aktualno vprašanje Ob razpravah o perspektivnem razvoju turizma na Gorenjskem, se koj porodi vprašanje: kaj pa z zdravstvenim turizmom? 2e v začetku naj povemo, da proti tej vrsti turizma nimamo ničesar. Celo nasprotno, mnenja smo, da je okrevanje resničnim bolnikom še kako potrebno. Kljub temu, pa ne moremo mimo dejstva, da je prav tako imenovani socialni turizem precej pripomogel k turističnemu zatonu gornjesavske doline. S tem, da so imeli gostinci že vnaprej oddane vse kapacitete, jim za napredek turizma ni bilo dosti mar. To se je odrazilo v površni postrežbi, pomanjkljivi preskrbi itd. Po informacijah, ki smo jih dobili na Turističnem društvu v Bohinju, pa se na republiškem Zavodu za socialno zavarovanje ukvarjajo z mislijo, da bi v še večji meri kot doslej razširili socialni turizem tudi v Bohinju. S tem v zvezi se postavlja kopica vprašanj. Poglavitno vprašanje je, če okrevališča res sodijo v naše najbolj poznane turistične kraje? Ali stalna prisotnost okrevancev ne vpliva negativno na razvoj turizma sploh? Primer Zgornjesavske doline daje jasen odgovor na obe postavljeni vprašanji. Zato ne bi bilo napačno, če bi pristojni organi nekoliko porazmislili, če ne bi v interesu razvoja turizma na Gorenjskem, ki je letos napravil odločen korak naprej, vendarle kazalo orientirati socialni turizem v manj znana letoviščarska področja, ki pa imajo enake klimatske in druge pogoje kot naša najpoznanejša letovišča. Ni dvoma, da bi bila taka rešitev razvoju turizma samo v prid. aktOalno vprašanje Poletna sezona se je poslovila. Na Zbiljsko jezero sta legla mir !■ hlad. Le ob sončnih nedeljah, in te na srečo niso tako redke, je na bregovih jezera, pa tudi na jezeru živahneje kot sicer. Med tednom pa je največkrat tako, kot kaže naša slika. Zdaj zdaj bodo zavele z gora mrzle jesenske sape ... GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE OELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO I-ETO XJ., ŠT. 71 — CENA DIN 10.- KRANJ, 15. SEPTEMBRA 1958 Uspešen zaključek Letošnjo turistično sezono so v Bohinju uspešno zaključil. Prihodnjo nedeljo bodo za zaključek sezone priredili še tradicionalni »Kravji bal«. Med sezono so bile vse hotelske kapacitete v Bohinju popolnoma zasedene. Samo recepcija hotela »Pod Voglom« je morala zaradi pomanjkanja postelj v največji sezoni, to je od 15. julija do 20. avgusta, odkloniti prihod 471 gostov. Izreden obisk turistov v Bohi-Qju se vidi tudi iz podatkov o obisku slapa Savice. Od 15. maja ^alje pa do začetka septembra je &lap Savico obiskalo preko 15.000 turistov. Povprečno je torej obiskalo slap vsak dan 125 ljudi. -lk 5 seje ObLO Jesenice S seje ObLO Radovljica Končno tudi v Radovljici avtobusna postaja SREDSTVA ZA NOVO AVTOBUSNO POSTAJO ZAGOTOVLJENA — TUDI TOKRAT NAJDALJŠA RAZPRAVA O DODELITVI ZEMLJIŠČ IZ SKLADA SLP IZDATKI PRORAČUNA HITREJE NARAŠČAJO KOT DOHODKI — PREDPISI BLOKIRALI OKROG 30 MILIJONOV DINARJEV — PRORAČUN ZA ZDRAVSTVO SKRČILI OD 14 NA 9 MILU. DINARJEV V petek popoldne sta se sestala oba zbora ObLO Jesenice. Najprej sta na ločenih sejah razpravljala o izpolnjevanju proračuna dohodkov in izdatkov ObLO, potrdila zaključni račun občine in finančno samostojnih zavodov za preteklo leto in rešila še nekaj manj pomembnih vprašanj. Na skupni seji so odborniki sklepali še o razrešitvi nekaterih uslužbencev občira-sikega ljudskega odbora in direktorja hotela »Pošta« na Jesenicah, dalje o razrešitvi in imenovanju upraviteljev osnovne šole na Hru-šici in Ratečah in še o nekaterih drugih vprašanjih. Končno so poslušali še poročilo predsednika Sveta za gradnje in komunalne Mlad na se pripravlja na volitve v zadružne svete Mladino čakajo pred volitvami * zadružne svete pomembne nalo-0«. Predvsem se morajo mladi 'lud)« najpre| seznaniti s pravili Y<>Utev, s pravicami ln dolžnostmi k«ndlda tov za nove organe samoupravljala v kmetijstvu in z B*logami zadružnih svetov in nositi upravnih odborov. CK LMS v *-|ubl|ani bo v ta namen v kratim Izdal posebno publikacijo, ki 1'» bodo tudi mladinski aktivisti Gorenjske z veseljem sprejeli. Tu °° govora predvsem o čimvečjem vključevanju napredne vaške mlačne v zadružne svete. Člani teb •*etov pa lahko postanejo samo ^»ti mladi ljudje, ki so člani za-*r«ge, ki imd|o torej plačan svoj ^lež. ObK LMS Kranj je o tem *« razpravljal ln sklenil storiti v,e. da pride v nove organe samoupravljanja čimveč mladih in da *e mladina najprej zlasti seznani z *r«dbo o volitvah In pristopi kol polnopraven član v zadrugo. Skll-*aU bodo sestanek kmečke koini-"le ln predsednikov aktivov mla-zadružnikov, zadrugam pa bo-*° predlagali mladince, ki bi prišli Y pošfl»v za člane svetov. Nekateri dotedanji upravni odbori KZ *° i« nami predvideli nek.i| mla-v zadružni svet, medtem ko 5e zelo skeptično gledajo na Gladino. Napredni mladi ljudje s j^doleija lma|o zda) na|lepšo pri-,0*nost, da dokažejo svojo zrelost dra njihova bodočnost. Razširjene zadruge In njihova vse večja preusmeritev Iz posredovanja odkupa kmetijskih pridelkov v pospeševanje in strokovno vodenje kmetijske proizvodnje bo zahtevala vsak dan več srednje in visoko kvalificiranega kadra. V tem pogledu pa zadruge v splošnem vodijo sila nejasnovidno politiko. 3 zadeve tovariša Lojzeta Božiča o letošnjih gradnjah. Prva točka dnevnega reda ločenih sej je bila vsekakor najbolj zanimiva. Zbor proizvajalcev je o njej razpravljal več kot dve uri. Gre namreč za izpolnjevanje občinskega proračuna dohodkov in izdatkov. Iz analize je razvidno, da izdatki hitreje naraščajo kot dohodki. Razen tega so povzročile težavo tudi nekatere uredbe, in sicer 6 % obvezna rezerva proračunskih dohodkov, 20 % obvezna rezerva za črpanje gospodarskega dola proračuna itd. Ti predpisi so Minteč blokirali okrog 30 milijonov, na katere ljudski odbor trenutno ne more računati. Najbolj problematično je v zdravstvu. 2e ob sprejemanju plana so bili bolj ali manj prepričani, da predvidena vsota ne bo krila vseh potreb. Uredbe o nekaterih boleznih določajo, da morajo stroške zdravljenja nositi ljudski odbori. Vendar pa v začetku deta ni bilo moč predvideti, kakšne in koliko primerov bo teh bolezni. Odvisno pa je tudi od oskrbnega dneva v bolnišnicah, kjer je prav letos cena spet narasla. Zdravstveni dom je predložil proračun, ki je predvideval nekaj nad 14 milijonov dinarjev izdatkov, vendar so ga pri sestavljanju občinskega proračuna skrčili za nekaj več kot 9 milijonov dinarjev. Kakor je razvidno iz podatkov, je zdravstvena zaščita prekoračila črpanje za 18%. Odborniki so zahtevali točnejšega pregleda, kako se gospodari z družbenimi sredstvi, zakaj se je dvignilo števiilo obolenj, zakaj so narasli stroški zdravljenja oziroma oskrbnega dne v bolnici itd. Končno so poročilo sprejeli z nekaterimi priporočili. Prav zanimiva in živahna je bila tudi razprava o kadru na občini. Povzročila jo je odpoved načelnika oddelka za gospodarstvo, ki pa je ljudski odbor ni potrdil, in odhod treh uslužbencev na študij. Ta problem sodi med najbolj pereče v jeseniški občini. -k Radovljica, 13. septembra. Včeraj popoldne je bila 13. seja obeh zborov ObLO Radovljica. Pred skupno sejo pa sta na ločenih sejah razpravljala o 11. točkah dnevnega reda občinski zbor in zbor proizvajalcev. Med drugim so odborniki na ločenih sejah potrdili letošnji investicijski plan Zdravstvenega doma Radovljica, dodelili osnovna sredstva likvidiranega Kmetijskega posestva PodVin, Kmetijski šoli v Poljčah, nato pa so razpravljali in sklepali o dodelitvi zemljišč iz sklada Splošnega ljudskega premoženja posameznim prosilcem. Čeprav so skoraj na vseh dosedanjih sejah odborniki rešili že vrsto prošenj, so morali rudi tokrat 11-krat glasovati. Med redkimi, ki so jim bile prošnje zavrnjene, je tudi podjetje TIO iz Lesc. Čeprav podjetje nujno potrebuje primeren prostor za gradnjo skladišča, od- S sejo sveta na notranje zadeve in občo upravo OLO Kranj Nič več privatnih voženj s službenimi vozili 16 junakov na jeklenih konjih v areni i.. sposobnost, da se uveljavijo ln • pomaga|o nekaterim zadrugam zmagovati teiave in konserva-"Vn» gledan|a v zve/1 z zdruic-Vanl«'iu |n odpravo nekmetijskih đelavnosti. Pr»v bi bilo, da bi dosedanja *°rtstva zadrug tudi sama ugotovl-da Je v vzgajanju mladega ka- Se neka| dni ln l|ubitel|i moto-športa bodo spet prišli na svoj račun. Prihodnjo soboto ln nedeljo bodo v Kranju spet speedway dirke. Tudi tokrat bodo startali Avstrijci in med njimi Johann Hartl, k| je lani kot zmagovalec dobil nagrado AMD Kranj. Težko je prerokovati, če mu bo tudi tokrat uspelo ponoviti podvig, saj bo med ostalimi petnajstimi tekmovalci m ini.i .kipa Poljakov. Pa tudi Nemcev, Fincev In Jugoslovanov ne gre podcenjevati. Vsekakor lahko rečemo, da tako zagrizenih in napetih borb, kot bodo 20. in 21. sep-•i'inhr.1 na kranjski speedvvav stezi Še ni bilo. Na sliki: Z letošnjih majskih speedwav dirk v Kranju V KRANJU BO USTANOVLJEN OKRAJNI SERVIS ZA PREVOZNE STORITVE DRŽAVNIH ORGANOV IN ZAVODOV, KI BO ZAČEL POSLOVATI S t. OKTOBROM V petek je Svet za notranje zadeve in občo upravo OLO Kranj na svoji seji razpravljal o ustanovitvi in pravilih servisa za prevozne storitve državnih organov Ln zavodov na območju kranjskega okraja. Osebni avtomobili, ki so nabavljeni s sredstvi državnih organov, zavodov in organizacij (izjema so le gospodarske organizacije) se po odredbi morejo praviloma dobivati le iz servisov kot finančno samostojnih zavodov. Ce sme organizacija v smislu predpisov imeti svoje osebne avtomobile, ustanovi v ta namen posebno servisno organizacijsko enoto. Servisi imajo iahko potrebno število poslovnih enot za posamezne organe, zavode ali organizacije, če so le-te združene v enem servisu. Tajništvo za občo upravo OLO Kranj je ugotovilo, da na območju kranjskega okraja pride v poštev za servis 25 avtomobilov, ki jih. imajo OLO, ObLO ali njihovi posamezni gospodarski organi oziroma zavodi. Na vprašanje, kako naj bi bil organiziran okrajni servis in ali nameravajo ustanoviti svoj lasten občinski servis, je edino Skofja Loka odgovorila, da želi ustanoviti lasten servis. Vse ostale občine izjavljajo, da ne mislijo ustanoviti lasten servis. Tajništvo za občo upravo je predlagalo za rešitev tega vprašanja dve varianti. Po prvi se nobeni občini oziroma zavodu ali organizaciji v območju okraja ne bi dovolilo imeti lastnih avtomobilov v posebni servisni organizacijski enoti, po drugi pa bi lahko vse občine in okrajni Zavod za socialno zavarovanje imeli svoje osebne avtomobile, OLO Kranj pa bi ustanovil za potrebe svojih upravnih organov in zavodov poseben servis s sedežem v Kranju. Svet za notranje zadeve in občo upravo pa se ni odločil ne za prvo in ne za drugo varianto, pač pa za kombinacijo druge, in sicer v tem smislu, da bi se okrajnemu servisu priključil še Zavod za socialno zavarovanje in občina Kranj, ostalim občinam pa bi dali možnost, kolikor se za to odločijo, ustanoviti lastne servise.. SZDL pa bo imela svojo servisno enoto. Okrajni servis bo predvidoma Imel 11 avtomobilov, Skofja Loka in Jesenice 2, Tržič pa enega. Z ustanovitvijo servisov se bodo preprečile privatne vožnje s službenimi avtomobili. Avtomobili iz servisov se bodo mogli uporabljati namreč samo za službene in nikakor ne za privatne potrebe državnih organov. Odločbo o ustanovitvi in pravila servisa za prevozne storitve državnih organov in zavodov v Kranju bo sprejel še OLO Kranj predvidoma na seji 23. t. m., s 1. oktobrom pa bo servis začel poslovati. 