Poštnina plačana v gotovini. Štev. 6.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Letnik II.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 86.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Nanh procesa proll vofl-jcm boljševizma.
V soboto se je končal sloviti proces proti trockistom v Moskvi, v nedeljo zjutraj pa se je zaključil z zadnjim aktom te drame: 13 obtožencev so postavili ob zid ter jih postrelili, trupla pa so zakopali na takih mestih, da nihče ne bo vedel za njihove grobove. Edino dva izmed glavnih obtožencev — Radek in Sokolnikov sta ušla zaenkrat smrti ter sta bila obsojena vsak na deset let prisilnega dela. Tako se je sedaj končal drugi moskovski boljše-viški proces, v katerem je Staljin obračunal z novo skupino svojih nasprotnikov in bivših svojih najzvestejših sodelavcev. Razgaljil je pred vsem s\ etom strahovito gnilobo najvišjih funkcijonarjev boljševizma, voditeljev mednarodne boljševiške revolucije, ki so jih naši komunisti častili in slavili še do nedavnega kot prave malike. V resnici pa so bili to
banda no!fjntisneJSIIt zločincev,
ki bi povsod drugod na svetu spadala v najhujšo ječo, edino v boljševiškem raju se je lahko povzpela na vrhunec ter je skoraj dvajset let vladala in gospodovala nad stomilijonskim ruskim narodom. Ves svet je ostrmel, ko je čital priznanja obtožencev in dokaze, ki jih je državni pravd-nik zbral proti njim ter jim jih v svojem govoru vrgel v obraz. Kaj takega bi bilo na vsem svetu nemogoče, da bi se vrhovni voditelji države in stranke čez noč pretvorili v kolodvodje
roparjev, požigalcev, vohunov In podležev.
Le v komunizmu je to mogoče, le tam se lahko najbolj zločinski elementi povzpne-
&na najvišja mesta. Ljudje, ki jim je a izročena usoda največje države na svetu, so v resnici vohunili za največje sovražnike te države, za Japonce In Nemce, tem so prodajali vojaške in državne skrivnosti, z njimi so se zvezali, da bi svojo državo razkosali samo zaradi tega, da bi lahko znova v njej učvrstili svoje stolčke, ki so se jim nekoliko začeli majati! Vse to razdiralno delo je vodil »oče ruske revolucije« žid Trocki iz inozemstva, kamor se je pred leti zatekel. Da bi se zopet povzpel na nekdanje mesto, je bil pripravljen pahniti državo in ves svet v krvav metež. Sam Radek, ki je še pred nekaj tedni pisal visokodoneče patriotične članke v glavnih komunističnih glasilih, je na procesu priznal, da je vzdrževal zveze z zastopniki drugih držav ter je delal po navodilih Trockega, da bi se izzvala vojna med Nemčijo in Rusijo, ki naj bi povzročila padec režima in raztrganje Rusije na kosce. Pa ne samo špijonaža, tudi zločinstvo najhujše vrste je bilo obtožencem v dosego njihovin ciljev dobrodošlo orožje.
,,V odltelfl delavstva" — so pobili tisoče delavcev.
Obtoženec Knjazev je priznal, da so trockisti leta 1934. povzročili širom Rusije 1500 železniških nesreč, leta 1935. pa celo 2000 nesreč s svojim sabotažnim delom. Knjazev, ki je bil vrhovni vodja sovjetske železniške uprave, je sam osebno povzročil 15 železniških katastrof. Na tisoče in tisoče žrtev med železničarji in delavci so zahtevale te nesreče, veliko vojaških transportov je zletelo v zrak, po vsaki nesreči pa so dali pravi povzročitelji teh katastrof streljati nedolžne strojevodje in železničarje, češ da so oni s svojo nepažnjo zakrivili nesrečo! Obtoženec Ra-tajček, bivši načelnik sovjetske kemijske industrije, je priznal, da je povzročil nešteto nesreč in katastrof v tovarnah, ki so mu bile podrejene. Zopet so tisoči delavcev plačali zločinstvo trockistov s svojim življenjem, ker so pri takih katastrofah poginili pod ruševinami. Vse te katastrofe so povzročali trockisti po navodilih japonskih špijonov, ki so plačevali za vsak atentat po 35.000 rubljev.
Židovska sodrga hoče samo vladati!
Vsi obtoženci so bili — Židje! Nad vse Čudno je to, odkod se je vse na svetu nabrala ta tolpa židovskih stremuhov z imeni Sobelsohn, Lenz, Tamm, G race,
milertCT govor.
Minulo soboto je imel nemški državni poglavar Hitler v parlamentu dolgo napovedan govor, s katerim je objasnil cilje in smernice nemške zunanje politike. V uvodu svojega govora je naglašal velik pomen narodno-socijalistične revolucije za nemško državo ter našteval vse pridobitve, ki jih je Nemčija od te revolucije imela. Predvsem je pokazal na napredek nemškega gospodarstva in na padec brezposelnosti. Nato je govoril o narodno-socijalistični ideologiji, ki je zavrgla marksistično in liberalno pojmovanje človeka ter postavila na njegovo mesto narodno skupnost. Ostro je napadal tudi židovstvo. Nato je prešel na zunanjepolitična vprašanja ter izjavil, da preklicuje slovesno nemški podpis na mirovni pogodbi ter izsiljeno izjavo, da je
svetovno vojno zakrivila Nemčija. Nemčija je danes popolnoma enakopravna drugim državam ter je šele sedaj pripravljena lojalno sodelovati z drugimi narodi. Nemčija si je pridobila v svetu mnogo prijateljev in ni res, da je osamljena. Med Nemčijo in Francijo ne obstoja več nobena sporna točka. Nemčija stremi predvsem za gospodarskim sodelovanjem z drugimi državami. Polemiziral je potem z angleškim zunanjim ministrom Edenom ter zagovarjal zvezo proti boljševiški nevarnosti, proti kateri se mora boriti vsa Evropa. Zahteval je tudi vrnitev vseh kolonij Nemčiji, ki jih je v vojni izgubila. Končno je zahteval preureditev Zveze narodov, ker bi Nemčija le pod tem pogojem v njej sodelovala.
V Ploskvi pripravljajo še trctfi proces.
Komaj so postrelili v ječah moskovske GPU trinajst obsojencev iz takozvanega drugega boljševiškega procesa, že se vršijo priprave za tretji proces, ki bo spravil preostale najvišje boljševiške poglavarje pred sodnike in pred puškine cevi. V tem procesu bosta igrala glavno vlogo bivši predsednik ruskih sovjetskih republik Rikov ter znani ideolog komunističnih naukov Buharin. Oba se nahajata že dolgo v ječi. Baje pa pride na zatožno klop tudi zunanji minister Litvinov (žid, prej se je pisal Finkenstein). Njegovo ženo so že aretirali, on pa se nahaja pod policijskim nadzorstvom, odkar se je vrnil iz Ženeve, kjer je zastopal Rusijo na zasedanju Zveze narodov. Aretirana je tudi vdova pokojnega Lenina, ki se bo tudi pri tretjem procesu zagovarjala. Kot glavni priči bosta nastopila v procesu, ki bo meseca aprila, Radek in Sokolnikov, ki sta bila sedaj obsojena samo na 10 let ječe. Sedaj je jasno, zakaj ju niso ustre-
lili z drugimi obsojenci vred. Oba hočejo še enkrat izrabiti, ker so videli, kako sta raaa vse priznala. Najbrže ju čaka oba krogla šele po tretjem procesu, s katerim se bo Staljin rešil končno vseh Leninovih sodelavcev, ter bo od cele stare boljševiške garde ostal popolnoma sam — in najbrž tudi osamljen.
Od stare Leninove garde je na vodilnem mestu še komisar za vojno in mornarico Vorošilov. Vrhovni poveljnik sibirske armade general Bliicher je baje že določen, da prevzame vojni komisariat. Z Vorošilom bo izginil zadnji Leninov general iz sovjetske armade.
Dosedaj so pripeljali v Moskvo sto mladih inženjerjev, ki so obtoženi, da so sodelovali s Trockim. Obenem se vršijo v Moskvi tudi že velike priprave za proces proti 34 Nemcem, ki so sovjetski državljani in so se naselili pred sto leti v Rusiji. Tudi te dolži sovjetski režim trockizma.
Strahote ameriške povodnji
IA 'ameriškega poplavljenega ozemlja prihajajo vedno nove strahotne novice. Ogromna pokrajina ob reki Ohio je še vedno pod vodo, ki je mestoma tako visoka, da lahko pristajajo parniki ob VI. nadstropju hiš v mestih. Vendar je sedaj začela povodenj v gornjem toku reke počasi padati, pač pa je sedaj nastopila silna nevarnost za dolino veletoka Mississippi, v katerega se Ohio izliva. Mississippi je obdan z ogromnimi jezovi, ki zaenkrat še vzdržujejo vodni pritisk, vprašanje pa je, če ne bodo popustili. Katastrofa bi bila v teh pokrajinah še strašnejša, kakor ob reki Ohio. Okrog narastlega Mississippija je ogroženih
nad 1 milijon ljudi, katere sedaj z vso naglico spravljajo na varnejša višja mesta. Obenem popravlja in utrjuje nasipe na stotisoče ljudi, pomaga jim pa vojaštvo. Ob reki Ohio je povzročila povodenj nad eno milijardo dolarjev škode. Dosedaj so spravili iz vode okrog 500 mrličev. V poplavljenih krajih so začele razsajati kužne bolezni, zlasti med onimi ljudmi, ki so se rešili na višje ležeče predele, ki sedaj kakor otoki štrle iznad vode. Vojaška letala jim prinašajo hrano in zdravila, šotore in obleko, vendar je vse to nezadostno, ker morajo uživati umazano in okuženo vodo, radi česar se epidemije med njimi naglo širijo.
Naročajte ^DELAVSKO FRONTO"!
