavili stojala in bodo lahko delale študije predmeta, zatem pa prešle na barve in slikanje. 
Tihana Karlovi} je, zahvaljujo~ sloven-skim koreninam, tudi soustanoviteljica SKD Prešeren v Lokvah: "Doma sem vse­lej rada prisluhnila babici, rojeni v Lju­bljani, ko je prepevala slovenske pesmi in se z veliko ljubezni spominjala Slove­nije, enako kot tudi moja mati, Daniela Markovi}, ki je po~itnice preživljala pri stari mami v Ravnah na Koroškem. Ona je tudi predlagala zamisel o društvu. Re-ka in Lokve sta sicer blizu, a ~e se želite povezati z rojaki in biti dejavni, je to naj­bolje v okolju, v katerem živite. In tako je nastalo društvo. Rada imam sloven-sko kulturo, ljudi, urejene vrtove, izje­mno ~isto~o ... Slovenš~ino razumem, a je ne govorim. Naj pa se pohvalim, da smo v društvu nedavno oblikovali otroš­ko in odraslo skupino za u~enje jezika ter da se zdaj tudi moja h~erka po~asi u~i prve slovenske besede." 
Društvo za zdaj šteje dvajset ~lanov. Svojega prostora sicer še nimajo, a poleg pouka slovenš~ine so poleti organizirali kolesariado, deluje pa tudi likovna sku­pina za otroke, v kateri pripravljajo knji-go na temo pesmi Na planincah son~ece sije. V ZSDH so zaprosili za ~lanstvo in pri~akujejo predvsem povezovanje, iz­menjavo izkušenj in druženje. Pri tem pohvali dobro organizacijo, prijetno oz-ra~je ter pestro in kakovostno delo KPD Bazovica ter izrazi željo, da bi tudi ~lan­stvo SKD Prešeren s~asoma postalo ak­tivnejše in števil~nejše ter se povezalo z rojaki na Reki in v krovni organizaciji. 
Na vprašanje o svojih vezeh s Slovenijo Tihana Karlovi} pove, da so te poleg so-rodnikov in brata, ki živi v Ljubljani, tu­di umetniške: "Imela sem samostojno razstavo in sodelovala v Piranu na treh skupinskih razstavah, na sre~anjih ek­stempora v organizaciji Obalnih galerij, prejela sem ve~ nagrad in sodelovala tu­di z Mednarodnim gra.~nim likovnim centrom v Ljubljani in na LindArtu v Lendavi. Vse to lahko samo pohvalim, v teku pa so tudi dogovori za razstavo v Kranju prihodnje leto, ki se je zelo vese­lim." 
Tihana Karlovi} trenutno dela na novih likovnih projektih in se ukvarja s premi­šljanjem odnosa med vidnim in nevid­nim, resni~nim in neresni~nim. Pri~a­kovati pa je, da se bo samostojno pred­stavila tudi v KPD Bazovica. 
y Marjana Mirkovi} 
Tihana Karlovi}, osebni arhiv. Vse foto: Darko Mohar