3-ler borniki prošnji niso mogli ugoditi, ker je bila le-ta pomanjkljiva. Vsekakor pa je bila najbolj zanimiva razprava o novi avtobusni postaji v Radovljici. Pomanjkanje tega komunalnega objekta je v Radovljici že dlje zelo pereče, zlasti zadnja leta, ko sta postala turizem in avtobusni promet nadvse živahna. Skozi Radovljico pelje vsak dan okoli 70 avtobusov, ki nimajo primernega postajališča, pa tudi potniki nimajo primerne čakalnice. Končno bodo Radovljičani le dobili ta pomembni objekt. Na seji so namreč sklenili, da bo občina zagotovila 7 milijonov dinarjev, kolikor bo veljala ta novogradnja. Ker so načrti za novo avtobusno postajo že pripravljeni, z gradnjo ne bodo več odlašali. Otvoritev novega objekta bo prihodnje leto. Razen postaje bo v istem poslopju tudi blagajna, turistični urad, prodajalna s spominki in javno stranišče. Dnevni red za skupno sejo sicer ni bil tako obširen, zato pa toliko pomembnejši za nadaljnje gospodarjenje občine. Ker krajevni odbori doslej še niso prejeli nikakršnih proračunskih dotacij, prav tako tudi ne kulturno-prosvetna in športna društva, je delovanje omenjenih organizacij v letošnjem letu bolj ali manj ogroženo. Krivdo za to stanje nosijo podjetja, ki so doslej dala šele 196.000 dinarjev dopolnilnega proračunskega prispevka. Odborniki sicer o teh vprašanjih tokrat še niso mogli podrobneje razpravljati, zato pa so sprejeli sklep, da naj ta vprašanja prouči Svet za družbeni plan in finance. FaBo ,Sen kresne noči1 na blejskem gradu Bled, 14. septembra. — Na razsvetljeni ploščadi blejskega gradu so včoraj zvečer igralci dramske sekcije DPD Svoboda iz Lesc pod umetniškim vodstvom Bojana Ce-bulja uprizorili Shakespearovo pravljično komedijo »Sen kresne noči«. Naravno prizorišče s pročeljem reprezentančnega trakta gradu in grajsko kapelico, skromna emita-cija gozda, je nudila uprizoritvi dokaj primerno okolje, pravljičnemu razpoloženju pa je nudila svoj čar tudi zvezdnata septembrska noč. Sproščena in dinamična igra gostov je hitro osvojila občinstvo, ga vodila v začarani krog ljubezenskih in pravljičnih zapletov ter ga prijetno zabavala vse do srečnega konca. Požrtvovalnih igralcev an vztrajne publike niti oster večerni hlad ni motil. Mejo uprizoritve tega dela na blejskem gradu je treba pozdraviti. Le da je do njene uresničitve morda prišlo nekoliko kasno, ob zaključku sezone. J. B. 2928 2 CIo» Corehjeke KRANJ, 15. SEPTEMBRA 1958 LJUDJE IN DOGODKI ALŽIRCI V FRANCIJI ŽELJE IN STVARNOST Ob izidu prve številke novega časopisa »Vprašanje miru in socializma«, je praški tednik »Trud« priobčil daljši članek. V njem poudarja neprecenljivo vlogo lista, ki je zamenjal nekdanje glasilo Informbiroja »Za čvrsti mir za ljudsko demokracijo«, hkrati pa omenja veliko zanimanje, s katerim je sprejela novi list češka javnost. Piše, da je bila v Pragi že prvi dan do 10. ure dopoldne vsa naklada v višini 7000 izvodov razprodana. V resnici pa je bilo list mogoče kupiti še naslednji dan v vseh prodajalnah časopisov, in ga je bilo v Pragi razpečanega le — 3000! DOLŽNOST — NE MILOŠČINA Neodvisni londonski tednik »People« komentira v zadnji številki rasne izgrede v Londonu. V tej zvezi piše med drugim: »Ogromna večina teh ljudi (drugopoltih, op. ur.) prihaja iz zaostalih dežela z zelo različnimi načini življenja. Oni so konec koncev prišli k nam, da bi ušli bedi v svoji domovini. Te kolonije so sestavni del Britanske skupnosti narodov. One so prispevale k obogatitvi matične dežele. Zato je naša dolžnost, da jim vrnemo del tega bogastva ...« Skrajni čas je, da bi vsi ljudje na svetu spoznali, da je pomoč nerazvitim deželam in ljudstvom res dolžnost razvitih — ne pa miloščina! ZELO TOČNO! Britanski časopis »Observer« je v zvezi s krizo na Daljnem vzhodu napisal tudi tole: »Kriza v zvezi s Kvemoiem in drugimi otoki v Formoški ožini je še vedno resna. Poročila iz ZDA povedo, da je Dulles zelo srbo-rit... Njega pa podpirajo nekateri vojaški poveljniki, ki v zaostrovanju položaja vidijo možnost, da preizkusijo svojo teorijo o uporabi strateškeoa atomskega orožja za postopno zatiranje agresije... Kar pa je najbolj zaskrbljujoče, je dejstvo, da obe veliki sili (ZDA in Kitajska, op. ur.) ne najdeta načina, da bi se medsebojno sporazumeli... To je rezultat trmastega zavračanja ZDA, da bi priznale Kitajsko.« Komentar res ni potreben! MODERNI KRIŽAR Načelnik štaba britanskega kraljevskega letalstva D. Boyl, je imel na banketu združenja »Britanska skupnost narodov — Amerika« govor, v katerem je med drugim dejal, da Zapad lahko jutri uniči Sovjetsko zvezo. »V tem trenutku se Sovjeti ne bi mogli maščevati. Čez tri leta bodo to morda lahko storili...,« je poudaril general. Ne vem, kdo je tako naiven, da bi na osnovi te logike začel vojsko! ABC IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« /UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZ-IflK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU »7-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH m PETKIH / LETNA NAROČNINA 00t DIN. MESEČNA NAROČNINA M DIN Te dni je francosko ministrstvo za vojsko objavilo poročilo o tako imenovani akciji »čišče-nia«. Aretirali so nad ^09 sumljivih Alžircev, 400 Alžircev pa so začasno aretirali v zasilnem taborišču na pariškem športnem stadionu. Po vsej Franciji so sploh uvedli posebne varnostne ukrepe. Z vojaškimi stražami so obdali vsa važnejša skladišča, zlasti pa vojaška. Po vseh cestah širom po Franciji so postavili neštete barikade s policijskimi oddelki in objavili posebna navodila domačim in tujim turistom. Vsi ti ukrepi so namenjeni alžirski fronti na francoskih tleh. Tudi v Franciji živi okoli 400.00 Alžircev. Po večini so zaposleni kot delavci ali rudarji, sploh kot delavci za najtežja dela. Že od vsega začetka so Alžirci ,ki so se preselili v Francijo, simpatizirali z alžirskim osvobodilnim gibanjem in ga podpirali. Sprva so zbirali le denarne prispevke in material za vojaško opremo alžirskih borcev, ki se bojujejo na domačih tleh, letos konec preteklega meseca pa so organizirali udarno »drugo fronto« v sami Franciji. Vsa francoska javnost je bila prestrašena zaradi izredno učinkovitih in oilično onn-a"ljenih akcij. Veliko presenečenje so vzbudili predvsem napadi na 17 ve'ikih skladišč bencina in rafinerij petroleja, ki so povzročili veliko škodo. V Toulousu je na primer zgorelo 7 rezervoarjev s 4 milijoni litri bencina. Akcije so bile presenetljive predvsem zato, ker so francoska oblasti komaj kakih 10 dni prej objavile, da so popolnoma zatrle vse? vojaška komandose Alžircev v Franciji. Po teh akcijah so izdale francoske oblasti najstrožje ukrepe za vse Alžirce, ki prebivajo v Franciji. Zanje so uvedli strogo policijsko uro — od devete ure zvečer pa do 5 ure zjutraj, toda vse to ni imelo posledic, ki so jih francoske oblasti želele. Te dni so prišli na dan nepopolni podatki, ki govorijo, da so alžirski uporniki kljub strogi pripravljenosti policije in posebnih vojaških oddelkov izvedli samo v prvih 10 dneh septembra 200 raznih akcij. Napadli so več desetin policijskih postaj V Parizu, v Lyonu in v Marseillu ter v bencinska in petrolejska skladišča ob sredozemski in at-lant ki obali zmetali nešteto za-žigalnih bomb. Samo v Parizu so v tem času na ulicah ubili 15 policistov in nad 20 vojakov in oficirjev, v glavnem letalcev, ki so prišli na dopust iz Alžirije. Akcije alžirskih komandosov so nasploh usmerjene proti letalcem ozir. padalcem ter proti skladiščem bencina, ker jim letalske akcije francoskih oddelkov v Alžiriji prizadevajo največ škode 'n otežkočajo borbene akcije alžirske osvobodilne armade. Začetek septembra je za Fran- cijo prinesel poleg akcij alžirskih komandoso/ tjdi intenzivno predvolilno kampanjo. Konec maseca bodo nam •eč Francozi glasovali o novi u;tavi. Glavni pobudnik zanjo je de Gaulle in pravzaprav bodo Francozi na dan referenduma odločili, ali so zanj ali niso. Po zadnjih poročilih bi sodili, da je francoska javnost razdeljena na dva del3, od katerih večji del izraža simpatije za generalovo oolit ko in m i zaupa, da bo zdaj — kakor je napravil v zadnji vojni — rešil Francijo. Manjši del pa odločno nasprotuje ne samo novi ustavi, marveč tudi vsem drugim generalovim načrtom in akcijam Neki statistični urad v Franciji je pred kratkim ugotovil, da del javnosti, ki ne odobrava generalove politike, obsega kak;h 40 % volivcev. To je vsekakor visoka števi'ka, ki je prav lahko nevarna' predvsem v ozračju, ki ga danes ustvarjajo v Franciji alžirski vojaški komandosi. Tuđi tisti Francozi, ki se jim zdi Alžir daleč in so sploh indiferentni za politično doiajanje v deželi, so po teh drzn'h in uspelih akcijah — napovedujejo pa še nove — začeli razm'šliati. Če bi se ti na d^n volitev odločili proti de Gaulleu, bi bil le-ta verjetno v velik'h škripcih. Kratek rok. ki Francoze še loči od odločilnega dne, sicer napeljuje vodo na generalov mlin, vendar pa zmaga de Gaulleu še zdaleč ni zagotovljena. JELO TURK e de I jo smo zabeležili TUDI BLEJSKI ČOLNARJI SO TEKMOVALI Bled, 14. septembra. — Danes dopoldne je bilo na blejskem jezeru tradicionalno veslaško tekmovanje z blejskimi čolni »plitvica-mi«. Tako tekmovanje organizirajo na Bledu vsako leto ob zaključku sezone po naporni poletni vožnji. Tekmovanja se je udeležilo 9 članov z 9 plitvicami; med njimi 6 mlajših in 3 starejši. Tekmovalna proga je vodila od obale pod zdraviliškem parkom do otoka. Dolga je bila približno 1500 m. Zaključek tekmovanja je pokazal naslednje rezultate: med mlajšimi je dosegel 1. mesto SlaVko Vidic, 2. Milan Vidic, 3. Jože Zupan, med starejšimi pa: 1. Peter Zaplotnik, 2. FTanc Mandeljc, 3. Pavel Ambroiič. Povprečni čas vožnje od obale do otoka je znašal 20 minut. -jb NEDELJA V ZNAMENJU IZLETOV Kraj, 14. septembra. — Nenavadno lepo nedeljsko, za ta čas zelo toplo vreme, je bilo kot ustvarjeno za krajše in daljše izlete. Kaže, da so se tega tudi ljudje zavedali. 