Furstenbein, Fischmann, Lifschtttz in kako so se že vse imenovali ter si v Rusiji nadela pristna ruska imena Radek, Pjata-kov, Muralov, Ratajček, Sokolnikov itd. Kar naenkrat jih je revolucija vrgla na površje ter so zavladali mogočnemu narodu, na oblasti so se pa obdržali z nepopisnim terorjem, katerga so znali organizirati do skrajnih podrobnosti, še nikoli ni bilo človeštvo priča takih podlosti, ra-finiranosti in neznačajnosti, kakor se je pokazalo pri voditeljih komunizma v Rusiji. Vse njihovo življenje predstavlja samo celo vrsto izdajstev, vse njihovo delo svedoči samo o popolni moralni nizkosti.
Nauk moskovskega procesa.
Proces proti trockistom v Moskvi je za človeštvo dragocen nauk. Streli, ki so končali trinajst nizkotnih življenj, niso bili zastonj ter bodo še dolgo odmevali po svetu. Pokazalo se je sedaj dovolj naborno, kaj je boljševizem in kedo ga predstavlja. Moskovski proces pa s temi streli še ni zaključen. Ruskemu narodu še sedi na vratu dovolj židovskih izvržkov človeške družbe, dovolj rabljev, ki bodo
tudi še morali priti na vrsto. Tudi večina teh, ki so vodili proces proti trockistom, spada na zatožno klop s samim Staljinom vred. Tudi Staljin ima takšno temno preteklost, kakor njegovi tovariši, ki jih je dal sedaj postreliti. Tudi on je bil svoje-časno navaden cestni ropar, ki je plenil banke in pošte ter pri tem ubijal ljudi. Tudi ruski zunanji minister Litvinov, ki se je preje pisal Finkenstein, je sedel pred vojno v Parizu zaradi bančnega ropa in tatvin. Vsi ti izkoriščevalci ruske države so ljudje brez domovine, brez domovinske ljubezni, brez značaja in vesti, ki so izrabili gesla komunizma, da so se povzpeli na oblast in ki sedaj skušajo zrevo-lucijonirati s komunizmom ves svet, da se na tej oblasti obdržijo. Naši komunisti in marksisti pa so kakor bedaste ovce, ki slepo drvijo za bando mednarodnih židovskih roparjev in izdajalcev. Daleč so padli ti naši marksisti, vendar upamo, da jim bo proces, ki se je vršil v Moskvi in o katerem je »Delavska politika« ter ostalo naše marksistično časopisje za čudo malo ali skoraj nič poročalo, končno razsvetlil glavo ter jim razgalil rdeče malike, ki so jih dosedaj oboževali.
Težave sfrotevodl) in hurtaCev.
Najtežavnejšo in najbolj odgovorno plužbo opravljajo pač iželezniški strojevodje in kurjači. Železniška uprava zahteva od njih, da vršijo svojo službo x največjo točnostjo ter se z vso natančnostjo držijo predpisov glede strogega varčevanja. Pri teh predpisih pa so naši strojevodje in kurjači pravi reveži, kar najlepše svedoči sledeč primer: Pred leti je bil na Pragerskem vsakemu tovornemu vlaku, ki je vozil proti Ponikvi, priklopljen rezervni stroj, ki je pomagal vlak potegniti preko Lipoglavskega klanca. Ta rezervni stroj je sedaj ukinjen, od strojevodij in kurjačev pa zahtevajo, da kljub teži spravijo vlak čez klanec. Ce sedaj stroj preveč kurita, morata plačati kazen, ker porabita preveč premoga, ako pa toliko ne kurita, se jima vlak ustavi, za kar sta tudi kaznovana. Tak nevzdržen položaj teh uslužbencev bi železniška uprava morala olajšati, ker čudežev ubogi železničarji ne morejo delati.
Protestni shod lesnega delavstva v Soteski.
V nedeljo, dne 31. januarja 1937 se je vršil protestni shod lesnega delavstva, ki ga je sklicala podružnica ZZD v Soteski na Dolenjskem.
Povod protestu je dala občina Toplice, pod katero spada Soteska. Občinski odbor je namreč sklenil na svoji seji dne 25. januarja, da se spusti v ločena pogajanja z veleposestnikom Auerspergom v pogledu razlastitve njegovih gozdov. Tak sklep pa bi bil v škodo občini, še bolj pa delavstvu. Zadeva je namreč ta: Pri razlastitvi Auerspergovih gozdov se je pustilo Auerspergu mesto zakonito določenih tisoč hektarov še 5300 ha. Kako je to bilo mogoče, je stvar oblasti, da preišče. Sedaj pa gre še za 4300 ha. Dve tretjini prizadetih občin se je pa izjavilo za pogajanja. Veleposestnik pa najbrž v teh pogajanjih za sebe ni videl koristi, pa je stavil občinam ponudbo, da, če se one mimo pobotajo, jim podari vsaki 270 ha gozda. Na prvi pogled izgleda to velikodušno in je zapeljivo ter je samo iz tega vidika razumljivo, da je občina Toplice takoj zagrabila za to ponudbo.
Naravno pa je, da je delavstvo moralo dvigniti svoj glas. Ker če bi se razmere v Soteski povrnile v stanje pred razlastit* vijo, potem bi bili vsi delavci ob kruh. Na drugi strani pa je točno, da občina ne bi mogla nadomestiti s tistimi 270 ha gozda na drugi strani povzročene škode.
Shod se je vršil in je bil dobro obiskan. Poročilo je podal za centralo ZZD tov. Cvikelj, ki je v polurnem govoru razčlenil in objasnil tudi ono, kar se drugače smatra za »med vrsticami«. Navzoči so pazno sledili izvajanjem in tudi vidno dokazali, da razumejo položaj. Zborovalci so pozvali, oziroma naprosili tudi č. g. župnika za udeležbo. C. g. župnik je v kratki, a stvarni in utemeljeni izjavi pritrdil pravilnemu stališču delavstva in ZZD. Za njegove besede so mu bili zborovalci vidno hvaležni. Po pojasnilih g. ravnatelja Vrtačnika so bile sprejete naslednje resolucije:
Delavstvo, zbrano na protestnem shodu, sklicanem po »Zvezi združenih delavcev«, podružnici v Soteski, dne 31. januarja t. 1., najodločneje in soglasno protestira proti sklepu občinskega odbora z dne 25. januarja 1937, s katerim se je izjavil za ločena pogajanja v zadevi razlastitve Auerspergovih gozdov. Ker je ta izjava občinskega odbora naperjena proti narod-no-gospodarskim interesom sploh in še posebej proti interesom delavstva, zapo-v industrijskih obratih za izko-rifx-anje razlaščenih gozdov, zahteva, da občinski odbor prekliče na omenjeni seji storjeni sklep.
Dalje je zbor sprejel soglasno tudi naslednjo resolucijo:
1. Razlasti naj se gozdno veleposestvo Auersperg brezkompromisno, točno po določilih zakona, tako, da se mu pusti samo po zakonu določenih 1000 ha.
2. Pri dosedanjem razlastitvenem postopku se je kršil zakon. Izsledijo naj se krivci ter se po zakonu strogo kaznujejo.
Politične vesti.
Narodna skupščina je začela razpravljati. Sedaj ima v pretresu nov trgovski zakon.
Banovinski svet za Dravsko banovino
je sklican ter se sestane 15. t. m. Obravnaval bo novi banovinski proračun.
Hrvaški emigranti se vračajo. Za mladim Radičem se je te dni vrnil v domovino tudi še inž. Košutič, ki je prebil v emigraciji sedem let. Košutič je prej igral v Radičevi stranki veliko vlogo ter se bo tudi sedaj posvetil politiki. V kratkem se vrne tudi dr. Krnjevič, ki se nahaja sedaj v Ženevi. Povratek hrvaških emigrantov je dokaz, da dela sedanja vlada v resnici na tem, da popolnoma zadovolji Hrvate.
V JNS zopet poka. V glavnem odboru JNS so zopet nastali hudi spori. Povzročil jih je zopet Boško Jevtič, katerega je njegov prijatelj Zivkovič spravil na mesto predsednika JNS za Belgrad. To je močno užalilo stare borce JNS Kumanu-dija in Šečerova, ki grozita z izstopom iz stranke. Te spore bo v kratkem obravnaval glavni odbor JNS.
Madžarska se je začela približevati državam Male zveze, predvsem pa Jugoslaviji. Izjavlja, da je pripravljena za prijateljsko sodelovanje, pa le pod pogojem, da bo povsem enakopravna, to je, da se ji dovoli zopetna oborožitev.
Odmev Hitlerjevega govora je bil V vsem svetu precejšen. Popolnoma zadovoljni so z njim le Italijani, ki v svojem časopisju naglašajo, da jim je Hitler govoril od srca. Francoska javnost posveča največjo pažnjo izjavi, s katero preklicuje Hitler podpis na mirovni pogodbi ter opozarja, da Nemčija gotovo tudi drugih pogodb ne bo držala. Tudi angleško javnost je Hitlerjev govor razočaral.
V Nemčiji so omejili trgovanje z zemljo. Prosta je trgovina z zemljišči samo pod 2 ha, za vsako kupčijo večjega zemljišča pa je potrebno oblastveno dovoljenje. Na ta način naj bi se zatrla špekula-
cija z zemljišči ter izkoriščanje revnega kmečkega stanu od strani bogatašev. Dober bi bil tak zakon tudi pri nas!
Turčija in Italija sta se pričeli pogajati. Zunanja ministra obeh držav sta se sestala v Milanu. Poleg ureditve nekaterih medsebojnih vprašanj se bodo na tem sestanku tudi določili pogoji za bodoče sodelovanje med Italijo in državami balkanskega sporazuma, zlasti z Jugoslavijo.
Novi »uspehi« socijalistične vlade v Franciji. V Parizu so se zopet povišale cene kruhu in moki. Francoski kruh bo s tem najdražji v Evropi. To je zopet nov »uspeh« francoske socijalistične vlade ih dokaz, da sta socijalistična teorija in resnično gospodarstvo dva nezdružljiva pojma.
Vojne operacije v Španiji ovira slabo vreme. Vedno sneži ali.dežuje in ker so Španci za mraz precej občutljivi, se jim ne ljubi bojevati se. Vojna je zaradi tega skoraj povsem zastala ter se vršijo na vseh frontah le manjše praske. Med branitelji Madrida je nastal spor, radi česar je poveljnik rdečih čet, ruski general Kle-ber, odstopil.