2e v zgodnjih dopoldanskih urah so hiteli proti Gorenjski mnogi avtomobrilisti in motoristi. Vsak je namreč hotel izkoristiti sončno in toplo vreme, ki se po vsej verjetnosti ne bo posebno dolgo držalo. Posebno živah- Pomenek o „Kravjem balu" Retšč ~ še boljše Tako pravijo Bohinjci, ko se te dni pripravljajo, da bodo petič po osvoboditvi proslavili tradicionalni »Kravji bal«. Kakor je znano, bo 21. septembra dopoldne v Bohinju spet ta tradicionalna prireditev ob priliki prigona živine s planin. Ob tej priložnosti bo po nekajletnem premoru spet nastopil bohinjski pevski zbor »Tomaž Godec«. Nastopila bo tudi folklorna skupina Turističnega društva Bohinj. Za naše ljudske običaje, folklor- pesmi iz Bohinja. Hkrati bo posnela tudi nekaj naravnih lepot iz tega dela Gorenjske. Slap Savico so snemali že v petek, odšli pa bodo tudi v Vintgar in drugam. O letošnjem kTavjem balu nam je predsednik Turističnega društva Bohinj, tovariš Jože Jeraj povedal tole: »Letos že petič pripravljamo to tradicionalno prireditev. Upamo, da jo bomo pripravili še boljše kot lani. Doslej so bile vse prireditve, Majerjl so prignali čredo v dolino ne plese in pesmi, je v domovini in na tujem iz leta v leto več zanimanja. Trenutno se v Bohinju mudi ekipa Dolomea-filma iz Vi-cenze iz Italije, ki bo na željo Turistične zveze Slovenije posnela nekaj folklornih plesov in domače razen takrat, ko je v soboto zapadel sneg, precej dobro obiskane. Obisk iz leta v leto narašča. Lani je bilo v Bohinju okoli 9.000 ljudi. Precej pa se jih je, ker niso dobili prostora, moralo vrniti. Samo od 2. do 4. ure popoldne sem naštel, ko so se vračali iz Bohinja, 252 osebnih avtomobilov, 321 motornih koles, 50 avtobusov, 31 tovornjakov in 282 koles. Letos bomo pripravili za goste še več prostora kot lani. Prireditev bomo popestrili tudi s srečolovom. Na prireditvi bodo igrali »Planšarji«. Vse hotelske kapacitete v Bohinju so že vnaprej rezervirane za obiskovalce letošnjega Kravjega bala.« O Kravjem balu smo se pomenili tudi z vodjo folklorne skupine TD Bohinj Antonom Ogrinom. On je hkrati tudi najstarejši član folklorne skupine. Povedal nam je tole: »2e od nekdaj so po navadi 21. septembra prignali majerji kravo v dolino. Majerji in majerice so imeli navadno takoj za tem svoj likof. Ob tej priložnosti so dobili od gospodarjev nagrado, ker so srečno prignali živino v dolino. Najprej je bila taka prireditev v kaki kmečki hiši, pozneje pa v gostilni. Še kasneje so to prireditev združili s turizmom in tvori nekako zaključek turistične sezone. Svoj čas so na kravji bal prihajali največ sezonski natakarji, da so se ob koncu sezone še oni dodobra naveselili. Na kravjem balu je potem najstarejši majer oznanil kako ljubezen, ki se je spletla med mlajšim majorjem in majerico; seveda ju je potem javno zaročil. Poroka je bila o pustu. Zaradi turistične sezone pa so jo pozneje prestavili v junij in tako smo dobili tradicionalno bohinjsko kmečko ohcet.« Ce bo torej v nedeljo vreme ugodno, tedaj na svidenje na kravjem balu v Bohinju! -ik no je bilo danes na Bledu, v Dragi, v Bohinju, pa tudi prelaz preko Vršdča je zabeležil lepo število motornih vozil, ki so se spustila v Trento. Kaže, da tudi kopalni sezoni še ni odklenkalo. Medtem ko je rečna voda dokaj hladna, ima Blejsko jezero zelo »užitno« vodo. Nič čudnega torej, da je Ml a danes kopalna sezona na Bledu zelo živahna. NAKLO : JESENICE 7:3 Naklo, 14. septembra. Danes dopoldne sta bili na nogometnem igrišču Partizana v Naklem idigrani dve prvenstveni nogometni tekmi v gorenjski nogometni ligi. Prva tekma je bila odigrana med pionirskima enajstori-cama Partizana Naklo in Triglava iz Kranja. Pionirji Triglava so bili ves čas tekme v precejšnji premoči in so z visokim rezultatom (9:0) premagali domačine. Druga tekma je bila odigrana med mladinskima enajstoricama NK Jesenice in Partizana iz Nakla. Nogometaši iz Nakla so bili skoro ves čas tekme v precejšnji premoči in so z rezultatom 7:3 premagali jeseniške mladince. -an V ENEM DNEVU — PORAZ LN ZMAGA OK Jesenice : Grafičar Ljubljana (ženske) 0:3) OK Jesenice : AOK Ljubljana (moški) 3:0 Jesenice, 14. septembra. — Na Jesenicah je bila danes dopoldne odigrana odbojkarska tekma med ženskim ekipama OK Jesenice in OK Grafičar iz Ljubljane. Gostje so bile dosti boljše od domačink, 3!ato so vseskozi vodile in tudi zmagale z rezultatom 3:0 (15:2, 16:14, 15:5). Domačinkam manjka resen trening, da bi v prihodnje 'lahko uspešno nastopale na podobnih tekmovanjih. Tekmi Grafičarja iz Ljubljane in Jesenicami je sledila dopoldne na športnem igrišču Podmežakljo odbojkarska tekma med OK Jesenice in AOK Olimpija iz Ljubljane. To pot so moški tekmovalci rešili čast domačega odbojkarskega kluba. Moštvi sta bili sicer enako močni, vendar so vodili vse sete domačini in končno zmagali z rezultatom 3:0 (16:14, 15:5 in 17:15). U. Vremenska napoved Prevladovalo bo lepo vreme. — Med 15. in 21. možnost kratkotrajnih pada-, '.c Temperatura bo padla. IZPITNA KOMISIJA S SEDEŽEM NA JESENICAH Svet za delo OLO Kranj je imenoval na predlog Železarne Jesenice 9-člansko izpitno komisijo za opravljanje izpitov za kvalificirane delavce na Jesenicah. Skoraj tisoč kandidatov bo tako lahko že v mesecu septembru začelo s polaganjem izpitov, ki bodo trajali do konca leta. Jeseniški železarji so hvaležni Svetu za delo OLO Kranj, ker jim je z imenovanjem izpitne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki jeseniške železarne, omogočil polaganje izpitov pred lastnimi strokovnjaki in v rednih terminih. V KRATKEM STANOVANJSKA SKUPNOST TUDI NA SPODNJEM DELU JESENIC V četrtek zvečer se je sestal pripravljalni odbor za formiranje stanovanjske skupnosti za spodnji del Jesenic. Na podlagi izkušenj prve stanovanjske skupnosti na Plavžu, so se odborniki pomenili o nekaterih važnih pripravah za zbor volivcev. Le-ta bo, kot so predvideli, 25. septembra letos. Nova skupnost bo zajela spodnji del Jesenic od banke do novega gasilskega doma Železarne Jesenice, -k PRED SEZONO V JESENIŠKEM GLEDALIŠČU V torek je bila prva seja novega gledališkega sveta Cufarjeve-ga gledališča na Jesenicah. Za predsednika so izvolili Slavka Šabca in za podpredsednika Vinka Zormana, ter razpravljali o novi gledališki sezoni, ki je pred durmi. Cufarjevo gledališče se bo z vso resnostjo oprijelo dela za uprizoritev Zupančičeve »Veronike Dese-niške«, ki bo njihova stota premiera. TUDI V POLJANSKI DOLINI PRECEJ TURISTOV V Poljanski dolini je bilo letos 181 % turistov več, kot lani. Tako velikemu obisku sta pripomogla največ Okrajna gostinska zbornica Kranj, ki je pravočasno razposlala prospekte Poljanske doline v sosednje republike, pa tudi domači gostinci so se potrudili, da so gostom ustregli. Glede na vedno številnejše obiske turistov v Poljanski dolini, bi bilo prav, če bi uredili novo gostišče z večjo zmogljivostjo, ker mnogi že letos niso mogli dobiti ne prenočišča ne hrane. TURISTIČNA SEZONA V MOJSTRANI V letošnji sezoni se je zadrževalo v Mojstrani in na Dovjem več kot 300 gostov. Od njih je bilo preko 2000 nočnin. V tem pa ni vračunano 22.000 nočnin (povprečno 60 ležišč) študenskega okrevališča Sonja Marinkovič, ki zlasti v poletnih mesecih okrevance naseli tudi v hotelu Triglav in nekaterih privatnih hišah. Glede na to, da je turistična sezona /e skoraj dosegla predvojno raven, bo treba razmisliti ne le O povečanju kapacitet (turistične kredite za opremo sob so dobili le trije interesenti, temveč tudi n nekaterih majhnih, zato pa nič manj važnih stvareh: o kulturni in prijazni postrežbi (pritožbe zadevajo res samo eno gostišče, medtem ko so se gostje o ostalih treh celo pohvalno izrazili), o klopeh na razglednih krajih, kuhanju po privatnih hišah itd. S. ŠAHISTI NA JESENICAH SI GRADIJO NOV DOM šahovsko društvo na Jesenicah, ki je med najdelavnejšimi na Gorenjskem, si gradi nove društvene prostore za Delavskim domom. S pomočjo. Občinskega ljudskega odbora, ki je prispeval 300.000 dinarjev in Železarne Jesenice, ki je dala žlindrino opeko, so dogradili ill nove stavbe, ki bo skupaj s staro velika 13 X 7 metrov. V njej bo manjša dvorana in sejna soba, ki bo hkrati služila tudi za ženski šah. Zgoraj pa bo večja soba za prenočišča gostujočih šahistov. Društvo plača namreč vsako leto okrog 100.000 dinarjev za nočnino v hotelih, na ta način pa bodo ta denar prihranili. Delo opravljajo člani društva prostovoljno. Doslej so opravili okrog tisoč ur prostovoljnega dela. kranj, 15. septembra 1958 Glaa € aren j s v 3 v.*v\ Pripovedovanje o nezasencenih lucih nediscipliniranih kolesarjih in neslužbeni vozn)i o službenem avtomobilu Življenje je treba vselej pogledati z dveh plati, mi smo ga tokrat celo s treh. kdaj, zakaj in kako — o tem naj bo sedaj beseda. na cesti proti visokem je takale vožnja kolesarjev vsakdanji pojav Bilanca: Od 15 vozil, kolikor sem jih srečal, jih 8 pri srečanju bleščečih luči ni zasenčilo. Le 7 se jih je ravnalo po predpisih. Čeprav s piškavo večino, je pr- na železniško postajo. »Včeraj zvečer sem se peljal s kolesom domov,* mi je pripovedoval znanec, »pa sem dvakrat moral počakati, sicer bi zapeljal v obcestni jarek. Nasproti sta mi privozila avtomobila, ki nista zasenčila luči in sta me povsem oslepila.* Spet drugi tožijo, da kolesarji ne upoštevajo prometnih predpisov. Večina pa jih meni, da na cesti zavlada vzoren red, brž ko opazijo vozniki prometnega miličnika. Vsi ga že od daleč spoznajo po značilni beli barvi njegove čela-»Kadarkoli vozim, vedno pre- de, ali pa službenega avtomobila. klin jam kolesarje,* tako mi je de- Razen tega pa imajo vozniki tudi jal neki šofer. »Nagnetejo se ti svoJo »obveščevalno službo«, pred avtomobil, da ne moreš nikamor. Vedno vozijo vštric in ovirajo promet.* »Na službenih vožnjah ko- v Sloveniji! majda opazim kak prekršek,* je povedal prometni miličnik Lojze Semolič. »Ko pa sem v civilu, pa jih opazim toliko, da se kar zgrozim.* »obveščevalno službo«, ki baje brezhibno deluje. Ko so delali poizkuse z alkotesti v Ljubljani, so bili že dve uri kasneje o tem obveščeni menda vsi vozniki Mnogi se pritožujejo, da se na naših cestah spričo naraščujočega prometa vse bolj uveljavlja zakon Da bi spoznali, koliko je resnice na vseh teh trditvah, smo se v uredništvu odločili za tri akcije: Prva akcija — »nočni kolesar«, druga akcija — »fiat 600« ln tretja akcija — »službeni avtomobil«. v treh dneh smo v treh različnih dnevnih časih, iz treh različnih zornih kotov, doživljali življenje na naših cestah. nočni kolesar V 22. členu Uredbe o prometu na javnih cestah piše: »Vozila morajo pri srečanju drugega vozila ugasniti luč za osvetlitev ceste, ki more s svojim bliščem osle- 0:1 zame! Malo prej sem še razmišljal, kako pišem sijajno reportažo o neobzirnih voznikih. Začetek sem imel domala že sestavljen. Sedaj pa kar nenadoma . . . Potem pa se je odprlo. Drug za va teza vendarle potrjena! drugim so pridrveli po cesti. Najprej Volkswagen št. 12 ... . Ble- AKCIJA »FIAT 600« ščeče luči pri srečanju ni ugasnil. »Vožnja s kolesom vštric Nato star Fiat, ki je storil taki- prepovedana.* sto. Za njim Fiat 600, ta je luči Kranj, torek, 9. septembra ugasnil. Za Fiatom težak tovor- 14. urL njak, ki je pustil luči lepo goreti. Sledil mu je spet Fiat 600, ki pa ni posnemal svojega »brata« in je pustil močne luči kar prižgane. Zc nameček pa še dve motorni kolesi: Vespa in star NSU, ki prav tako nista ugasnili luči. »Kaj hiter preobrat! 6:2 zame,« sem se razveselil. Jezilo me je le, da ndti enemu avtomobilu niti motorju, nisem mogel piečitati številk na tablicah. Nekoliko je bila temu kriva naglica, nekaj pa tudi slaba osvetlitev tablic. Skoraj sem že prikolesaril na Polico, ko sem za nameček srečal še dva Tomosova rolerja. Prvi je luč povsem pravilno zasenčil, drugi je ni. Na Polici sem naletel na prometno nesrečo. Zgodila se je slabo uro pred mojim prihodom. Motorist Jože Veber iz Ljubljane s sovozačem Nikom Poklerjem, se je okoli pol osmih zvečer vračal domov. Na poliškem klancu je sre met tod mimo premočno oviran. Ne bi bila najslabša rešitev, če bi napravili pod sedanjo cesto podvoz, morda vsaj za pešce, ki gredo prav tu prišlo že do več prometnih nesreč, ki so terjale tudi otroška življenja. Na Kokrškem mostu smo srečali žensko, ki je peljala otroka na Da bi bila gneča še večja, je blatniku. Ko nas je zagledala, se ob tokrat poskrbel iznadljivi proda jalec časopisov. »TT! Novi TT!« je kričal na vse grlo. Precej delavcev ga je ob-stopilo. Šele ko je videl, da naš Fiat le ni napolnjen s povsem na- piti voznika . . . Bleščečo luč je čal ,dva voznika. Oba sta bila brez Na cesti smo iznenadili kopico otrok... močnejšega. Težja vozila ne upoštevajo lažjih. Posebno ponoči, ko sploh ne zasenčijo luči ob srečanju s kolesarji. treba ugasniti najmanj 100 metrov pred srečanjem z motornim vozilom, vprežnim vozilom, kolesom, četo vojakov, skupino pešcev, konjenikov ali živine.* Kranj, ponedeljek, 8. septembra ob 20. uri in 5 minut. ZAČEL SEM NA »BEKSELNU«. Počasi sem vozil proti Naklem. Kolo, ki sem si ga izposodil nalašč za to akcijo, je bilo brezhibno tehnično opremljeno. Dolgo nisem srečal nobenega vozila. Kranj sem bil pustil že za seboj, ko je temo nad kranjskim poljem vendarle prerezai snop avtomobilskih luči. Zuvahneje sem zavrtel pedala in dinamo je začel glasneje žvižgati. Nasproti mi je pripeljal avtobus SAP - Turist biroja. Ko me je voznik opazil, je takoj ugasnil bleščeče luči. luči. Prvega je opazil in prehitel, naslednjega pa ni videl in je zato treščil vanj. Udarec je bil tako silen, da je zgornji del voza z voznikom vred zgrmel po tleh. Pri tem sta bila voznik Bogdan Na-pokoj s Suhe in sovozač Pokler težko poškodovana in so ju morali prepeljati v bolnišnico, motorist pa je dobil le lažje poškodbe. Še eno opozorilo vsem, ki ne uporabljajo svetlobnih signalov po predpisih! Obrnil sem. Nazaj grede sem STe-čal še 5 motornih vozil. Vsi razen nemškega Mercedesa 190, ki sem ga srečal že v Kranju (kjer bi že tako moral voziti z zasenčenimi lučmi!), so bleščeče luči ob srečanju ugasnili. Ob 21. uri ln 15 minut je bila akcija »nočni kolesar« zaključena. ozko grlo Pri gostilni »Kokra« na Primskovem vozniki po navadi kar takole kot kaže slika. parkirajo NESTRPNO ČAKAMO PRED TOVARNO »ISKRA«. Razen mene so v Fiatu še naš fotoreporter, Drago Mohorič in Rado Kelih. Slednja dva iz prometnega oddelka tajništva za notranje zadeve. Zanima nas predvsem, kako se ljudje obnašajo na cesti, ko ni nikjer v bližini prometnega miličnika. Kmalu po drugi uri je cesta pred tovarno »Iskra« pravo mravljišče. Pešci trumoma hite proti železniški postaji, vmes se prerivajo kolesarji, mopedisti, motoristi in avtobusi. Verjetno bo treba kaj kmalu razmišljati o novem izhodu iz tovarne. Drugače bo tranzitni pro- Gosta gruča kolesarjev se Je ob pogledu na službeni avtomobil razpotegnila v vzoren »gosji red«. Cesta Staneta Žagarja v Kranj ob trlčetrt na lest zjutraj, 11. septembra. vadno vsebino, se je umaknil na pločnik. Mimo je privozil tovornjak. Dokaj hitro, celo preveč hitro. Čudil sem se, da se spričo tolikšne gneče in nepreglednega ovinka ne pripeti več prometnih nesreč. Za tovornjakom je privozil motorist. Brezskrbno se je pogovarjal s sovozačem. »Ze speti« je vzkliknil tov. Mohorič. »Ne vem, kolikokrat smo ga že opozorili, naj ne vozi brez izpita. Tudi kaznovan je že bil. Pa nič ne pomaga!« Kljub gneči je na moč hitel. Kaj, ko bi prišlo do nesreče? Brž ko bi ugotovili, da je vozil brez vozniškega dovoljenja, ne bi več dosti razglabljali o krivcu. Poizkušali smo ga dohiteti. Kljub temu, da smo vozili z vsem plinom, ga nismo mogli ujeti. Obrnili smo in skozi Kranj od-brzeli proti Visokem. Po drugi uri se morajo vozila skozi Primskovo dobesedno prebijati. Prvo »ozko grlo« je že pri gostilni »Kokra«. Tu po navadi vozniki vzrežnih vozil zasedejo s svojimi vozmi polovico ceste, ostalo polovico pa kolesarji. Prav tu smo zagledali kolesarja, ki je vozil po sredi ceste, ne da bi se držal in — slačil suknjič. Naši signali ga, kot je kazalo, niso dosti vznemirjali. Šele ko je skozi stekla zagledal v avtomobilu miličnika, se je hitro podvizal na rob ceste. Vožnja v dvoje je na naših cestah vsakdanji pojav, čeprav je prepovedana. Toda na Jezerski cesti ste lahko priča tudi vožnji v troje, ni pa redek primer, ko zagledate pred seboj roj kolesarjev, ki se je razprostrl kar čez celo cesto. Pri Britofu smo imeli priložnost opazovati tak pojav tudi mi. Ko smo jih počasi prehiteli, jim je tov. Mohorič požugal in brž so bili v vrsti. Ko smo se vračali, smo na Primskovem iznenadili na cesti kopico otrok. Ne vem, kako starši lahko tako mirne duše puščajo otroke na cesto, ko vendar vedo, da je je nerodno skobacala s kolesa in poizkušala napraviti vtis, da se sploh ni peljala. »Kako neprevidni so ljudje,« je spregovoril tov. Kelih. »Kaj ko bi bil otrok omahnil, ali pa vtaknil nogo med špice?« »Zadnjič sem doživel tak primer,« je pristavil tov. Mohorič. »Neka ženska je peljala, prav tako kot tale tukaj, otroka na blatniku. Otrok je vtaknil nogo med špice, jih nekaj polomil, hkrati pa si je tudi sam zlomil nogo. Ženska pa: namesto, da bi peljala otroka k zdravniku, ga začela zmerjati — in zraven popravljala kolo!« POIZKUS S SLUŽBENIM AVTOMOBILOM »Vožnja s kolesom vštric je prepovedana.* Kranj, četrtek, 11. septembra ob 5. uri in 30 minut zjutraj. PRED OKRAJEM SMO SE VKRCALI v službeni avtomobil: tovariš Mohorič, fotoreporter in jaz. Ugotoviti moramo predvsem, kako se bodo obnašali kolesarji — in seveda tudi drugi vozniki — ko bodo zagledali službeni avtomobil. Relacija: ista kot s Fiatom 600. Pred »Iskro« je bilo še pusto. Prvi delavci so sicer že prihajali na delo, vendar v večini le pešci z vlaka in avtobusov. »Najgosteje je tu nekaj minut pred šesto,« me je podučil naš fotoreporter, kajti tudi on po navadi šele v tem času hiti tod mimo. Odločili smo se zategadelj, da najpoprej pogledamo na Primskovo. Onkraj mostu smo se ustavili. Od ovinka sem, iz Šenčurja in z Jezerske ceste je prihajalo vse več kolesarjev. Pogled nanje je bil silno zanimiv. Medtem ko so se Izza ovinka pripodili v gostih gručah, so se le-te vse bolj raz-potegovale, čim bliže so nam prihajali. Mimo nas so vozili v vzornem »gosjem redu«. Nič ni bilo treba opozarjati, niti dajati kakih signalov. Ko smo počasi nadaljevali pot, nam ni bilo treba nikogar poditi s poti. Da, celo z rokami so kolesarji pred nami kazali smer vožnje. To se sicer silno redko zgodi! V dveh dneh sta se tako potrdili tudi naslednji dve tezi. PRIPOVEDOVANJE O NEPREVIDNIH KOLESARJIH bi bilo seveda mnogo zanimivejše, če bi namesto opisa posameznih dogodkov, navedli imena ljudi, ki so prekršili cestno-prometne predpise. Mnogo živahnejše bi bilo tudi v primeru, ko bi vsakogar, ki je prekršil pravila vožnje na kraju samem ustavili, morda celo kaznovali. Toda naš namen ni bil tak Ze vnaprej smo se domenili, da bomo napravili tokrat poizkus samo zato, da vidimo, kaj se dogaja na naših cestah in da bomo potem o dogodkih poročali. Poročali natanko tako, kot so se dogodili. Poročali zato, da bi ljudje, ki bodo brali te zapiske, končno morda vendarle spoznali, da je prav neprevidnost tista, ki povzroča iz dneva v dan več prometnih nesreč. Kakšna škoda, če mora človeka šele nesreča izučiti, da cestno • prometni predpisi niso sami sebi namen, marveč so zato tu, da zagotovijo voznikom varno vožnjo po cestah. ABC 4 Gtat Gorenjske KRANJ, 15. SEPTEMBRA 1958 Zanimivosti iz narave v naši okolici SAVA ftoftattja svoja skuga Sava je s svojo erozijsko silo strugo v tisočletjih tako poglobila s pomočjo ledenikov in postopnega dviganja ozemlja, da je prišla do nepropustne terciarne osnove in se vanjo že precej zajedla. Zato opazimo nekaj metrov nad savskim nivojem na desnem in levem bregu vse od Strževega do Bistrice na površju miocensko sivi-co — nepropustno terciarno podlago, zaradi katere je na tem terenu vse polno izvirov. V prerezu vidimo v savski dolini spodaj sivico, nad njo mogočne bloke konglomerata, ki v splošnem tu ni preveč trden, nad njim pa debelejšo ali tanjšo plast rjavorumen-kaste ilovice, ki prekriva Dobravo. — Konglomerat sestavljajo debelejši in drobnejši prodniki, pomešani ponekod z mivko. Zaradi nekompaktnosti se močno kruši, zlasti ob potresih in spomladi, ko se topi led, zato se stene na nekaterih mestih od Save vse bolj oddaljujejo. Drobnejši in debelejš; odpadni kosi dajejo pokrajini ob Si.vi, ki je močno nagnjena proti navpičnim stenam, značaj kraške golicave. Zlasti na nekaterih mestih se lepo vidijo pravcata melišča, kjer se kamenje kruši in posipi je v tako gostih presledkih, da se tudi najmanj zahtevne rastline ne morejo vkoreniniti in 6 tem vsaj nekoliko ustaviti nenehno razpadanje. Drugje pa je teren močneje poraščen z grmovjem, zelišči in tudi drevjem. Navpične konglomerat ne stene so ponekod zelo gladke, niso poraščene z rožami, drugje pa so bolj razčlenjene s policami in manjšimi sManimi previsi ter poraščene tudi že z grmovjem. Svet ob Savi od Okroglega do Bistrice imenujejo domačini »V pečeh <-ali »Na Savi«. Tu je nešteto izvirov. Zanimivo je, da se višina teh izvirov zelo- spreminja: nekateri so tik nad savsko gladino, drugi pa visoko v pobočju (višinsko so oddaljeni od Save tudi 5 in več metrov). Ti izviri nam dokazujejo, da je za vodo nepropustna miocenska podlaga v smeri od Udnega bosta proti Savi nekoliko nagnjena in ZA RAZVEDRILO podolžno precej nagubana. Isto lahko opazujemo tudi pri izvirih Mlinar j e-vega studenca na Okroglem. Večjih jam v savski dolini ni, so pa manjše, ki so večidel še izredno mlade, po svojem nastanku pa zanimive. Veliko vlogo pri njihovi tvorbi imajo potresi in nekompaktnost konglomerata. Jame v samih konglomeratinih stenah so redke. Pri njihovem nastanku voda ni imela velike vloge, pač pa krušen je stropa. Dobro poznana je partizanska jama na Okroglem, kjer so se v času fašistične okupacije skrivali partizani, bili izdani, obkoljeni in so se potem v jami sami postrelili. Jama je dolga le 9 m, visoka in široka pa 4 m. Je suha in brez kakršnihkoli kapniških tvorb. Leži v nekoliko trdnejšem konglomeratu tik pod površjem Dobrave, vhod je neznaten in vodoraven. Pod konglomeratnimi stenami so nastali številni previsi, ki imajo včasih značaj pravih jam. Nekatere starejše so že lepo zasigane, vendar se v teh siga več ne tvori. Preraščajo jo neke zelenkaste, po površini mastne alge. V nekaterih manjših jamah pa so se siga in kapniki pravkar začeli pojavljati. Jame v obliki špranj ah' razpok so se stvorile navadno med dvema ali več skalami, ki so se pri potresu utrgale s pobočja in se spodaj ustavile na mio-censki podlagi. Ta je pokrita s prstjo in kamenjem in porasla z gozdom. Ker miocenska podlaga vode ne pro-pušča, naletimo v njih na tolmunčke stoječe vode, ki se nabere ob dežju. 