Zveza severnih držav se ustanavlja — tvorile bi jo Švedska, Finska, Danska in Norveška, zanima pa se zanjo tudi Holandska in Belgija. Te države bi sklenile večno nevtralnost za slučaj kakršnegakoli oboroženega konflikta v Evropi.
Stavke v ameriški avtomobilski industriji se nadaljujejo. Tretjina delavcev v tovarnah General Motors je hotela na delo, pa so jim tovariši to preprečili. Stavkovno gibanje je zajelo še druge avtomo-oilske tovarne ter je prišlo med stavkujo-čimi in policijo že do velikih izgredov.
Na Japonskem so dobili novo vlado, ki jo je sestavil general Hajaši. V vladi so sami generali, admirali in predstavniki velekapitala. Nova vlada ne bo odvisna od parlamenta. Japonska je sedaj krenila na pota diktature, ki se še nikjer na svetu niso obnesla, pa se najbrže ne bodo tudi v deželi vzhajajočega solnca.
Domače vesti.
Več ponesrečencev en dan prepeljanih v mariborsko bolnico. Dne 29. jan. so se zatekli po pomoč v mariborsko bolnico: Stanko Just, 15-letni učenec meščanske šole iz Rošpoha, se je sankal po hribu Sv. Urbana in si je zlomil desno nogo v kolku. Alojzij Pliberšek, 22 letni posestnikov sin iz Loč pri Konjicah, si je zlomil nogo pri prevažanju debel. Lovrenca Princla, hlapca, je pritisnilo oje voza k zidu in je dobil hude notranje poškodbe. Pri Kamnici je spodrsnil na ledu 35 letni čevljar Rajmund Hauptman in si je zlomil nogo. Na ledu je padla in si je zlomila roko Marija Babič, tovarniška delavka iz Kaci-janerjeve ulice v Mariboru.
Prometna nesreča. V Mariboru na koroškem kolodvoru sta trčila 31. jan. zvečer nabiralni in premikalni vlak. Poškodovanih je bilo 8 tovornih vagonov in 15.000 kg je izteklo petroleja iz vagona s cisterno.
Vloma z neznatnim uspehom. V noči na 3. t. m. je navrt&l neznan vlomilec železno blagajno, ki stoji v pisarni občine Studenci pri Mariboru in je začetkom meseca precej denarja v njej. Tat je moral zginiti brez plena, ker ga je nekaj prepodilo. — V isti noči so vdrli neznanci iz dvoriača v pisarniške prostore trgovine s perutnino LOschnigg v Taborski ulici. Vdrli so v ročno blagajno, iz katere so odnesli 70 Din.
Prijeti tihotapci s saharinom in igralnimi kartami. Na glavnem kolodvoru v Mariboru so prijeli carinski organi Ferdinanda Hemaha, dnevničarja železniške delavnice, in njegovo ženo. Možu so zaplenili 18 kg saharina, ženi pa 2 kg. Pred nekaj dnevi je bilo odvzetih sinu imenovanih zakoncev Ferdinandu Hemahu, 17-letnemu mehaničarskemu vajencu, 11 kg saharina. Družina Hemah se je ukvarjala s tihotapstvom saharina v Zagreb. — Pri Svečini ob severni meji je bilo odvzetih 321etnemu Lovru Blajiču iz Rude pri Sinju 60 zavojev igralnih kart in 244 vžigalnikov. Carinski poverjenik Aleksander Zunič je ustavil dva sumljiva moška, od katerih je eden utekel, Angjelku Crnkovič iz Grabovice pri Duvnu je zaplenil 50 zavojev kart. Skupna denarna globa za zaplenjeno prepovedano robo znaša pri naštetih tihotapcih precej več nego 700.000 Din.
Strašna smrt pridnega preddelavca. V tovarni Splošne stavbene družbe na Teznu pri Mariboru se je zgodila strašna nesreča, koje smrtna žrtev je postal 50 letni preddelavec Ivan Tlkvič. Stroj za valjanje pločevine je pa zagrabil Tikviča za suknjo, ga navil krog valjarja in ga odvrgel z zdrobljenimi kostmi ter čisto razmesarjenega. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo z otrokom.
Obsojeni goljuf. V Mariboru je bil obsojen na 1 leto in 4 mesece robije ter na globo 6000 Din Konrad Podgornik iz Spodnjega Radvanja, ker je lani decembra ogoljufal Jožefa Babšeka za 15.000 Din.
Med pokopom matere — okradel očeta. Ivan Fekonja, posestnik, je ovadil mariborski policiji svojega sina Hinka, bivšega trgovca, da mu je izpraznil med pogrebom matere stanovanje na Piistavcu št. 24. Sin je ukradeno blago razprodal po Mariboru.
Zamenjan plašč. 4000 D vreden plašč je spretno zamenjal neznanec ob zaključku planinskega plesa v Mariboru poslancu in notarju g. Gajšeku. Pustil mu je v garderobi pri Unionu takih 500 Din vredno suknjo.
3000 Din vredna zlata ura z verižico je bila ukradena od neznanca upokojenemu železničarju Jožefu fivarcu v Masarykovl ulici v Mariboru.
Nesreča mizarja. V Mariboru v Smetanovi Ulici 52 stanuje Anton Zamuda, ki je zaposlen kot mizar V Roenerjevl tekstilni tvomlcl v Me-
lju. Radi nočne službe je spal 27. jan. popoldne doma in ga je žena slučajno zaklenila v stanovanje in odšla po opravkih. Ko se je Zamuda prebudil in bi moral na delo, ni mogel iz stanovanja. Hotel se je spustiti po vrvi na ulico, a se je ta utrgala in mizar si je pri padcu 4 m globoko pretresel možgane. Ponesrečenega so prepeljali v bolnico.
Nesreča pri smučanju. Nogo si je zlomil pri smučanju vsled mleta v drevo Franc Rojko, strojnik tovarne Ehrlich v Mariboru. Nesreča se je zgodila na Svečnico od Volfcetla proti Trem ribnikom.
4000 Din vredno mlado lovsko psico je nekdo izmaknil v Zrkovcah niariborskemu hotelirju g. Zemljiču.
Trojica obsojena zaradi vlomov in tatvin. V Mariboru so bili 1. februarja obsojeni trije tički, ki so vlamljali po Slov. goricah. 25 letni Anton Gumzej je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora, 33 letni Jurij Senekar iz Sp. Gašteraja na 1 leto zapora in 26 letni Josip Lenarčič na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora.
Roparski morilec obsojen na dosmrtno ječo. Lani 18. nov. je v St. liju ob severni meji ubil s sekiro in oropal poštnega sla Žunka 23 letni Singerjev potnik Karl Adler. Mariborski veliki senat je prisodil 30. jan. roparskemu morilcu dosmrtno ječo.
Zenska okradla viničarja. V neki krčmi ob Dravi v Mariboru je izmaknila sumljiva ženska viničarju Martinu Ciglerju s Košakov tisoč Din.
Okradena zasebna uradnica. Neži Merslavič, zasebni uradnici v Cankarjevi ulici 6 v Mariboru, je bilo pokradene obleke in perila za 300 D.
Usodepoln padec na ledu. V ptulsko bolnico so spravili 27 letnega posestnika Jožefa Anže! iz Vlnterovec. Pri padcu na ledu sl je zlomil nogo.
Vlomi po Halozah. Po Halozah se pojavljajo v zadnjem času vlomilci. Iz minoritske kleti so odnesli precej žganja. Obiskali so hišo posestnika Vrabla, iz katere so se privoščili perilo in posteljnino. V Varejl so vlomili pri posestniku Vinku Pernat in zginili z lovsko puško.
Tat se pač ne sme napiti v kleti. Posestnik Dimnik v Jablancih v Slov. goricah je zasačil v svoji kleti dva pijana fanta iz soseščine, ki sta si že bila napolnila z vinom sodček 50 1. Zaklenil je klet in poklical orožnike, ki so odgnali pijana uzmoviča.
Od avtomobila smrtno povožena. Iz Maribora v Ptuj je peljal avtotakser zadnji pondeljek na večer družbo na trgovski ples. Pri Slovenji vasi se je naenkrat pojavila pred avtomobilom ženska. Šofer je skušal avto zaustaviti, a že ni šlo več. Vozilo je žensko sunilo, podrlo in je prišla pod kolesa. Povožena neznanka je umrla med prevozom v ptujsko bolnico.
Vrat sl je prerezal In Izkrvavel v Murski Soboti 401etni zasebnik Filip Šerug.
Surov nočni napad. V Andrenskem vrhu v župniji Sv. Anton v. Slov. goricah je obhajal posestnik Anton Ploj iz Brengove svoj god s sorodniki ter znanci v hiši Leopolda Zver. Ploj je odvzel na Novega leta dan pijanemu Jakobu Samprltf mlajšemu nož, s katerim je ogrožal ljudi, ki so se vračali iz cerkve. Jezo kuhajoči Samprl je pripeljal omenjenega večera v An-drenski vrh šest pretepačev, ki so hoteli vdreti v vinlčarijo, kjer so Plojev! godovali. Divjaki so razbili na hiši šipe in s krampi raztrgali okenske okvirje ter streljali med goste v sobo. Slednjič jim je posrečilo, da so vlomili vrata in so napadli zbrane. Vnela se je prava bitka, v kateri je: obležal Ploj s prerezanim obrazom, Jakob Zorec in Jože Paluc sta dobila r&nepo rokah od
nožev. Napadeni so po hudi borbi Izrinili iz hiše napadalce, ki so se še enkrat vrnili in grozili Ploju. Surov napad so izvršili sami mladoletniki, s katerimi imajo sedaj orožniki dovolj posla.
Cigan zaklal cigana. V črensovcih v Prekmurju so se stepli cigani. 28 letni cigan Adam je dobil od še neizsledenega ciganskega tovariša zabodljaj v vrat in je vsled prereza odvodnice izkrvavel.
Uboj. V Črensovcih v Prekmurju je 231etni Ivan Hozjan z osmimi zabodljaji smrtno zabodel čisto nedolžnega 201etnega čevljarskega pomočnika Adama Cigana.