3-Ier „SAM" — Ali je to tista novogradnja? — Kakšna novogradnja! Saj gradimo že dve leti! (Iz Del. enotnosti) Najbolj strupene kače žive v morju Na Zemlji živi danes okoli 2400 vrst kot na splošno mislimo. V Združenih kač, izmed njih je manj kot 200 stru- državah Amerike umre na leto n. pr. penjač. Le-te zahtevajo manj žrtev za ugrizi strupenih kač le okoli 150 - ljudi, medtem ko zahteva avtomobilski promet letno nad 30.000 žrtev. Vsakdo ne ve, da žive kače tudi v morju. Vse so strupene, nekatere med njimi celo bolj kot kobra. Njihov strup deluje na centralno živčevje. Ribiči, ki love v morjih, kjer morske kače živijo, se jih zelo boje, saj so pri svojem delu pogosto žrtev njihovega ugriza. Kljub veliki strupenosti pa so jim morske ptice in ribe veliki sovražniki. Pravijo, da morske strupenjače ne napadajo plavalcev. Hranijo se le z ribami (nekatere požirajo samo jegulje). Čeprav plavajo večinoma le na valovih, se vendar spretno potapljajo tudi do večjih globin. Ob zatišjih plavajo v večjih skupinah po morski gladini, kjer se sončijo. Izven vode slabo vidijo, na kopnem pa so sila neokretne. V ujetništvu so zelo boječe in odklanjajo vsakršno hrano. V hladnih krajih strupene kače ne žive. Na ameriškem kontinentu jih poznajo le do južne kanadske meje. Polinezijski otoki, Madagaskar, Nova Zelandija, Azorski in Kapverdski otoki in mnogi naši dalmatinski otoki ne poznajo strupenih kač. 3- DOBER TEK, MUCEK! Mačka, ki bi s takim užitkom kot tale na sliki jedel koruzo, verjetno še niste videli. Pa se vseeno najdejo tudi taki primerki. Mačke so sicer pretežno mesojede živali, vendar jim včasih tekne tudi kaj rastlinskega. Še nedozorelo, mlečno zrnje koruznega storža je tale mladič glodal s takim zadovoljstvom in tekom, da bi se mu pač vsakdo čudil. Motiti se sploh ni pustil in če sem se mu približal, je samo zarenčal in me grdo pogledal. Kaj sem hotel? Za spomin sem ga fotografiral in mu voščil še dober tek. 3- Na sliki je prizor iz črno-belega filma »Sam« v panoramskem formatu, ki ga bo po scenariju in v režiji Vladimira Pogačica posnel Avala-film iz Beograda. — Filmska ekipa, ki je začela z delom 4. avgusta, se bori s precejšnjimi težavamir predvsem v težko prehodnimi kanjoni Sutjeske in pokrajino na Tjentištu. Kljub terenskim zaprekam in vremenskim neprilikam pa se nadejajo, da bodo dela na terenu končana v začetku oktobra. \ Film »Sam« pripoveduje zgodbo partizanskega odreda, ki je, potem ko je kril umik partizanske glavnine, ostal v sovražnikovem obroču. Položaj je brezupen, kajti sovražniki so zasedli domala vsako ped zemlje okrog obkoljenega odreda. Tu pa začne zgodba psihološko pronicati v posamezne osebe in osvetljevati njihove značaje, hkrati pa jih s silovito dinamiko dogajanja povezuje v trdno dramaturško gradnjo. Med izkušenimi igralci bomo to pot gledali tudi take, ki se doslej še niso pojavili na filmskem platnu. S. V Požarevcu največ razvez Ljudska republika Bosna in Hercegovina se ponaša z dvema okrajema, v katerih imajo po statističnih podatkih najmanj zakonskih razvez v Jugoslaviji. To sta okraja Livno in Trebi-nje. V prvem okraju je bilo na 1000 sklenjenih zakonov 7 razvez, v drugem pa 6. Nasproten nič kaj zavidljiv rekord v Juoslaviji pa ima okraj Požarevac, V tem okraju je bilo na 1000 sklenjenih zakonskih zvez 829 razvez. Daleč izpod tega rekorda so mesta Beograd, Novi Sad in Zagreb. V prvem je bilo na tisoč sklenjenih zakonov 317 razvez, v drugem 390, a v tretjem 220. Po statističnih podatkih so zakonske zveze v večjih mestih manj trdne kot v manjših mestih. Podrobna raziskovanja obalnega področja Jadranskega morja so dala zanimive podatke. Znano je namreč, da naša jadranska obala počasi tone. Raziskovanja so pokazala med drugim, da so na dnu Jadranskega morja potopljene kopenske oblike rečnih dolin in razne oblike kraškega sveta, predvsem vrtače. Potopljene doline Zrmanje, Cetine in nekaterih drugih rek so podaljšane za več desetin kilometrov v morje. Današnje ustje Neretve (največje v Ju- goslaviji) je nedaleč od Ploč Tudi Soča se izliva v Jadransko morje nedaleč od Tržiča. Po jugoslovanskem ozemlju teče v dolžini 97 km in pri Gorici prehaja v Italijo. Toda niti ustje Neretve niti ustje Soče nista bili vedno na sedanjih mestih. Ugotovljeno je, da je ležalo nekdanje ustje Soče 70 km zapadno od otoka Mali Lošinj. To pomeni, da se stara, potopljena dolina Soče, razteza po dnu Jadranskega morja ob zapadni obali Istre dobrih 150 km. Zanimivosti STROJ, KI PREVAJA NA VSE JEZIKE Skupina londonskih strokovnjakov je izdelala načrt stroja, ki bi po narekovanju »mogel prevajati na vse jezike. Realizacija prvega prototipa bi stala okoli 100.000 funtov. Stroj bi prevedel v eni uri 3000 besed. ELEKTRIČNI TERMOMETER V ENI SEKUNDI IZMERI TEMPERATURO SRCA V moskovskem institutu za preizkušanje kirurgičnih aparatov in orodja, so konstruirali električni termometer, ki more v eni sekundi zmeriti temperaturo srca, pljuč, želodca ali drugih notranjih organov. Uporaba je sila preprosta. Zadostuje, da položimo toplomer na določeni del telesa in kazalec nam na skali takoj pokaže temperaturo ustreznega notranjega organa. »POŽERUH« časnik, ki izhaja v sto tisoč izvodih, požre na dan toliko lesa, kolikor ga v enem letu zraste na enem hektaru gozda. V enem letu pogoltne torej 400 ha novo zraslega gozda. FRANK OW£N: EDDIE CHAPHAN P R I POVED UJE Ko sem ob treh popoldne vstal na krovu in opazoval valove, sem iznenada slišal strele. Najprej so ladje izobesile zastave za preplah. Slišal sem bobnenje letal in zagledal enega Heinkela. Videl sem, kako je izpustil okrog 200 m daleč od nas bombo; za las je zgrešila 5000-tonsko tovorno ladjo, ki je nosila 250-kilogramske bombe in strelivo. Ladja se je od eksplozije zamajala, vendar je mirno plula dalje, letalo pa se je skrilo za oblake. Vse to je trajalo samo nekaj sekund. Topničarji se sploh niso utegnili zbrati okrog svojih topov. Preplah na krovu je bil velik; na vseh obrazih se je zrcalilo razburjeno pričakovanje. Frank, fant sedemnajstih let, ki je delal z menoj, je zažvižgal skozi zobe; »Nocoj jih bomo dobili po grbi.« Ko sem po preplahu odšel dol, mi je glavni topničar rekel isto. Vprašal sem ga, zakaj. »Za vraga, kamerad, mar ne veš? To prekleto švabsko letalo bo vse povedalo skritim podmornicam in te nas bodo zdelale. Pomni moje besede! Nikar mi nocoj ne leži v pižami!« Povečerjali smo dokaj tiho, brez hrupa. Zatem sem šel dol na nekaj partij remija s topničarji. Kasneje sem se vzpel na krov. Prizor, ki sem ga zagledal, je bil običajen — morje ni preveč valovalo, na nebu so sijale zvezde, videl sem pene na valovih in slišal melodično brnenje motorjev. V dalji so se risale silhuete drugih ladij. Vsepovsod je vladala tihota. Odšel sem na krmo in pokadil cigareto z dvema topni-čarjema, ki sta tam stražila, skrbno prikrivajoč goreči del cigarete — zakaj v konvoju je hud prekršek, tudi če pokažeš samo trohico svetlobe. Pomenek je tekel o običajnih stvareh pri mornarjih — o ženskah, pijači in tujih dekletih, katere sta srečala v daljnih krajih sveta. Topničarja sta prisegala, da nikoli več ne bosta šla na morje, ko bo vojna pri kraju in mi razlagala svoje načrte glede bodočnosti. Pripovedovala sta zabavne zgodbe o tem, kako sta kradla rum na raznih ladjah, na katerih sta služila vojsko. Prepričan sem, da je vsakdo v vojni mornarici »ropal« rum v enem izmed obdobij svoje kariere. Naposled sem utrujen legel. Tokrat res nisem oblekel pižame in sem spal v obleki. Prebudilo me je bitje zvona, ki je klical na preplah. Trenutek sem ležal otrpel, mežikajoč v slepečo svetlobo. Topničarji so poskakali s svojih ležišč, imeli v hipu na sebi rešilne pasove in popolnoma disciplinirano stekli po hodniku. Vtem sem še ležal na hrbtu v polsnu, me je zadnji mornar zagledal. »Hajd, tovariš!« se je zadri. »Prekleti podmorniški napad je to.« Planil sem iz postelje, toda nisem mogel najti svojih škornjev. Ko sem jih našel, sem jih napačno nataknil na noge in spet sem jih moral menjati. Zdelo se mi je, da ima moj rešilni pas preveč vrvic in jermenčkov in tako nisem vedel, kaj bi počel z njimi, privezoval sem si ga, odvezoval in spet privezoval — zmeraj je bilo kaj narobe. Ladjo je stresla strahotna eksplozija. Planil sem na hodnik, toda spomnil sem se, da sem pozabil plašč. Odhitel sem nazaj, oblekel plašč in spet zdrvel na hodnik. Tokrat sem pozabil svoje papirje in škatlico cigaret: spet sem se vrnil ponje. Na koncu se mi je posrečilo priti na krov. Ozrl sem se na morje in zagledal prizor, ki ga bom vedno pomnil. Tanker in dve trgovski ladji so silovito gorele in ves konvoj so osvetljevali plameni. Te ladje so bile samo nekaj sto metrov oddaljene od nas. Zatem je pretrgala zrak še ena preglušljiva eksplozija in videti je bilo, da bo našo ladjo vrglo iz vode. Naša sestrska ladja je plula na levi kakih sto metrov od nas. V hipu se je prevrnila in izginila v valovih. Razletela se je ladja s strelivom, ki se je tisto popoldne komaj, komaj izognila letalski bombi. Zdaj se ji je torpedo zaril naravnost v trebuh in razletela se je na drobne kosce. Stal sem zraven topničarja iz Londona. Rekel je samo: »Ubogi pankrti, še čutili niso.« Ozrl sem se na moštvo — fantje so bili videti nenavadno starikavi in nestrpni. Prevzel me je občutek nemoči. Zaboga, koliko je sploh vredno to naše življenje? Še pred nekaj sekundami je bila tista ladja polna postavnih zdravih fantov, ki so zdaj mrtvi ali umirajo v plamenih ali pa jih duši ledena voda. Slišal sem klice več brodolomcev na pomoč. Ladijski stroji so umolknili in svetleče krogle so osvetljevale konvoj. Šepetali smo preplašeni in osupli spričo te strašne katastrofe. Nemci napada niso ponovili. Ure so minevale počasi in naposled se je zasvitalo. Pripravil sem čaj in ga odnesel kapitanu in častnikom. Vsi so bili še bledi. Okna na poveljniškem mostu so bila razbita in kosi stekla so ležali vse naokrog po krovu. Kake četrt milje od nas je tonila v morje orjaška tovarna ladja. Spustili so rešilne čolne in posadka je zapustila ladjo. Kljun ladje je izginil, zatem pa je, potem ko se je strmo dvignila iz morja, tudi krmo zagrnilo morje. Konvoj so preuredili in mi smo počasi pluli dalje. .. Odšel sem počivat — o spanju ni bilo govora. Vzel sem kos papirja in načečkal nanj nekaj okornih verzov o vsej tej pošastni raboti. Zraven mene je ležal topničar iz Londona. Ko sem napisal svoje verze, sem mu jih dal prebrati; pogledal je okoli sebe, poklical svojo posadko in jel brati naglas. Ko je prišel do kitice, kjer sem pohvalil topničarje, je zanosno povzdignil glas. KRANJ, 15. SEPTEMBRA 1958 Giaa Gorenjske 5 10 let nogometa v Lescah ^ED PIONIRJI VELIKO ZANIMANJE ZA NOGOMET — PRVO MOŠTVO NIKDAR V NAJMOČNEJŠI POSTAVI ietn .klub Konec avgusta je bila 10. ob-lca obstoja nogometnega 3a »Prešeren« Lesce-Radov-Vica. Čeprav z majhno zamudo, le bil predsednik kluba Lado ^atjašič, ki je še vedno tudi aktivni igralec, dobre volje, ko sem ga obiskal. Čas nama si-Cer ni dopuščal, da bi se o no-flometu v Lescah podrobneje P°9ovorila, kljub temu pa mi.j3 tov. Lado bežno lahko orisal 10-letno življenje kluba. Kot je običajno vsak začetek težak, tako je bilo tudi z nogo-"tetom v Lescah. Navdušeni žo-**rci so morali takrat začeti gotovo pa so dosegli največji uspeh 1954. leta, ko so na nogometnem turnirju za pokal ObLO Bled, osvojili prvo mesto. Med drugimi moštvi so v finalnem srečanju premagali kranjsko Mladost, ki je bila takrat v Ljubljansko - primorski ligi, kar s 5:0. Kljub temu pa so imeli leski nogometaši, razen večne denarne stiske, vedno tudi velike preglavice, kako nasprotniku na igrišče postaviti najmočnejšo enajstorico. Doslej so le redki primeri, ko je NK »Prešeren« lahko nastopil z najboljšimi tih najuspešnejši — v jeseniški skupini so bili vedno zmagovalci. Pionirji so trdno odločeni, da bodo tudi letos enako uspešni. Mladincev nogometni klub letos nima. Tudi doslej je bilo vedno najteže sestaviti mladinsko moštvo. Čeprav si uprava kluba prizadeva vzagajati tudi mladince, ji to ne uspe. Mlad: nogometaši zapuste klub in so raje priključijo kot gleda1ci številnih prireditev, ki so med letno sezono na Bledu. Uprava kluba bo morala o tem vprašanju še temeljito razmisliti. S tem sicer ni rečeno, da klub mladincev sploh nima. Ima jih, vendar le nekaj in ti igrajo v A ali B moštvu. Nadejamo pa ;e lahko, da bodo prihodnje lečo tekmovali tudi m'adinci-no-' pometaši iz Lesc, saj je naraščaja med pionirji dovolj. FaBo REPREZENTANCA TRžlCA JE BILA PRVA Preddvor, 14. septembra. — Danes dopoldne je bilo v novo zgrajenem strelišču v Preddvoru prvenstveno strelsko tekmovanje reprezentanc gorenjskih mest, kot uvod v pričetek praznovanja Tedna strelstva, ki ga bodo gorenjski strelci praznovali od 14. do 21. septembra. Tekmovali so v 5-članskih ekipah z vojaško puško v vseh treh položajih s 300 možnimi krogi. Reprezentanca Tržiča je z velikim naskokom osvojila prehodni pokal OSO Kranj, ki ga je dosedaj branila reprezentanca Jesenic. — Vrstni red pa je naslednji: ekipno: 1. Tržič 967 krogov, 2. Skofja Loka 871 krogov, 3. Jesenice 867 krogov, 4. Radovljica 866 krogov in 5. Kranj 858 krogov ■— od 1500 možnih. Posamezniki: 1. Vili Bedi-na 210, 2. Milan Skocin 209, oba Tržič, 3. Franc Peternelj 208 krogov, Kranj. -an NA JAVORNISKEM ROVTU VELIKO ZANIMANJE ZA STRELSKI ŠPORT Vaščani visokogorske vasi Ja-vorniški rovt nad Javornikom, ki šteje 25 hiš, se do nedavnega niso ukvarjali s športom. Pred kratkim pa so ustanovili strelsko sekcijo, ki dela v sklopu strelske družine na Javorniku. Sekcija je zelo marljiva; imajo 3 zračne puške in je edina športna organizacija v vasi. Za strelstvo kažejo vaščani izredno zanimanje, saj so iz vsake hiše po 2 ali 3 člani aktivni strelci. — Razen članov delujejo v sekciji tudi žene, mladinci in pionirji. PABERKI Plavalne tekme gorenjske mladine na Bledu finsko nogometno moštvo »Prešeren« iz leta 1957, od katerega ,e ostalo le še nekaj igralcev, ki sedaj nastopajo v dresu prvega moštva ^rez igrišča in opreme. Toda L?SelJe je zmagalo. Čeprav je nogometašev le za eno. mo-^v°> so si takoj s prostovolj-delom uredili igrišče, na-tpi!^ °Premo in še isto leto kovali za naslov gorenjske-^av.Prvaka. Seveda o kakšnem recJem uspehu prvo leto ne mo- eiho govoriti. Pomembno pa je Jp da so prebili led, kot pra- 'hio. i>.-ugo leto po ustanovit- ' je klub nastopal že s tremi ™*0stvi v Gorenjski nogometni tpzvezi: pionirji, mlad.nci in ani. Vsa moštva so odslej tek-/*°vala z večjimi ali manjšimi ^Pehi. Vsekakor pa je bilo v to^h letih najuspešnejše A-j.°stvo, ki je bilo v gorenjski 9i vedno v »zlati sredini«, eno k. Pa je tekmovalo Udi v ta-atr»i II. slovenski ligi. Prav igralci.. Vedno ima kdo nedeljsko službo in uprava kluba s podjetji nikakor ne more priti na zeleno vejo. Enake težave ima klub tudi letos. Prejšnjo nedeljo so morali proti Planifd v Kranju, zaradi vprašanja nedeljskih služb, nastopiti s štirimi rezervnimi igralci. Želeti je, da bi podjetja že'jo nogometnega kluba uooštevala in da bi leski nogometaši lahko res pokazali tisto kar zmorejo. Prav bi tudi bilo, da bi podjetja klubu dajala vsestransko pomoč, saj je med nogometaši največ č'anov' iz vrst delavcev. V nogometnem kbibu je trenutno okoli 60 članov, od tega dobra polovica pionirjev. Vsekakor za Lesce in okolico visoko število. Pionirji pa so tudi ti-stl, ki so bili v zadnjih trm le- Preteklo sredo fo bile na B'edu plavalne tekme, na katerih je nastopilo okrog 160 p'avalc^v. oionirjev in m'adin-cev iz številnih gorenjskih šol. Tdjni.t/o z\ šostvo v Kranju je organiziralo to tekmovanje z namen em, da bi pridobilo mladino za plavanje. Taka tekmovanja bodo odslej vsako leto ob koncu po'etne sezone. REZJLTVTT — A višja skupina — moki — 100 m prsno-1. Milan Vrečar, Tekstilna šola Kranj 1:36,5. 2. Saša Obreza M'Š Jesenice 1:37.2; 100 m prosto: 1. Mtoni, »TSKR \, Kranj 1:10,7, 2. Anton Remic. gimnazija Jesenice 1:13,7; 100 m hrbtno: I.Janez Pate MTŠ Jesenice 1:44,5, 2. Jože Bmedik Tekstilna šola K-anj 1:48,2; ekiono je zmagah ekioa »Iskre« Kranj. B višia skupina — žensk? — 50 m prsno: 1. Minka Bobič, Vajenska šola B'ed 52.6, 2. Marija Pire, Tro. šola Kranj 52,9; 50 m prosto: 1. Marija Korošec, gimnazija Jesenice 39,1, 2. Darinka Grošelj, Tekstilna šola Kranj 44,1; 50 m hrbtno: 1. Boža Rogač, Tekstilna šola Kranj 56,7, 2. Vida Koder, Tekstilna šola Kranj 1:11,3; ekipno je zmagala ekipa gimnazija Jesenice. C nižja skupina — moški — 50 m prsno: 1. Janez Skovanič, Radovljica II 41,8, 2. Branko Stare, Kranj - Prešeren 45,7; 50 m prosto: 1. Lado Jenko, Kranj -Prešeren 33,2, 2. Boris Gorjanec, Radovljica II 33,5; 53 m hrbtno: 1. Milan Košnik, Kranj - Prešeren 36,3, 2. Miha Ando^š-k, gimnazija Jesenice 39,6; ekipno je zmagala ekipa osem etke Prešeren Kranj. Č nižja skupina — ženske — 50 m prsno; 1. Katka Plemelj, Bled 45,1, 2. Nataša Poljak, Bled 46,3; 50 m prosto: I.Janja Ja-klič, Radovljica IT 41,2, 2. Olaa Mihelič, Kranj - Prešeran 43,2; 50 m hrbtno: 1. Studenka Mev-Ija, Radovljica II 45,2, 2. Mari-čka Plemelj, Bled 51,0; ekipno je zmagala ekipa osem'^tke Bled. J. B. z Gorenjske POSKUSI S PLANTAHOVSKO PŠENICO SO SE OBNESLI V letošnji sezoni so na Dovjem in v Mojstrani štirje posestniki za-sejali nekaj obdelovalnih površin s plantahovsko pšenico, potem ko so s predhodno analizo zemlje ugotovili, da je za to primerna. Po pridelku so ugotovili, da>^e je nova sorta odlično obnesla in nekateri so že sklenili, da bodo v prihodnje svoje setvene površine zasejali z novo vrsto pšenice. S. LOVCI V GORENJI VASI SI GRADE DOM V oktobru bo Lovska družina Gorenja vas dogradila visoko na Zirovskem vrhu lovski dom. Z vasjo ga veže slikovita cesta, ki je sposobna za ves promet. Od vasi je dom oddaljen 7 km. K. PREDAVANJE DR. FURLANA NA JESENICAH Ob protituberkuloznem tednu je na Jesenicah predaval primarij dr. Furlan. Predavanje o pljučnem raku in proti tuberkulozi je privabilo v ponedeljek zvečer lepo število Jeseničanov v dvorano Čufar-jevega gledališča. Občinstvo, ki je dvorano domala povsem napolnilo, je bilo hvaležno predavatelju za strokovno zdravstveno predavanje in želi, da bi s podobnimi zdrav-stveno-poučnimi temami še prišel med Jeseničane. ZA ZDRAVE ZOBE NAŠIH OTROK Komaj se je začelo novo šolsko leto, so se na območju Zdravstvenega doma Jesenice spet začeli specialni pregledi zob šolske mladine. Razen tega, da imajo ti preventivni ukrepi svoj praktični pomen, bodo hkrati pokazali tudi pomembnejše znanstvene rezultate, ker jih predvsem v ta namen opravljajo. Ta »potujoča šolska ambulanta« je zdaj na delu v šolah v Zgornjesavski dolini. -zk ZADRUŽNI SVET V MAVČIČAH BO ŠTEL 35 ČLANOV V Mavčičah so letos kmetje v sodelovanju z zadrugo na 5 hektarih pridelovali krompir, zdaj pa bodo na 5 do 6 hektarjih posejali pšenice italijanskih sort. Nezaupanje v sodelovanje so povečini še premagali. KZ Mavčiče je dovolj močna in preveč oddaljena od drugih zadrug, da bi za njen teritorij prišlo v poštev kakršnokoli združevanje. Zadruga šteje 167 članov. V zadružni svet bodo volili 35 članov, tudi mladino in žene, Aktiv mladih zadružnikov se je letos izkazal zlasti z dobro udeležbo v zimski kmetijsko-gosoo-darski šoli, medtem ko na drugih področjih še ni zaživel. 3- SLAVKOV DOM BODO POVEČALI Planinsko društvo v Medvodah je pred kratkim začelo preurejati svojo planinsko postojanko »Slavkov dom« pod Katarino. Dom bodo preuredili v lastni režiji; pomagali si bodo rudi s prostovoljnim delom. Za gradnjo bodo porabili okrog 3 milijone dinarjev. Ko bo dom dograjen, ozir. adaptiran, se bo njegova zmogljivost povečala za 100 odstotkov. Adaptacija doma je bila neobhodno potrebna, ker se je zlasti s popravilom in razširitvijo ceste do doma, po kateri je zdaj možen tudi dostop z avtomobili, tako povečal, da ni ' mogol več sprejeti številnih obiskovalcev. -an Tako je vsak dan ob 14. uri pod gaštejskim klancem, ko odhajajo Iskrani z dela g^rvo jesensko deževje in r nahod sta Tomaža opomnile lfa so ^ev^1 odslužili. Takole Šk ^oval, ko si je strokovnja-ogledoval edini par čevljev, 1 llk je imel. L *L~VPada — čevlji so ,fuč £*nle spodaj, luknje na v ' t e skozi podplate zamaka, It . .a|° hudo. Čevljar ti podplate rhu. e ni Po!r *' Pa ie' ^c Pa mezmcc y wda skozi vrhnje usnje, je pa . h žaltava. Meni nič — tebi nič fc ob štiri tisočake. Saj toliko .e?da stanejo novi čevlji, mar Zdajci je Tomaža zazeblo pri , Malo zavoljo štirih tisoča-£v> malo zaradi čevljev samih. a) vi veste, kakšne tocmtjaU uboBc-a T dar je kupil nove čevlje! Neznansko nerodno mu je bilo. Na cesti se ni mogel otresti občutka, da vsi občudujejo njegove čevlje. »Prekleta zijala!* si je vselej mislil sramežljivi Tomaž. »Kaj ni »Črne nizke čevlje bi rad,* je povedal svojo željo. »Kar navadne, s kapicami. Številka 40.« Prodajalka je postavila predenj par črnih čevljev. Tomaž jih je bežno pogledal. Potrpežljivost težave so ogc~.t Tomaža, ka- na vsem svetu nič zanimivejšega, kot moji čevlji?* Prvi neprijetnosti se je po navadi pridružilo še ujedljivo škripanje usnia. Pravcata reklama za nove čevlje! O tistem, kako ga bodo novi čevlji spet ožulili, pa Tomaž raje ni razmišljal. Dva dneva in tretjega pol je ubogega Tomaža pestila misel na nove čevlje, potlej se je odločil. Pohitel je na ulico in si mrzlično ogledoval čevlje v izložbenih oknih. Kakšne bi kupil? Črne vsekakor, toda vzorci so mu delali preglavice. Tomaž je stal tesno ob izložbenem oknu, tako tesno, da se mu je nos kar sploščil na izložbenem steklu. Takole je razmišljal: »Tisti črni z gumijevimi podplati so prav čedni, pa niti dragi niso. Hm, 3.800 dinarjev. Ampak guma ni posebno priporočljiva. Po njej se rade potijo noge. (In ta nadloga je onegavila ubogega Tomaža, kar je pomnil!) Torej nič! Kaj pa tisti koničasti čevlji? Po modi so res, po modi. Ampak saj to sploh niso čevlji — to je pravd orožje! Če koga suneš . . . Pri-mojdunaj, te čevlje bi morali prodajati z orožnim listom vred...