Posestnik zmrznil na povratku s sejma. Franc Rošer, 42 letni posestnik iz Pake, se je podal na sejni v Slovenjgradec. Po zaključku sejma se je vračal proti domu v družbi sosedov in pil z njimi v več krčmah. Ker ga ni bilo pozno v noč domov, so ga šli domači iskat. Po dolgem Iskanju so ga našli zmrznjenega v snegu.
Težka poškodba. S prebito lobanjo je bil prepeljan v celjsko bolnico Vekoslav Gervajs, 29-letni delavec iz Arjevasi. V krčmi v Arji vasi so mu pretepači s steklenicami strli lobanjo.
Bogoskrunstvo brez primere! Na mostu preko Drave pri Borlu pod Ptujem so še neodkriti boljševiki razbili Kristusov kip, ga polili z bencinom, zažgali in spravili v največjo nevarnost celi most. K sreči prišli mimo ljudje, ki so ogenj pogasili in preprečili vnlilco nevarnost in škodo.
Sleparski krojaški vajenec. Celjska policija je zaprla 1. februarja 181etnega krojaškega vajenca Jožefa C. iz St. Vida pri Grobelnem. Po Celju in v Kranju je izvabljal na račun svojega mojstra od strank denar. Povrh je še ukradel v Kranju mojstru, pri katerem se je učil komaj 1 mesec, 3000 Din. Od te svote je dal 800 Din za taksi, s katerim se je pripeljal iz Kranja v Celje, in drugo je pa zapravil. Nepridiprav je že bil radi tatvine obsojen na 2 meseca, a pri zadnji amnestiji izpuščen.
Obsodba radi napada s smrtnim izidom. Dne 9. jan. zvečer je podlegel udarcu na trebuh Stefan Uldrijan, steklar v Hrastniku ter oče treh otrok. Radi napada na Uldrijana s smrtnim izidom sta bila 1. febr. v Celju obsojena Janez Pečnik in Franc Tovornik na 10 mesecev strogega zapora, Vladimir Redinšek pa na 10 mesecev zapora.
Mlad rudar obupal nad življenjem. V Hrastniku se je vrgel pod tovorni vlak, ki mu je zdrobil lobanjo, 261etni rudar Pavel Meterč, zaposlen v ojstriškem obratu. Meterčevo družino zasleduje usoda obupa. Pred leti je šla pod vlak v Celju hčerka Minka. Iz žalosti radi izguba hčerke je skočil v prepad rudniškega kamnoloma njen oče in obležal mrtev. Za tretjim obupancem Pavlom žaluje mati, trije bratje in tri sestre.
Društvo za ceste se je ustanovilo v Ljubljani. Ima namen propagirati zgradbo modemih cest in modernizacijo starih cest na področju Slovenije, da se bo lažje razvijal tujski promet. če bo društvo agilno, bo gotovo uspelo s svojimi prizadevanji, s čemer pa bo pridobil tudi naš delavski svet na podeželju, da bo imel nekaj več zaslužka.
Smrtna nesreča starke. V Ljubljani na Ižanski cesti so našli na peči na pol mrtvo Nežo Cič, 71 letno posestnico. Zenica je zaspala na počeni peči, iz katere so uhajali strupeni plini, katere je vdihavala. Ko so priskočili zastrupljeni na pomoč, je že bilo prepozno.
Smrtna železniška nesreča. Na železniški progi tik pri Ljubljani je radi megle lokomotiva smrtno povozila Marijo Trojanšek, vdovo po železniškem delavcu. Reva je stanovala v eni od barak v špančevi gramozni jami ob Vodovodni cesti.
En dan dva vloma v Ljubljani. V bližini ljubljanske klavnice je bilo 28. jan. vlomljeno v pisarno trgovca z živino Popoviča. Vlomilec je ukradel iz blagajne 2000 Din. Isti dan je prišel s ponarejenim ključem neznanec v sobo M. Pavliča, strojnika v tovarni »Indus«. Zginil je s hranilno knjižico Mestne hranilnice z vlogo 4800 Din, 1500 Din gotovine in z lepo obleko.
Neznanec odnesel 20 hranilnih knjižic. V Ljubljani v Selenburgovi ulici je udrl neznanec v pisarno odvetnika dr. Vrtačnika. Odnesel je 20 hranilnih knjižic, katere je hranil g. advokat za svoje klijente in 100 Din gotovine.
Vlom v mesnico. Na Ižanski cesti 46 v Ljubljani je bilo v noči od zadnje sobote na nedeljo vlomljeno v mesnico mesarja Jožefa Dolinšeka, katerega je neznanec s tatvino slanine in mesa oškodoval za 800 Din.
Dva divja merjasca ustreljena. V razsežnem revirju občine Kozje, katerega Ima v najemu zagrebški odvetnik dr. Smid, sta bila pri zadnjem lovskem pogonu ustreljena dva divja merjasca, od katerih tehta eden 185 kg, drugi pa 158 kg. Prvega je podrl z dvema kroglama g. Gunstinčič iz Maribora, drugega pa državni strelski prvak g. Vukmanič tudi iz Maribora.
Podeželski ogenj. V Slovenji vasi pri Ptuju je pogorela domačija posestniku Janezu Matjašiču.
Domačija je pogorela. Posestniku Ferdinandu Justineku v Zgornji Bistrici je uničil ogenj 30 tisoč Din vredno domačijo.
Huda prometna nesreča. Zadnjo nedeljo 31. januarja se je zgodila v Avstriji pri Strassgangu huda avtomobilska nesreča. Avtobusni podjetnik Ulrik Schwarzl Iz Radiša pri Strassgangu je peljal 17 smučarjev v avtomobilu. Ko je hotel v Weblingu pri Strassgangu preko železniškega tira, ga je ravno na tračnicah presenetil graški osebni vlak. Lokomotiva je zagrabila avtobus ga porinila kakih 300 korakov naprej in popolnoma razbila karoserijo. Potnike je pognal sunek v velikem loku iz vozila. Od 14 težko ranjenih so podlegli poškodbam po prepeljavi v graško bolnico: AmulfPosch, inženjer puntlgamske pivovarne, Gisela Beer, lekarniška nastavljenka v Gradcu in 36 letni monter Hans Lagler. Nesreča se je zgodila zaradi goste megle.
Vestni It ZZO
Varanje Javnosti ali lcaj?
Brošura Fr. Perniška »Zakaj nismo krščanski socialisti?« je razgalila miselnost naših belih socialistov, zbranih okrog JSZ. Več let so nepretrgoma in brez ovir širili marksistične ideje med našim delavstvom po svojem časopisju; ko pa je nastopila proti njim reakcija, so se napravili nevedne in nedolžne, češ, kaj smo pa naredili hudega! Sedaj, ko imajo pred seboj citirane vse svoje grehe in zmote, so osup-
nili, ker so se zavedli, da ni nič več skrito in da ni mogoče zatajiti, kar je zapisano. Toda izviti se je treba!
Krščanski socialisti vedo, da ima slovenski katolik še največ spoštovanja pred duhovsko ali redovniško obleko. Zato so naprosili »nekega duhovnika«, katerega imena pa »Delavska Pravica« ne navaja, da jim da izjavo v zagovor. Glasilo kršč. socialistov prinaša to izjavo, ki je pa taka, da se mora človek resno vprašati, kje naj bi bil »duhovnik«, ki bi jo napisal.
Izjava oziroma zagovor trdi, da je Per-niškova brošura neiskrenost, napad na dobro stvar, zavijanje dejstev itd. To vse se lepo sliši, toda — resnica je nasprotna! Brošura ne dela kršč. socialistom nikake krivice, ker točno citira, kar so oni pisali v načelnih zadevah in kaj so izjavljale o istih zadevah avtoritete, predvsem Pijeva okrožnica Quadragesimo anno. Nobena citirana izjava iz »Delavske Pravice«, »Ognja«, »Besede« ali »Mladega Plamena« ni potvorjena ali napačno zapisana. Gospodje beli socialisti naj jo kar navedejo, če le morejo eno samo. Vemo, da bi radi, če bi mogli, pa ne morejo.
Res, neverjetno, kaj vse imajo beli socialisti za dobro stvar. Dobra stvar jim je razredni boj, propagiranje marksističnih zmot, priporočanje enotne fronte proletariata, hvalisanje španskih rdečkarjev, napadanje nemških krščanskih strokovnih organizacij in katoliških strank ter organizacij, dobra stvar jim je črpanje marksističnih virov v zadevah, kjer gre za marksistične interese in čeprav so ▼ isti stvari na razpolago krščanski stro-kovničarski viri itd. Vse je to zanje »dobra stvar«, oni pa, ki se bore proti tem stvarem, so v »krivični borbi«! To je naravnost že norčevanje iz javnosti.
In to večno izrabljanje dr. Krekovega čestitega imena! Beli socialisti dobro vedo, da je širil dr. Krek strogo krščanskosocialna načela, da je odločno pobijal marksizem in odklanjal vse kompromise z njim. Beli socialisti pa prikazujejo dr. Kreka kot zagovornika njihovih zmot in srčnih zvez z marksisti, čeprav se zavedajo, da bi jih dr. Krek, če bi še danes živel, pognal z vodstva JSZ kot Kristus trgovce in kramarje iz templja.
In končno, kaka prebrisanost, naprtiti vodstvu ZZD grehe, ki so jih delali vodje JSZ dolgih sedem let. Povejte vendar, kdo spada k tisti večini ljudi, ki je presedlala od vodstva JSZ k ZZD.
S »Pravičinim« člankarjem se ujemamo le v enem, to je v obžalovanju razprtij, ki se širijo med našim delavstvom po zaslugi belih socialistov. Če bi dr. J. E. Krek še živel, do vsega tega ne bi prišlo, ker bi bili vodje belih socialistov poleg njega nemogoči. Njihovi odgovori in drzno zavijanje resnice nas vodi le do prepričanja, da ne bodo naši krščanski delavci in nameščenci toliko časa združeni v eni strokovni organizaciji, dokler bodo imeli nanje poguben vpliv ljudje s tako miselnostjo, ki je presenetljivo daleč od krščanskega strokovnega gibanja.
Podružnica fotografskih pomočnikov in pomočnic v Ljubljani.
Pretekli teden smo imeli v Mariboru že drugi dobro uspeli sestanek fotografskih pomočnikov in pomočnic. Za ta res lep* večer se imamo zahvaliti tovarišu tajniku iz Ljubljane, da nam je v tako lepem in jedrnatem govoru podal namene in cilje naše organizacije. Z velikim veseljem smo poslušali tovariša, ko nam je govoril o delavnosti odbora in vidnih Znakih Izboljšanja. Sicer je pa že zadnji čas, da se dvignemo lz tega nevzdržljivega položaja.
Tu nas je sicer manj kot vas je v Ljubljani, zato smo pa zavedni in se bomo borili skupno z vami In s tem tvorili hrbtenico naši stanovski organizaciji.
Veseli nas dejstvo, da nam je Združenje fotografov ponudilo roko za sodelovanje, ker v tem primeru bomo gotovo lažje prišli do svojih pravic. Mislim, da mi ni treba povdarjati, da bomo s to zvezo pomagali fotografski obrti do izboljšanja. Stari pregovor pravi: »da roka roko umije« in če bo dovolj razumevanja pri delodajalcih, jim bomo gotovo v vsakem pogledu pomagali.
Naša obrt je pač najbolj odprta za izkoriščanje, katerega se amaterji poslužujejo v polni meri. Lahko se nam posmehujejo, ko to mirno gledamo in v nekaterih slučajih jim še pomagamo. Ne, tovariši, konec mora biti temu: pomagajmo delodajalcem, da ne bodo rekli, da smo proti njim. Pokažimo jim, da hočemo delati roko v roki za zboljšanje našega položaja kakor tudi fotografske obrti. Pokažimo jim pa, da smo foto-pomočniki prvi začeli resno misliti, kam vodi današnje stanje in zato tudi prvi pod-vzeli potrebne korake, katere pa združenje še danes ne rešuje v polni meri.
Ce bo ta članek slučajno bral kateri delodajalcev, naj pomisli, kakšen je naš položaj, če primerjamo plačo 300 ali 600 Din mesečno ln kako se dotičnlk s to »plačo« preživlja celi mesec. Gotovo bo prišel do zaključka, da je to sramota za tistega, ki samo misli, da Je preživljanje in oblačenje s to plačo mogoče. Upam si pa povedati to javno, ker vem, da mi pretiravanja ne more očitati nihče.
Na koncu naj omenim, da smo Mariborčani sklenili, trdno in vztrajno se boriti za naše pravice, katere nam pripadajo, kakor tudi za interese fotografske obrti. Videli smo vaše delo, vaš trud. Tudi vašo skrb za delovanje v našem glavnem območju, katera vas je prignala k nam, da ste nam razodeli vse svoje želje, ob-
enem pa dali nadaljne smernice za uspežnejše
delovanje.
Kot delegat lz Maribora se tovarišu tajniku v imenu vseh še enkrat zahvaljujem za trud, katerega je imel. Z inicijativo, katero nam je dal, gremo na delo z še večjim veseljem, spo -minjajoč se lepega večera, kateri nam ostane v trajnem spominu!	Mariborčan.
Vavta vas. V nedeljo 31. januarja popoldne se je vršil razgovor naše organizacije. Pri tem razgovoru se je marsikaj objasnilo, kar bi drugače spalo ali pa celo zaspalo. Pri nas so razmere za delavstvo dokaj trpke. Ravno v soboto 30. januarja je podjetje Pavlin odpustilo okrog 30 delavcev, upajmo, da bo izjava držala, namreč, da je odpust samo začasen. Pri podjetju Kunsti pa je bil odpuščen tov. Jenko. Ta odpust pa bo mogoče še povzročil, da bo koga glava bolela. Sicer pa so pri nas marsikatere pomanjkljivosti in bo treba še dela. Upamo pa, da bo naša organizacijska zavest premagala še tudi to!
Iz napadalnih vrst.
Z nedavne konference jugoslovanskega katoliškega zbora škofov je bil izdan skupni pastirski list, v katerem se škofje kot duhovni voditelji našega katolicizma izrekajo proti marksizmu in liberalizmu ter njunim sorodnim stremljenjem in zahtevajo izvedbo korporacij. To je gotovo vse pozornosti vreden dogodek, posebno še za mlado in dosledno krščansko strokovno gibanje, ki prav tako hoče gospodarstvo, urejeno v delovnih skupnostih, korporacijah. Ta gesta jugoslovanskega episko-pata pomeni za nas na vsak način močno moralno oporo, katero nam daje prav v osrednji sporni točki. Tisti, ki niso hoteli razumeti papeža in so prosili škofe za avtoritativne izjave, sedaj te izjave imajo.
Naši liberalci ter marksisti, predstavniki stare dobe, in rdeči revolucionarji, so postali kajpak pozorni ob pastirskem listu episkopata. Prišel jim je prav kot gladnemu psu mastna kost. Takoj so zavpili: »Poglejte, škofje hočejo korporacije, hočejo fašizem!« Kot vedno, tako tudi v tem primeru združeni brezbožniki niso poiskali v pastirskem listu tistega, kar mora iskati vsak vernik, namreč moralne nauke svojih najvišjih duhovnih pastirjev, ampak so pograbili za tisto, kar jih najbolj boli in s čimer upajo vzbuditi med zdemagogiziranim delavstvom in občinstvom največ ogorčenja proti Cerkvi. Psovka »fašist« pa posebno Slovencu tako neprijetno zveni v ušesih radi bližine Italije, da so se. je morali poslužiti.
Naši nasprotniki vseh barv vedo, da je vsak katolik v toliki meri proti fašizmu kot je proti komunizmu. Saj sta si oba imena enaka v teptanju človeške svobode in dostojanstva. Oba omejujeta svobodo osebnega kretanja ter udejstvovanja, oba sta izrazita nasprotnika demokracije. Oba sta do krščanstva strupena. Razlika med njima je samo ta, da marksizem vedno in v vsakem času izpoveduje svojo borbo proti Bogu in vesoljni Cerkvi, fašizem pa v opoziciji govori, da je za krščansko državo, ko pa pride na oblast, pozabi, kar je prepovedoval in veže Cerkvi roke, jo preganja po komunističnem vzorcu ter uvaja izprijeno poganstvo. V gospodarstvu pa hoče biti komunizem edino merodajen, edini gospodar, fašizem pa mu več ali manj sledi in se omejuje na uvajanje »stanovščine« na političnem polju, kjer izvaja enako kot komunizem tiranijo.
Kristjani čutimo, kje je danes težina krize. Ni v politiki, je v gospodarstvu. Zg-to hočemo v gospodarstvu nov red namesto sedanjega nereda. Po delovnih skup-
nostih urejeno gospodarstvo naj ne bo pod
komando države, temveč naj bo avtonomno vodeno. V njem naj sodelujejo z enakimi pravicami podjetniki in delavci. To sodelovanje naj odpravi sedanje razredno sovraštvo in gonjo ter prerivanje nasprotnih si razredov. Kapital in delo naj bosta soudeležena pri vodstvu proizvodnje sorazmerno in odgovarjajoče važnosti vsakogar. Krščanski strokovničarji še posebej zahtevamo, da mora priti nov red v demokracijo in da mora v demokraciji tudi ostati, ker bo gospodarstvo samo urejeno po demokratičnem principu in ne po sedanjem načelu prevlade, diktature posedujočih nad delovnimi sloji.
Nasprotniki Cerkve vedo, da bi nove razmere marsikaj odpravile, da bi na eni strani odpravile izkoriščanje delavstva, na drugi strani pa razredni boj in marksistično hujskanje. Zavedajo se, da pomeni proglas škofov poziv vernim katoličanom, da urede in razčistijo svoje vrste za bodoče naloge in borbe ter zmago. Zato so opozorili na to svoje pristaše. Nas liberalno in marksistično beganje le veseli. Potrebno pa je, da tudi mi svoje storimo in ustvarjamo veliko akcijo, ki jo je začel pri nas Evangelist Krek in jo mi nadaljujemo v svojih krščanskih strokovnih organizacijah.
Velenje. Dne 24. decembra je bil priobčen članek iz Velenja kot nekako celotno poročilo o delovanju JRZ. Mi vsi kot člani organizacije in mnogo drugih, smo bili veseli, da vsaj ob koncu leta nekaj zvemo ali slišimo, kaj se je zgodilo dobrega ali slabega za nas, pred vsem za rudnik Velenje. Uvideli smo, ko bi naše organizacije ne bilo, bi ne imeli boljše bodočnosti pred seboj, tako pa vidimo uspehe dela stranke ter delo sedajne vlade. Vsa zasluga gre vladi, dr. Korošcu ter dr. Kreku. Brez teh dveh bi ne mogli beležiti nobenih uspehov. Uspešno delo zelo boli naše marksiste, če se pri nas ničesar ne doseže, kritizirajo na vse pretege, češ, da je slabše kot kedaj prej, če pa se pokažejo uspehi, so pa tako nevoščljivi, da kar vse poka od jeze. čeprav bodo tudi oni deležni naših dobrot, ni to nič vredno in hočejo zanikati vsak naš uspeh, rekoč, da je to prišlo vse od drugod. Tako se vršijo napadi v »Delavski politiki« do danes že šestokrat. »Delavska fronta« ni do danes nikogar napadla in tudi ni odgovarjala na napade, ker so bile vse skup same prazne fraze, ki nimajo ne glave, ne nog in je najbrž dopisnika precej glava bolela, ko je take bedarije pisal.