* Tomaž je stopi! v prodajalno. »So že pravi, kar zavijte jih!« »Jih ne boste pomerili?* se je vljudno nasmehnila prodajalka. Nenavadno vprašanje je spravilo Tomaža v zadrego. »Ne, ne . .. So že pravi! Na podplate, bi znabiti ugotovil, da so mu v trgovini postregli s številko 39. Kakšna površnost! Na vrat na nos je odhitel s čevlji v trgovino. V dobri veri, da ga tišče čevlji številka 40, je to pot zahteval številko 41. Prodajalka je brez ugovora ustregla njegovi želji. Še prej pa je romalo s police najmanj 10 škatel. Primerne številke in vzorca, ki bi bil Tomažu po volji, namreč ni bilo koj pri roki. Pri tem je nastala zmešnjava, da nikoli tega. »Te-le bom vzel,* se je Tomaž končno odločil. »Kar zavijte jih!* »Kaj ko bi to pot vendarle pomerili?« je silila vanj prodajalka. na preizkiiliiji oko vidim, da so,« je hitel zatrjevati. »Že od malega nosim to številko.« »Prosim lepo, kakor želite!« je dejala prodajalka in hitela zavijati čevlje. Tomaž se je oddahnil. Pomerjanja se je najbolj bal. Veste strašansko so se mu potile noge. In potne noge tako čudno zaudarao.........' Tomaž je odrinil tiste tisočake, stisnil zavitek pod roko in odhitel proti domu. Ko je tlačil čevlje na nogo, se mu je zdelo, da so precej tesni. In pri hoji ga je tiščalo v palce, da se mu je kar meglilo pred očmi. »Šment, pa ne da bi mi zdaj pod starost začela rasti stopala,« ga je zaskrbelo. »Nikoli nisem kupoval druge številke kot 40.« Če bi ubogi Tomaž pogledal na Jedetana, je spet Tomaža zaskrbelo! Prijelo ga je, da bi na vse grlo zakričal, kako grozno se mu pote noge. Končno se je pomerjanju izmuznil in odhitel proti domu. Kar oddahnil se je, ko je obul nove čevlje. Nogi sta kar smuknili vanje. Pravzaprav so bili čevlji ohlapni, veliki, preveliki. Nič ne de, vsaj ne bo tiščalo. Ker se je dan nagibal k večeru, je Tomaž sklenil, da pojde ven v novih čevljih. Zdaj pod noč ljudje vsaj ne bodo opazili, da ima nove čevlje. Ko je švedral po mestu, je bolj in bolj ugotavljal, da so čevlji resnično zelo veliki. Sezuvali so se mu pri vsakem koraku. Preklica na smola! Pa šele zdaj je to opazil, ko je tako daleč od doma. Preden bo s'jet doma, bo do krvi ožuljen. Že zdaj se komaj prestopa. Ves zatopljen v bolečine je srečal znanca. »Lejga, pozdravljen, Tomaž! Kaj pa je s teboj? Težko hodiš? Ja, ,platfus' je zares zoprna stvar . . .« »Kakšen ,platfus' neki,« se je jezno uprl Tomaž. »Čevlji, novi čevlji. . . preveliki . . . žulijo me. . .« Prav gotovo bi ožuljeni Tomaž še stresal svoj bes nad obuvalom, ko se ne bi znanec zdaici naglo sklonil. V jarki luči izložbe so se čevln tako lepo svetili ... »Toda, Tomaž,« je planil v smeh znanec, »kakšna čevlja pa sta to? Saj sploh nista par.« Tomaževi pogledi so šinili navzdol. Od groze je. zastokal. — Vsak čevelj je pripadal drugemu vzorcu. Eden s kapico — drugi brez. Tomaž je v trenutku pozabil na ožuljene noge. S presenetljivo naglico je odšlapal proti domu. Sezul je čevlje in jih ogledoval. »Prekleto vendar, kaj ni mogla tista babnica v trgovini paziti, kakšne čevlje zavija Ne, kaj takega! In kako, da nisem opazil ko sem čevlje obuval. Aha, zmanjkalo je toka. V temi sem se obul. Prekleta elektrarna!« Zdajci je Tomaž presunljivo zastokal in se sesedel na stol. Na podplatu je bila vtisnjena številka 42. In on je zahteval 41. Dvojno gorje je ubogega, ožu-Ijenega Tomaža docela strlo. Vso noč je sanjal, kako ga love razbojniki. On pa je bežal z> velikih, mnogo prevelikih čevljih različnih vzorcev. Ubogi Tomaž! Nasled:i'i dan je odhitel v trgo- vino. Ni še dobro- vstopil skozi vrata, že se mu je vsula iz ust cela povodenj kletvic. »Kaj mislite, da denar kradem! Poglejte, kaj ste mi prodali! Dva različna vzorca. Pa še številko 42 po vrhu. Jaz nosim številko 40, razumete?« »Toda, prosim vas, nikar ne kričite!« ga je skušala pomiriti preplašena prodajalka. »Nič — prosim! Ali je to tisto, čemur pravite kulturna postrežba? Kdo mi bo povrnil škodo. Teh čevljev vendar ne morem nositi. Kje ste še videli koga, ki bi nosil čevlje različnih vzorcev?« Pa so končno spor le poravnali. Poiskali so še drugi par čevljev. Nerodnost ni taka! Od vsakega para je bil zdaj en čevelj že malce obnošen. Pa so se takole zmenili. Tomaž naj plača še 2 tisočaka in drugi par čevljev bo njegov. Ves zadovoljen jo je mahnil Tomaž proti domu. Pod pazduho je stiskal dve škatli — dva para čevljev. Od časa do časa je od veselja kar poskočil, ko je računal: dva para čevljev za 5.800 dinarjev. To je kupčija! Doma si je Tomaž ves zadovoljen ogledoval čevlje. Zdajci je prehledcl in iz prsi se mu je izvil stok. Iz rok sta mu zdrknila dva para čevljev številka 42. Kaj ne nosi Tomaž že od mladih nog čevlje številka 40? Pa boste morda rekli: »Jok, bratec, tako debelih nam pa že ne boš tvezel!« — Prav nič ne tve-zem, primojdunaj da ne! To se je resnično primerilo nekomu v eni izmed kranjskih trgovin. S. š. 859 6 Glas Gorenjske Prodam večjo količino tepk (hruške) za mošt, Smarjetna gora 2, Kranj. Prodam hišico za zajčke, 2 gumi za voz, 1 zračnico in kompletno školko za stranišče, itd. Stare Janez Jelenčeva 27, Kranj Prodam šivalni stroj »Singer«. Prešernova 6, Kranj v torek 9. septembra sem izgubil od Kokrice do tovarne »Sava« rdeč brezrokavnik. Poštenega najditelja naprošam, naj proti nagradi vrne na upravo lista pod »Dijak«. Frizerko, prvovrstno moč, sprejmem. Ponudbe pod »Dobra plača« v oglasni oddelek »Glasu Gorenjske«. Iščem gospodinjo z malo pokojnine čeprav ima otroke. Stanovanje ima do smrti. Starosti naj bo od 40 do 60 let. Naslov v oglasnem oddelku. Sprejmem tovarniško delavko. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK, 15. SEPTEMBRA 8.05 Glasbena matineja. 9.00 Radijski roman — Jules Roy: Srečna dolina — XIV 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Gizela Prugel: temna hiša. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ivan Smid in Anton Seliškar: Mladina in gozdarstvo. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Janez Bitenc: Slavni mojstri — slavne arije. 15.40 Listi iz domače književnosti — Bratko Kreft: Dve črtici. 16.00 V svetu opernih melodij. 17.10 Popevka tega tedna. 17.15 Srečno vožnjo! (Šoferjem na pori.) 18.00 Družinski pogovori. 18.30 Prisduhnite kvintetu Jožeta Kampiča. 20.00 Iz arhiva zabavne glasbe. 20.45 Pisatelji o sebi: Carlo Levi, Francesco Chiesa. 21.15 Posnetki iz Lugana. TOREK, 16. SEPTEMBRA 8.40 Potopisi in spomini — Mimi Malenšek: Fragmenti rz Benetk. 10.10 Priljubljene zborovske skladbe. 11.00 Za dom in žene. 11.30 Oddaja za otroke a) Puškin: Pravljica o ribiču in ribici, b) »Otroci pojo«. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Tone Marolt: Stroji za pripravo zemlje za setev intenzivnih sort pšenice. 14.14 »Beli se jadro . . .« (Narodne popevke rz Dalmacije. 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 Po slovenski planinski transverzali od Maribora do Kopra — XIII. — Od Triglava do zavetišča pod Spičko. 17.10 Za Ijubetelje in poznavalce. 18.00 Kulturni pregled. 18.45 Domače aktualnosti. 20.45 Radijska igra — Herbert Eisenreich: Tako živimo in tako umiramo. 22.15 Za prijatelje jazza. SREDA, 17. SEPTEMBRA 8.05 Iz Slovenije v Makedonijo. 8.40 Humoreska tega tedna — Jaroslav Hašik: Dve veseli. 9.00 Z našimi solisti in skladatelji. 9.45 Pet pevcev — pet popevk. 12.15 Kmetijski nasveti.— Veterinar Erik Spiler: Antibiotiki v živinoreji. 13.30 Odlomki iz oper Julesa Mas- seneta »Manon« in »Don Quichotte«. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Gizela Prugel: Temna hiša. 15.40 Pri klasičnih mojstrih — Cal- deron: Novela iz Peruja, 16.00 Koncert po željah. 18.00 Sestanek ob šestih. 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 20.00 Charles Gounod: Faust — I. del. 22.15 Poje vokalni kvartet »The four Freshmen«. PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ RAZPISUJE VEC STALNIH MEST STREŽNEGA OSEBJA IN GOSPODINJSKIH POMOČNIC V OBEH POSTOJANKAH NA KRVAVCU Pogoj za strežno osebje: kvalificiran gostinski delavec ali pol-kvalificiran z večletno prakso v gostinstvu, po možnosti z znanjem vsaj enega tujega jezika. Nastop službe takoj ali po sporazumu. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in morebitnimi priporočili sprejema Planinsko društvo Kranj do vključno 20. 9. 1958. PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ razpisuje mesto OSKRBNIKA POSLOVODJE PLANINSKE POSTOJANKE NA KRVAVCU Pogoj: kvalificiran gostinski delavec s prakso v gostinski stroki, po možnosti z znanjem vsaj enega tujega jezika. Četrtek, i 8. septembra 8.05 Pisana paleta. 9.00 Radijski roman — Branko Čopič: Ne žaluj bronasti stražar. 10.10 »Po belokranjskih livadah«. 11.00 Popevka v popevko. 11.30 Oddaja za cicibane — a) G. Strniša: Čivka,- Miška ni marala zobka, b) Pesmi za naše male. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milko Trstenjak: Obnova vinogradov in odbira trte. 13.30 Skladbe za razne instrumente. 14.15 Radijski leksikon. 15.40 S knjižnega trga. 16.00 Glasbene uganke. 18.00 Četrtkova reportaža. 18.45 Radijska univerza — T. Oše- mič: Sadni sokovi. 20.00 »Zabavne melodije 1958«. PETEK, 19. septembra 11.00 Za dom in žene. 11.10 »Prijaši drevi, fantič moj«. 12.00 Zvoki s Havajev. 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Julij Senegačnik: O zastrupitvah pri domačih živalih. 12.25 Prizori iz slovanskih oper. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Za vesel začetek. 15.40 Iz svetovne književnosti: Pesmi Salvadora Quasimoda. 16.00 Koncert ob štirih. 17.10 Odprite sprejemniki 18.00 Iz naših kolektivov. 18.30 Baritonist Thanos Burlos poje samospeve grških skladateljev. 18.45 Turistična oddaja. 20.00 »Zabavne melodije 1958«. SOBOTA, 20. SEPTEMBRA 8.05 »Mladina poje« (Nastopajo pevci kamniške gimnazije p. v. Viktofja Mihelčiča). 8.40 Ciganske melodije. 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Za veles začetek. 9.30 Iz opernega sveta. 10.10 »Zabavne melodije 1958« — Opatija. ♦ 11.30 Pionirski tednik. 11.45 15 minut s Slovenskim tetom. 12.15 Kmetijski nasveti Erik Eiselt: Izkušnje s samičnim krmljenjem. 13.30 Orkestralne miniature. 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 16.00 Ura popevk in ritmov. 17 10 Slavni solisti pojo in igrajo. 18.00 Radijski leksikon. 18.15 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. 18 45 Okno v svet: Ciper. 20.00 »Spoznavajmo svet in domovino«. 