Senovo-Rajhenburg. Zastonj se trudijo zidarji, ako Gospod hiše ne zida. Ob ta naslov uvodnika v »Delavski fronti« z dne 9. januarja t. 1. so se senovski marksisti obregnili in pravijo v »Delavski politiki«, da se ne bi spuščali v polemiko z avtorjem uvodnika, ako ne bi bil v nasprotju z njihovim delom. Hvalijo se, da imajo na Senovem močno, zavedno in razredno organizacijo, obenem pa priznajo, da imajo tudi rudarji še drugo organizacijo in to je naša podružnica ZZD, da pa smo jo s pomočjo nekaterih nezavednih brezposelnih ustanovili. To jim pa zdaj ne gre v glavo. Tolažijo se s tem, češ, saj so samo štirji zaposleni in bi bilo to za nje čisto lepo, ali žalibog da dotični organizirani rudar pri ZRJ, dopisnik »Delavske politike«, je o stanju naših aktivnih članov presneto slabo podučen. Njemu, ki ga vsi dobro poznamo, ne bomo preveč zamerili, saj itak še nikoli ni imel veliko vpliva pri senovskih rudarjih. Boli jih najbolj to, da Brno sedaj ravno pred volitvami v delavske institucije ustanovili podružnico ZZD, kateri načeljuje č. g. b. s. T. in da zato rudarji ne gredo vanjo. Bodite vi rdečkarji brez skrbi, naša organizacija stoji na krščanskih načelih in to mi javno povemo. Naši brezposelni člani potemtakem pri vas niso
več ljudje, to si bodo že dobro zapomnili. Obenem so pa našemu g. banskemu svetniku zelo hvaležni, da so v njem našli duhovnega voditelja, ki jim vedno v njihovem težkem položaju priskoči na pomoč in je z odločnim nastopom pri oblasti izposloval različne podpore, bodisi v nakazilih za javna dela ali drugače. — Glede sestave naše liste za bratovsko skladnico vas rdečkarje tudi nikar nič ne skrbi. ZZD podružnica na Senovem bo vložila lastno listo, na kar naše člane opozarjamo, pa tudi ostale, ki še iz različnih vzrokov niso pri nas organizirani. Naš odbor bo s podvojeno silo delal za poštenost in pravičnost.
Popravimo za muf eno I
Slovenija je skoro izključno katoliška dežela. Katoliška ne samo po veri svojih prebivalcev, temveč tudi po njihovi orientaciji. V Sloveniji je bila in je najmočnejša katoliška prosvetna organizacija, najmočnejše je zadružništvo ter stranka katolikov. Slovenija je bolj katoliška kot pa je to republikanska Avstrija ali kaka druga katoliška dežela.
Če upoštevamo vse to, se nam mora čudno zdeti dejstvo, da med našim slovenskim delavstvom ne prevladuje krščanski nazor, da ne prevladuje krščanska stro-kovničarska smer. Nekateri mislijo, da je marksistična demagogija in privlačnost njenih gesel tisto, kar je zbralo skoro polovico slovenskega delavstva v marksističnem taboru. Toda, kako pa to, da prevladuje krščanska strokovna organizacija na Nizozemskem, kjer imamo opravka s prav istim marksizmom? Vzroki za našo slabost bodo torej nekje drugje.
Slovenci smo podcenjevali in še podcenjujemo važnost strokovne organizacije. Že sam delavec in nameščenec ne vidi v strokovni tiste organizacije, ki je zanj potrebna in se ne zaveda, da je pripadnost strokovnemu gibanju zanj tako nujna kot je nujna pripadnost k državnemu ter cerkvenemu občestvu. Država je tu zato, da brani človeka kot osebnost in mu zagotavlja obstoj, Cerkev ga vodi do nadnaravnih ciljev in pozemeljskega življenja, strokovna organizacija je pa zato tu, da brani in ščiti delavca kot delojemalca. Strokovna organizacija ščiti delo ter delavca, bojuje se za zboljšanje razmer, v katerih se naj gibljeta ter uspevata. Nobena druga organizacija nima slične ali enake naloge kot jo ima strokovna. Tega bi se moral v prvi vrsti zavedati vsak delavec in nameščenec. Ko bi mu bilo to v krvi, bi naše krščansko strokovno gibanje cvetelo vse drugače kot pa cvete.
Marksistom je strokovna organizacija osišče, okrog katerega se vrti vse njihovo gibanje in iz katerega črpajo vse svoje sile. In je prav tako. Poklicna, stanovska vprašanja so za vsakogar najvažnejša. Zato so tudi najvažnejše stanovske organizacije, ki se pečajo po svoji pozvanosti s temi vprašanji. Zato mora tudi biti strokovna organizacija delavcu kot nameščencu središče njegovega zanimanja, predmet njegovih največjih žrtev. Kdor hoče podpreti prizadevanje, da se uveljavijo krščanska načela v stanu, mora podpreti z vsemi silami strokovno organizacijo, ki hoče udejstviti ta načela, mora se ji priključiti. Če bomo krščansko mislec* delavci in nameščenci tako delali, bomo razširili, okrepili in zjeklenili svoje organizacije, svojo Zvezo združenih delavcev. Le po tej poti smotreno hodeč bomo prišli do tega, da bomo postali v delavskih vprašanjih in v boju za delavske koristi silnejši in požrtvovalnejši od mar-
ksistov, da jim bomo iztrgali prvenstvo v delavskih vrstah.
Zaenkrat žal še nismo tako daleč. Smo predobri in preširokogrudni. Za vse se radi zanimamo, povsod bi radi delali, vse bi radi izvršili. Povsod mislimo, da smo potrebni, potrebe dela pri strokovni organizaciji pa se navadno najmanj zavedamo. Po žrtvah, ki jih imamo za druge, manj svoje in manj važne organizacije, odmerjamo tudi žrtve za strokovno organizacijo. To ne more imeti dobrih posledic. Vzgajamo se v polovičarje. Zato pa tudi nismo sigurni nastopa kot bi to morali biti. Naša strokovna organizacija pa se ne razvija z istim poletom in elanom kot bi se morala. Vojska polovičarjev nikdar ni zmagovita. V tem se moramo temeljito spremeniti. Postati moramo celi krščanski strokovničarji in samo strokov-, ničarji. Naša glavna skrb naj bo namenjena strokovni organizaciji. To velja posebno za funkcijonarje, ki se morajo popolnoma posvetiti stanovski organizaciji, drugod pa delati le v toliko, kolikor dopušča možnost in čas. Če pa le moremo, odstopajmo delovna mesta drugod tovarišem, ki niso zaposleni v strokovni. Čim višje kdo stoji v organizaciji, tem bolj mora izvajati to načelo, ker bo le tako njegovo sodelovanje res v korist delavski organizaciji.
Pregled vcčflh mezdnih gibanj v posameznih strokah v letu 1936.
Rudarstvo
Rudniki TPD. Strokovne organizacije so odpovedale kolektivno pogodbo. Koncem avgusta je bil osvojen sporazum na novo kolektivno pogodbo. Ves mezdni po-kret se je izvedel v najlepšem redu in so bili predvideni uspehi v glavnem doseženi.
Od 24. marca do 7. aprila je stavkalo 56 delavcev rudnika Stanovsko radi neizplačanih mezd.
Kolektivne pogodbe urejajo delavne odnose za 93% (približno 7000) rudarskih delavcev.
Stavbinska stroka
Nobene stroke ni prizadela kriza tako težko, kakor ravno stavbinsko. Skoro polovico stavbinskih delavcev je zaposlenih po 4 mesece v letu. Zato ni čudno, da je bila ponudba delovnih moči v tej stroki ogromna in da so delodajalci zato tudi lahko pritisnili plače stavbnih delavcev tako nizko. Vse to je ustvarjalo med stavbinskim delavstvom težko razpoloženje, posebno še, če vzamemo, da je največ delavcev v tej stroki zaslužilo 1.40, 1.70,
2.—, 2.40, 2.80 in le 13% delavstva 3.50, zaslužki nad 4.— in 5.— Din so bili pa že velike izjeme. Eksistenčni minimum stav-binskega delavca-samca bi bil po podatkih zagrebškega indeksa pri 10-urnem delu 3.68 Din. Toda, če so stavbinski delavci letno zaposleni le po nekaj mesecev, znaša zaslužek razdeljen po indeksu komaj 300 do 350 Din mesečno, oziroma 10 do 12 Din dnevno. Če mora delavec pri plači 1.40 Din, vzdrževati še družino, se ga mora polastiti obup.
Dne 29. maja je bila prva razprava o kolektivni pogodbi za stavbinsko delavstvo v Ljubljani. Po stavki, katere se je udeležilo 2400 ljubljanskih delavcev in ki je trajala 7 dni, je bila sklenjena 5. junija
Renč Bazin	11
Žito poganja.
Roman.
Po stoštiriinpetdeseti izdaji prevedel Viktor Cokan.
Toda pred njim se je pokazala Marijina slika, slika nezadovoljne, razžaljene in nikdar njemu nasprotujoče Marije; zbal se je zadnje zapuščenosti, nato je pogledal tega pričakujočega, nekoliko nagnjenega človeka, katerega oči so se bleščale zaradi mladostne nemirnosti; začutil je sočutje do tega, ki si je, kakor on s težavo služil kruh v gozdu, na travnikih, pri pšenici, podoben pticam in kakor one menjajoč skedenj z letnimi dobami.
— Lire, jaz te ne bi izbral, ker pravijo, da si zapravljiv.
' — Gospod Klokč, jaz ne pijem ...
— Mogoče res ne piješ, toda rad zapravljaš; drugim plačuješ pijačo in igraš; treba se ti bo urediti. Poslušaj: Če Marija res tako misli, kakor praviš, ji ne bom nasprotoval niti najmanj. Zasnubil jo boš po katerem izmed svojih staršev, pa ne prej kot v četrtek, ko bo krompir spravljen, govoril bom z njo.
Včasih je sanjal, da bi se mu bodoči zet, ki bo obnovil njegov rod vrgel okoli vratu in bi mu stiskal roke; toda v tem trenutku je bilo njegovo srce razklano od razočaranja. Ne, tega ne bi mogel, mogoče bo prijateljstvo prišlo pozneje. Ponudil je roko človeku, ki je šel okoli postelje in se približal.
— Za sedaj, moj fant, se z Marijo ne sprija-teljuj preveč in dokler se ne vrnem, ne hodi k meni... Ker ti me poznaš, ne bi doživel poroke, ampak s ceste strel iz puške.
Zadržan smeh mu je odgovoril.
— Lire, naredil bi, kakor pravim.
— Čemu mislite na to, gospod Kloke?... Hvala, dolga pot ponoči me čaka; treba je iti.
— Mi obljubiš, da se v Volčjem dolu ne boš ustavljal?
— Obljubim.
Vrata so se zopet zaprla in Gilbert ni več spal. Očital si je, da je premalo pazil na Marijo, da bo radi tega nesrečna, zato so ga orosile solze.