21.00 »Zabavne melodije 1958« — Opatija. NEDELJA, 21. SEPTEMBRA 7.35 Vedri zvoki 8.50 »Pod vaško lipo« 10.10 Se pomnite, tovariši . . . Franček Mirtič: Ko mi je bilo petnajst let 10.30 Počitniške razglednice — Tone Pavček: Turizem na Kamnu 11 30 P. I. Čajkovski: Fantazija za klavir in orkester, opus 56 13.45 Za našo vas 15.45 Pande Popovski govori o melioracijah in svilarstvu v Makedoniji 16.30 Za prijetno popoldne igrajo mali zabavni ansambli 18.07 Glasbeni mo/.aik 21 00 Zabavni napevi 21.30 Športna nedelja 22.15 Cesar Franck: Sonata ▼ D-ruru ok- Ing. po- Razpisano mesto je stalnega značaja. Nastop službe takoj ali po sporazumu. Plača po dogovoru. Prednost imajo kandidati, ki so poročeni, da se zaposli tudi žena. Samo resne ponudbe z morebitnimi priporočili in z opisom dosedanjega službovanja sprejema Planinsko društvo Kranj do 29.septembra 1958. Plan izvela ne no TEŽAVE Z ISKANJEM TUJIH TRŽIŠČ NOVI AVTOMATI ZA PROIZVODNJO ŠIROKEGA POSTELJNEGA PLATNA — SUKALNICA POVPRAŠEVANJU Gostinska podjetja na Bledu, Bohinju, Jesenicah in v Kranju imajo še prosta učna mesta za poklice natakar, kuhar, gostinski slaščičar in hotelski vratar. Kandidati dobe informacije pri Gostinski zbornici v Kranju. zahvala Ob smrti dragega brata ŽAGARJA ANDREJA se zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na zadnji poti ter »Agro-servisu« iz Kranja za izkazano pomoč. Najlepša hvala za darovane vence. Svojci TRGA NE MORE ZADOSTITI V Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču se je v letošnjem prvem polletju nabralo v skladiščih precej blaga, ki ga na domačem tržišču niso mogli prodati. Z namenom, da našemu trgu zagotovijo zadostno količino artiklov, so morali namreč v za-četku letošnjega leta prekiniti trgovinske stike z vsemi državami, v katere so zadnja leta izvažali. Izkazalo pa se je, da domači trg ni zmožen absorbirati vseh teh proizvodov, zato so bili prisiljeni, da spet poiščejo zunanja tržišča. S tem pa imajo zdaj, po prekinitvi, precejšnje težave. Trenutno izvažajo že v države Bližnjega vzhoda, trg pa iščejo tudi v Zahodni Nemčiji. Letos avgusta so izvozili 50.000 m2 tkanin, medtem ko plan izvoza za letošnje leto določa 1,000.000 m2. Tega zaradi že omenjenih težav ne bodo mogli doseči. V letošnjem prvem polletju so v predilnici polletni plan presegli za 101,7%. V tem obratu bodo pričeli z obnovo strojnega parka. V tkalnici polletnega plana v kvadratnih metrih tkanin sicer niso dosegli (99 %), ker so se morali prilagoditi tržišču, ki je povpraševalo zlasti po gostejših tkaninah. Letos so uvozili iz Češke 108 novih avtomatov za proizvodnjo širokega posteljnega platna. Novi stroji zdaj dobro delajo, v začetku pa so imeli na njih nekaj manjših okvar, ki so jih sami popravili. V belil«'« so letos za eno četrtino povečali proizvodnjo, ker so postavili no» (tretji) kotel za beljenje. Kupit" nameravajo tudi nov razpenjal«! sušilni stroj. V sukalnici, ki le vedno vse leto polno obremenjena, so plan sicer povišali, kljub tem« pa povpraševanju trga po suka« preji ne morejo povsem zadostiti. 3-ler Realiziranih dohodkov je v radovljiški občini manj kot jih predvideva načrt. Od planiranih 34 milijonov 540.000 dinarjev iz gospodarstva je bilo do avgusta realiziranih samo 19,751.703 dinarjev ali 38,2%. Vzrok za tako nizek realiziran dohodek moramo iskati v previsoko planiranem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka. Drugi vzrok pa je v tem, da podjetja sploh še niso delila dobička in torej od tega niso nič oddajala. Tudi velika razlika med planiranim številom zaposlenih in med dejanskim stanjem je vzrok, da je bilo dohodkov od plač sa»« za 11,521.297 dinarjev namest« predvidenih 16,378.500 dinarje*-Tovarna »Elan« bi po planu nemorala imeti zaposlenih 507 dela* cev, ima jih pa samo 361. Podobno je tudi z dopolnilni* proračunskimi prispevki iz osebni dohodkov. Dohodki od prebivalstva so realizirani v znesku 35 mj lijonov 783.372 dinarjev ali 57,02 Pj od zneska v letnem načrtu. Pr'^a kujejo, da bodo ti dohodki ures*"' čeni do konca leta vsaj 95 '/•• N. *• OBVESTILO Združenje šoferjev in avtomeha-nikov LRS, podružnica Kranj, razpisuje trimesečni tečaj za pridobitev kvalifikacije in visoke kvalifikacije ter višjo kategorijo za poklicne šoferje. Prijave sprejema tov. Jeranko v dopoldanskih urah v Komunalnem servisu (Komunala), Mladinska ulica št. 1, Kranj, do vključno dne 20. septembra. »RADIO« JESENICE, 15. in 16. septembra češki film »PROSIM ZAOSTRITE«. Od 17. do 19. septembra ameriški barvni film »STEKLENI ČEVELJČKI«. »PLAV2« JESENICE, 15. in 16. septembra amer. barv. film »ČLOVEK BREZ ZVEZDE«. 18. in 19. septembra amer. barv. film »RI-HARD LEVJESRCNI«. BLED, 15. septembra franc. dokumentarni film »SVET TIŠINE«. Od 16. do 18. oktobra nemški film — satira »STOTNIK IN NJEGOV JUNAK«. RADOVLJICA, 16. in 17. septembra mehiški film »MIDVA«. 18. septembra jug. film »CRNI BISERI«. V torek ob 20. uri. V sredo in četrtek ob 17.30 in 20. uri. Iz razgovora s predsednikom škofjeloške občine Slana turistična sezona OBNOVA GOZDNIH KOMUNIKACIJ IN SADOVNJAKOV — IZREDNA LETINA ^- 90 MILIJONOV DINARJEV ZA NOVO ŠOLO NA TRATI — 4 MILIJONE DINARJEV KREDITA ZA UREDITEV PRIVATNIH SOB ZA TURISTE »Oh, »dopust«, ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo . . .« Prešeren je to zapel sicer nekoliko drugače, jaz pa sem zadnjič, ko sem obiskal predsednika škofjeloške občine in ga prosil za kratek razgovor o njihovem delu, te verze prikrojil nekoliko po svoje. Cas dopustov je v glavnem za nami, za nami pa je tudi mrtva sezona, zato sva s predsednikom govorila več o perspektivah dela občine in njihovih svetov in manj o delu v zadnjih mesecih. Sicer je pa tudi to zanimivo! Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občine Skofja Loka bo na seji konec tega meseca obravnaval vprašanje gozdnih komunikacij. Med kmeti je namreč za gradnjo gozdnih poti, za pogozdovanje in sploh za urejanje gozdov, veliko zanimanje. V kmetijstvu pripravljajo obsežno akaijo za izboljšanje sadnega drevja na njihovem področju. Posebna komisija je ugotovila, katera drevesa današnjim zahtevam modernega sadjarstva več ne ustrezajo. Vsa bolna ali stara drevesa bodo kmetje morali odstraniti iz svojih sadovnjakov dn posaditi nova. Živinorejci so uspeli, da je DUPLICA, KAMNIK, 17. in 18. septembra ital. drama: »PREPOVEDANE ZVEZE«. V sredo la četrtek ob 20. uri. v škofjeloški občini V škofjeloški občini so predvideni nač-t pridelovanja italijanskih sort pšenice v sodelovanju z zadrugo na splošno presegli. Poiodbeno bodo pridelovali pieftico na več kot 60 hektarih. V zadrugah, kjer je upravni odbor, zlasti predsednik in V petek dopoldne je klepar Kleč upravnik, znal kmete prepričati popravljal streho jeseniške jeklar- .. ., ..__j j , . 1 , ., m j:m nazorno prikazati pred- ne. Med delom mu je spodrsnilo; J K r pad le je okoli 10 metrov globoko, nosti novega načina gospodar- Med padcem je potrgal žično na- jenja, so se kmetje zanj nav- peljavo in padel na zaboj z maso. in se otresl; bojazni, da Očividci so se prestrašili, kajti NESkEČE sreCa v nesreči odbori zadrug imajo namreč pri kmetih v splošnem velik ugled in kakor se oni odločijo, to navadno tudi obvelja. KZ Zabnica se bo v kratkem pridružilo polovico Bitnja (druga polovica bo pristopila h KZ Kranj) in vas Sv. Duh, ki je doslej pripadala kmetijski zadrug Trata. 3- umetno osemenjevanje zavzelo p* sti v Selški in Poljanski dolini *e zavidljiv uspeh. Osemenjevaln* služba je dobro organizirana. Ima jo odličen strokovni kader, ki J opremljen s prevoznimi sredstvi. Živinorejci so z uspehi osemenjc vanja _ zadovoljni. Izpolnitev polletnega plana ^° obravnaval Svet za družbeni p'3' in finance. Petletni perspektiv"1 plan kmetijstva se spričo mo^er nih agrotehničnih ukrepov in W tošnje dobre letine (starejši km^ čki ljudje pravijo, da tako dobre letine v vseh ozirih še ne poro11 jo!) uspešno izvaja. Polletni P*a* škofjeloške občine je v glavne"1 dosežen, pa rudi dohodki proračun' kar v redu dotekajo. Šolski prostori so v Skofji Lo^ prav tako pereč problem, kot Kranju ali povsod v naših vecj I industrijskih središčih. Proti čakovanju so morali uvesti v »o tri izmene. V načrtu OLO Kranj J sicer že gradnja nove oser»l0t šole na Trati, ObLO Skofja Lo* pa bo uresničenje tega načrta P^ spešil. Šolo bodo verjetno PrlC menili so, da se je ponesrečenec hudo poškodoval. Ta pa je vstal in odšel sam na rešilno postajo. Tam so ugotovili, da ni huje poškodovan. Imel je pač srečo; padec so namreč omilili pločevina, ki jo je imel takrat v rokah in žice, ki jih je med padanjem potrgal. je sodelovanje z zadrugo le druga oblika obdelovalnih zadrug; tam pa, kjer je tudi in predvsem upravni odbor proti takem j sodelovanju, je jasno, da se zanj tudi ostali člani zadruge niso navdušili. Upravni TRGOVSKA PODJETJA S POLJEDELSKIMI PRIDELKI KMETIJSKE ZADRUGE KMETOVALCI Nudimo Vam po ugodni ceni sajbiee — j;ibučare velikosti JUG standardu. ROLET A-MIZARSTVO — KRANJ ISčemo MLAJŠE EKONOMISTE z višjo ali sredn|o šolsko Izobrazbo, s prakso in brez nje za delovna mesta: — REFERENT ZA ANALIZO TRGA, — REFERENT ZA PRODAJO IN — REFERENT ZA ORGANIZACIJO. Ponudbe pošljite na naslov: »Planika« Kranj, kjer dobite tudi vse informacije. industrija obutve Jovorniški strelci so obiskali pripadnike JLA na meji Pred pričetkom letošnjega šolskega leta je 30 pionirjev-strelcev iz Javornika pri Jesenicah pod vodstvom starejših članov obi ' .i lo graničarje na 2000 m visoki gori Belščici na jugoslovansko-avstrij-ski meji. Graničarji so jih lepo sprejeli, nato pa so v karavli izvedli prijateljsko strelsko tekmovanje z zračno puško. Prvo mesto so osvojili člani z Javornika, druga graničarji in tretje pionirji. Nekaj pred tem pa so isti strelci obiskali graničarsko edinko na Bohinjski Beli. Tudi tu so bili nadvse prisrčno sprejeti in pogpščeni. Tudi s temi pripadniki Jugoslovanske ljudske armade so izvedli prijateljsko strelsko tekmovanje z zračno puško. Po končanem tekmovanju so jim pripadniki JLA razkazali njihove vojaške in druge zanimivosti. Takega sodelovanja so naši graničarji, ki neumorno čuvajo naše meje, zelo veseli. -an «11 graditi že drugo leto, in sicer * dveh etapah. V prvi bodo zgradi šolo samo z desetimi učilnicam1, v drugi pa telovadnico. Sola ^ veljala 90 milijonov dinarjev t milijonov dinarjev šola in 20 m' jonov dinarjev telovadnica). ^ sredstev pa ne bo moč dobiti mo iz občinskega proračuna *J stanovanjskega sklada, temv ^ bodo morala priskočiti na X>oVCl°. podjetja loške komune. Nova »° bo sedanjo osemletko zelo razbre' menila. Svet za blagovni promet bi JJf ral v kratkem obravnavati let0 > njo turistično sezono v Skofji L° ki, vendar material za to še pripravljen. Pred letošnjo s(?z0"., je občina dala privatnikom 4 m1 jone dinarjev kredita po zelo ug nih pogojih za opremo sob, ki jih po potrebi potem nudili v UPr rabo turistom. Ugotovili Pa s.' (hi privatniki, ki so kredit prejc ' sob niso opremili ali pa turis *. niso hoteli sprejeti. Znašli SO pač in so kredit izkoristili za ur dltev stanovanji na obvezo do ^ čine pa so pozabili. Tako iznaja) vost pa je treba ostro grajati-to je tudi bila letošnja turisti^ sezona v Skofji Loki dokaj k'a na. Krivda za to leži tudi na ^ stinskih obratih in majhnih 1 stičnih kapacitetah kraja. V zvozi z ustanovitvijo okraj"^ storil e ga servisa za prevozne državnih organov in zavodov I predsednik ObLO Skofja Loka j| javil, da n<< nameravajo ustanov svojega ^ervisa in se tudi ne b priključili okrajnemu, ker F*y voznih sredstev sploh nimajo 'n bilo to brez smisla. Kolikor je Y° Irebno, se poslužujejo taksrija, *r hovi referenti pa imajo svoj« .» 14» r torna kolesa. °~ 8* 94^867 4141