Razmišljal je, kako je bil vedno sam, da nihče na svetu razen stare matere in nekoliko Adele, ki sta bili že obe mrtvi, ni ljubil ubogega zemske-ga nemimeža in ženjca žita. Mislil je: »Čemu bom sedaj živel? Za koga? Za sebe samega? Ni vredno!« Zanj se je svet, odkar so ga tovariši zavrgli, končaval tu.
V isti noči pa se je Lire spuščal po bregu, šel na višino med ribniki, ki so se blesteli v luninem soju in srce mu je bilo polno ponosa, življenja in ljubezni. Stopil je v gozd, da bi hitreje prišel v Volčji dol. Hitel je po bujno zarasli zemlji, smejal se je; gledal je nad gozdovi oblake, ki so šli pod luno in se napolnili s svetlobo. Nato se je popolnoma na samem ustavil, da bi si oddahnil in je dvakrat zaklical: »Živela Marija Kloke! Živelo najlepše dekle daleč na okoli, na vsem svetu!«
Noge je imel bele od prahu in blata, ko je slednjič prišel v naselje. Hišice na robu gozdne ceste in zakrite od gozda so dremale. Približal se je nekemu oknu in zašepetal: »Marija?« Ni hotel, da bi ga kdo zalotil. Obraz mu je pobledel in boječa misel ga je spremenila: »Kje je? Mrtva? Ugrabljena? Marija?« Toda takoj se je vrnila mladost, obraz se je razveselil, oknica se je odprla in razkuštrana Marijina glava, radi medle svetlobe in noči z napol priprtimi očmi, se mu je ponudila v poljub.
— Marija, iz voške kmetije prihajam!
— Si ga videl?
— Ni si upal reči: ne ...
— Oh, kakšna sreča, moj mali Lire! Še napol v spanju ga je smehljaje se vprašala: »Ti je obljubil denar?«
— Nisem mislil na to.
— Neumen si, moj deček, on ga ima.
Pogovarjal se je nekaj časa in ker je obljubil,
da se ne bo obotavljal, ni hotel, da bi še dalje kršil svojo obljubo. Zato je znova goreče objel mlado dekle, vzel je bisago, ki jo je prej odložil, z enim skokom je dosegel sredino gozdne ceste in izginil,
Čez nekaj časa je Štefan Lirč poročil Marijo Kloke. Ko je oče videl, da je ta lepi človek zaljubljen v njegovo hčerko, ni več branil. Padel je v ravno isto omotico, v katero radi sreče svojih otrok mnogokrat omahnejo matere; verjel je v vse, kar je trdila: hotel je to, kar je ona trdila. Da bi bila bolj srečna kot je bil on, ji je posodil ves svoj denar, ki si ga je prihranil z vednim pritrgovanjem v življenju. Očetove sanje je uresničila hčerka. Vzela je v najem majhno kmetijo, dvanajst hektarov, ki se je imenovala Trn. Bila je blizu gozda in skoro okrog in okrog jo je obdajalo fontenejsko posestvo. Po smrti nekega kmeta je bila prodana na dražbi in pred nedavnim jo je kupil prvi vknjiženi upnik, neki veletrgovec. Najela si je hlapca, da je opravljal težja dela in imela je novo pohištvo, krave, ovce, dvoje kobil, ponarejene dragulje ter pravico, da je gledala z viška svoje prejšnje tovarišice šivilje, ki so se pehale za delom. Res pa je, da je bilo treba mnogo denarja, odkar je prišla na kmetijo, in tu še ni všteto posojilo, ki ga je dal oče. Toda Lirč bi prisegel, da bo v petih letih vse poplačal. Zaman je mati Justa, častitljiva gospa,
1936 kolektivna pogodba za stavbinsko delavstvo v Ljubljani. To kolektivno pogodbo je podpisalo 50 gradbenih podjetij. Sporazum so sprejela 15. junija 1936 tudi gradbena podjetja v Mariboru, dne 14. junija v Kranju, meseca avgusta pa so sprejela isti sporazum tudi podjetja v Celju in v Radovljici. Ta sporazum velja do 31. decembra 1936; pogajanja za sklenitev prave kolektivne pogodbe so se že vršila v decembru 1936.
Dne 21. julija 1936 je odredila Banska uprava pri cestnih delih Litija-Kandrše, Ljubljana-Radeče, Trbovlje-Zagorje po kratki stavki povišanje mezd.
Opekarna Loče. Dne 10. julija 5 dnevna stavka. Uspeh: priznanje delavskih zaupnikov in 10% zvišanje plač.
Opekarna Pavlin Šraj, Radomlje. Delavstvo ustavilo 28. junija delo. Uspeh: Podjetje je zvišalo urne mezde za 10%, akor-dantom za 10% in priznalo obratne zaupnike.
Regulacija hudournika Belce. Dne 23. julija se je dosegel sporazum, pri katerem so bile mezde zvišane od 35 do 50 para.
Zabret Ivan, Bobovk. Kolektivna pogodba podpisana. Obratni zaupniki priznani.
Apnenice in kamnolom TPD v Zagorju. Po dvodnevni stavki podpis kolektivne pogodbe.
Kamnoseške tt. Vodnik, Toman, Kunaver, Bačnik, Ljubljana. Zaposlenih 65 delavcev, stavka trajala 12 dni, ki pa ni uspela.
Cementna tov. TPD, Trbovlje. Dne 14. sept. pogajanja za kolektivno pogodbo. Delavstvo je pridobilo na mezdi 1 Din, na dokladi 1 Din na dan, itd.
Stavbno podjetje Nassimbeni, Celje (regulacija Savinje). Delavstvo stopilo v stavko, ki pa ni uspela.
Stavbinsko delavstvo na Jesenicah stopilo 10. 8. 1936 v stavko, ki pa ni uspela.
Tekstilna industrija
Pred letom 1935 v takstilni industriji ni bilo v nobenem podjetju kolektivne pogodbe. Danes ima kolektivno pogodbo od 14.200 delavcev 11.000 ali skoro 80%. — Meseca julija 1936 predloži Centralni tarifni odbor tekstilnega delavstva vsem podjetjem Dravske banovine predlog za enotno kolektivno pogodbo s tarifo minimalne mezdne skale za vse kategorije. Dne 14. avg. se je vršila prva mezdna razprava. Dne 22. avg. izbruh stavke v vseh tovarnah v Kranju, Škofji Loki, št. Vidu in v eni tovarni v Ljubljani. Dne 26. avg. se priključi stavki 1200 delavcev v Tržiču, dne 2. sept. se pridružijo stavki podjetja v Mariboru, razen tt. Hutter in Št. Pavel. V stavki je bilo okrog 8500 tekstilnih delavcev. Dne 23. sept. je bila sklenjena kolektivna pogodba, ki je v splošnem dobra, vendar se niso dosegli tisti rezultati, ki bi se lahko, če bi delavstvo bilo disciplinirano.
Kovinska industrija.
Stanje kolektivnih pogodb se je 1. 1936 spremenilo, ostalo pa je v celoti nespremenjeno. Kolektivne pogodbe ima v tej stroki približno 5000 delavcev ali 50% vsega staleža. Ostalih 50% odpade predvsem na manjša podjetja.
Tovarna Titan, Kamnik. 16. julija sklenjena brez stavke na novo kolektivna pogodba.
Westen d. d. Celje. Dne 27. avg. nastopilo izprtje 950 delavcev. Stavka zlomljena.
Kranjska industrijska družba, Jesenice. Pogodba v decembru odpovedana s strani podjetja. Pogajanja še trajajo.
Lesna industrija
V letu 1935 in 1936 se je nahajala ta industrija v na j več ji krizi. Šele proti koncu leta 1936 se je pokazalo zboljšanje. V avgustu 1936 je bilo zaposlenih pri predelovanju lesa 3564 delavcev, v gozdno žagarski industriji pa 6012 delavcev. V tej stroki je odstotek kolektivnih pogodb zelo nizek.
Remec & Comp., Duplica. Mezdno gibanje se je pričelo že v avgustu 1935 in se je končalo s sklenitvijo pogodbe šele 28. februarja 1936.
Mizarsko podjetje v Ljubljani, skupno 86 obrti. Dne 19. sept. se je sklenila kolektivna pogodba.
Mizarska podjetja Št. Vid, 46 podjetij. Kolektivna pogodba sklenjena brez stavke. Uspeh: določitev minimalnih plač.
Ivan Vrečar, mizarstvo, Domžale. Sklenitev kolektivne pogodbe. Zboljšanje plač za 25%.
V preteklem letu se je industrijsko delavstvo skoraj v celoti priborilo kolektivne pogodbe s katerimi so urejene delavne razmere. To je samo bežni pogled mezdnih gibanj. Ti podatki so navedeni po poročilu Delavske zbornice v Ljubljani. Mnogo gibanj je bilo v preteklem letu, ki pa niso nikjer registrirana in ki jih niso vodile strokovne organizacije temveč delavci sami. V takih slučajih pa so se stavke in izprtja vedno končale v škodo delavstva.
FaSlstlčni zrna).
Odkar je zmagala fašistična Italija s pomočjo najmodernejšega orožja tehnično — posebno v vojaškem oziru — zaostalo Abesinijo in se izločila iz Zveze narodov, je postala zelo napihnjena. V tem oziru ji je enak partner le še narod-no-socijalistična Nemčija s Hitlerjem.
V svoji nedavni izjavi je rekel Mussolini: »Politična os Rim—Berlin mora biti izhodna točka za ureditev Evrope. Ne verujem v zedinjene evropske države. Ta načrt je navadna utopija. Demokracija je dovršila svojo misijo na svetu za vedno ali ne za vedno, ona je izvor korupcije. V sebi nosi bacil, ki je koristil boljševizmu. Demokratski ustroj države je podoben pesku, med tem ko je naš ideal v politiki trdna skala.«
Temu napadu, ki prihaja iz ust fašista Mussolinija, se ne čudimo, ko vemo, da je bil Mussolini nekoč marksist, katerega ideal je bila diktatura proletariata, pa se je pozneje dokopal do lastne politične ideologije, ki hoče zopet diktaturo. Ce se danes Mussolini roga demokraciji, se ji deloma upravičeno. Saj so bili navsezad-nej sami demokratje iz raznih strank krivi zmage fašizma, ker niso znali braniti demokracije s pravimi sredstvi. Nasilne-
Zahlcfalfe povsod „Delavsho fronto”!
ga fašizma se ubraniš s silo kot komunizma. Tega se Italija in Nemčija v demokraciji nista zavedali. Ne zavedajo se tega nekatere države niti danes in dopuščajo zato, da se v njih nemoteno širi fašistična kuga, ki hoče spraviti demokracijo na smrtno posteljo.
Vsi trezni ljudje vedo, da fašistične države ne vodijo boja proti boljševizmu in komunizmu, ampak da se bore za fašizem. Kdor je o tem še dvomil doslej, mora verjeti — Mussoliniju. Zato bomo pa vodili slab boj proti komunizmu, če bomo šli proti njemu v zvezi s fašisti. Fašizem je sam leglo komunizma, ko zatira v ljudstvu vsako misel o svobodi, neodvisnem organiziranju, o spontanem boju za pravice delovnih ljudi. Fašistični poseg v gospodarstvo še daleč ne odtehta ugodnosti, ki si jih izsilijo ljudske množice v demokraciji. Med tem ko vidimo, da v fašističnih državah pada ljudska blaginja, da rastejo davki in izdatki za oboroževanej, da se neti od zgoraj navzdol mržnja proti drugim državam, so demokratične države teren, na katerem raste ljudsko blagostanje, duhovni in telesni napredek. Nihče nikomur ne krati verske, politične in združevalne svobode, vsak lahko zastopa svoje mnenje, skrbi se za ljudski blagor, komunizmu se izpodnašajo tla v vsakem oziru. Med socialno dobro stoječim ljudstvom se komunizem ne more usidrati.
Fašistični mogotci trdijo, da stoji za za njimi ves narod. Prepričani so o tem le sami in nihče drug. Nasprotno pa poglejmo Ameriko, kjer lahko Roosevelt brez hinavščine in pretiravanja trdi, da je za njim skoro ves narod, ker se je ta izjavil zanj v svobodnem glasovanju.
Hvala Bogu, še imamo granitne stebre demokracije: Ameriko, Anglijo, Francijo. Demokracija še ni v zatonu, dokler vodijo njihovo politiko demokratje Ednovega kova, ki pogumno odgovarja fašističnemu glasu iz Italije:	»Anglija ne bo nikdar
pristala na to, da bi bila Evropa postavljena pred izbiro med desničarsko ali levičarsko diktaturo. Anglija ne bo dopustila, da bi demokratske države postale žarišče komunizma in njegove propagande.« — Krščanski delavci se hočejo kot prepričani pristaši demokracije zanjo boriti zoper komunizem in fašizem, ker se zavedajo, da imamo le v njej možnost udejstvovanja in svobodne brambe svojih pravic . . .
Se lo In ono.
Izvoz boksita iz Jugoslavije se je v preteklem letu povečal za 100.000 ton, kar se je poznalo pri zaposlitvi v boksitnih rudnikih.
Število Batinih trgovin v Jugoslaviji je naraslo v letu 1936 za 105 in znaša sedaj 515. Naraslo je tudi število prodanih čevljev za 400.000 parov in znaša 4,700.000 parov.
V svinčenem rudniku v Litiji nameravajo začeti znova s kopanjem. Neka inozemska družba se pogaja z njegovim lastnikom Avgustom Praprotnikom.
Za nad 150 milijonov dinarjev smo v 1. 1936 pokadili Slovenci. Ljubljana sama nad 33 milijonov dinarjev.
V decembru preteklega leta se je dvignilo število zavarovancev v primeri z letom 1935: moških za 6394, žensk za 1792. — Vseh zavarovancev je bilo v Sloveniji 87.081.
Rudarska proizvodnja v letu 1936 se je zvišala za okrog 25 odstotkov, prodaja po vrednosti rudarskih proizvodov pa za celih 30 odstotkov. Delavske mezde pa so le neznatno narasle. Na novo je začelo obratovati več rudnikov magnezita, boksita, antimonita in celo dva zlata rudnika (Neresnica in Trosnyk Mineš).
Obvezen vojaški pouk je uvedla Turčija v vse srednje šole.
Sladkor je najcenejši v Švici, kjer velja 1 kg 4.85 Din. Na Poljskem enako kakor v Jugoslaviji: 14 Din. Na Madžarskem pa celih 17.60 Din, še več v Italiji, namreč 25 Din. Trošarina za 1 kg znaša pri nas 6.70 Din. Poraba sladkorja pa je največ ja na Danskem: 54.2 kg na prebivalca, pri nas najmanj: 5.5 kg.
Smučarski šport je sedaj v polnem razmahu. Minulo nedeljo je bila več smuških tekem. Na Pohorju so bile pri Ribniški koči tekme v slalomu, ki jih je priredila zimskošportna pod-zveza; v Celju so bile skakalne tekme in celo v Mariboru v Studencih so imeli smučarske tekme v teku na daljavo. Tudi v Ljubljani so imeli tekme, ki jih je priredil smučarski klub Ljubljana. Pri vseh tekmah so bili doseženi zelo lepi rezultati. Razveseljivo je zlasti, da je nastopila to pot po večini mlada smučarska garda, ki ■ se je zelo dobro odrezala. Veliko zanimanje vlada sedaj za slovansko smučarsko prvenstvo, ki se vrši v Banski Bistrici v čehoslo vaškem. Letos sodelujejo samo naši in češki tekmovalci, ker so Poljaki odpovedali. Konkurenca pa je kljub temu ogTomna, ker je prijavljenih v teku na 18 km 160 tekmovalcev, na 50 km 67, v norveški kombinaciji 72, v alpski kombinaciji 120, v skokih pa 90 tekmovalcev. V štafetnih tekmah sodeluje 27 moštev. V nedeljo so nastopili tekmovalci v štafetnih tekmah. Zmagala je če-hoslovaška vrsta z malenkostno razliko časa pred jugoslovansko. Najboljši čas dneva je dosegel Jugoslovan Zemva s časom 32:48. — V Garmisch-Partenkirchenu se je zaključil v nedeljo mednarodni zimskošportni teden. V klasični kombinaciji so zavzeli Norvežani prvo mesto pred Nemci, zelo zanimiv pa je bil dvoboj v smuških skokih na veliki skakalnici. Avstrijec Bradi, ki je lani postavil v Planici svetovni rekord s skokom nad 100 m, se je kosal s slovitim Norvežanom Birgerjem Rudom. Zmagal je končno Norvežan, ki je skočil 82 m ter je pokazal neprekosljiv stil. — V Davosu v Švici so se vršile tekme za evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju. Vse zmage so odnesli seveda Norvežani.
V nogometu je nastopil čas počitka. Le v Ljubljani so imeli tekmo in sicer je nastopila Slavija iz Varaždina proti slovenskemu ligine-mu moštvu SK Ljubljane. Varaždinci so se izredno postavili ter so svojega nasprotnika kar pregazili z visokim rezultatom 7:2. — V Dlissel-dorfu v Nemčiji je bila meddržavna tekma med Nemčijo in Holandsko, ki se je končala neodločeno 2:2.
Mali oglasi. Vsaka beseda samo 50 par. Mal« oglase je treba poslati vsaj do četrtka zjutraj in jih je treba plačati naprej.
ki je govorila vedno odkrito pravilo svojemu sosedu, da naj pazi, kaj podpisuje: »Ne zamerite, Gil-bert, da se vmešavam v vaše zadeve, toda nikakor ni prav, da daste otrokom vse. Otroci vzamejo, kar jim kdo da, kakor če bi bila to dolžnost. Obljubljajo, da bodo hvaležni, toda to je zrno, ki malokdaj požene.« Odgovoril je: »Mati Justa, delal sem za svojo ženo, a je umrla. Delal sem za tovariše, a so me zapustili. Sedaj pa poskušam, da bi se razumel s hčerko in zetom; pustite me, da delam, kar hočem.«
Od tega časa je preteklo sedem let in okoli Gil-berta se je mnogo spremenilo.
V Nievru in skoro v vseh bregovih in predelih pokrajine so začeli v velikih množinah gojiti govedo. Beli voli, bele krave, vprežni konji s črno dlako so se v dvakrat številnejših tropah podili po pašnikih. Pašniki so se radi tega množili in trava ni rasla več le v dolinah, ampak je preraščala tudi pobočja gričev. Izpodrivala je pšenico in rž, zajedala se je celo v polja, ki so bila vedno odločena za konopljo. Lepi vižiški griček, ki ni bil na vrhu nikdar obdelan vsako leto, je bil sedaj na vrhu zelen, kot smaragd; nad polovico zemlje, ki leži na vzpetostih, je nosilo isto zelenost, ki se je vedno dvigala. Niverueško gorovje je bilo podobno parku. Na manj obdelanem polju je vladala večja tišina. Neka prostorna in pomirljiva stvar se je s senco gozdov, ki so obkrožali pašnike, vračala semkaj. Na semnjih pa se je zbralo že nad dva tisoč glav živine. Prihajali so trgovci iz vse Francije in iz tujine. Kmetje so bogateli. Toda delavci so se pritoževali, ker je bilo manj oranja in manj žetve. Stroji so tudi njim odtrgali na stotine delavnih dni.
2e dolgo niso več mlatili z valjarjem in cepci se pod streho niso več zganili, razen kadar je po podstrešju zatulil veter. Sedaj so opravljali sejalni stroji, kosilni stroji, sušilni stroj in stroj za žetev delo, ki so ga prej z muko opravljali ljudje.
Celo grad ni dajal več tako gotovega zaslužka kot nekdaj. Po letih naporov, neuspehov, začenjanja, zakonitih stavk in nezakonitih nasilnosti so drvarji dosegli znatno zvišanje plač. Dnevno delo je bilo dobro plačano. Toda vpisali so se v sindikat ljudje od vseh strani, ki niso bili obrtniki ter so zahtevali pravico do dela. Niso jih vpraševali: »Kdo vas je pripeljal?« Upravičeno so lahko mislili, da glad. Niso jim rekli: »Ste vajeni dela s sekiro in žago?« Pustili so jih vstopati. Prenapolnili so poseke. Spoznali pa so, da je to nespametno. Število delavcev se je manjšalo, toda zaslužek posameznika in letni dobiček se nista dvignila, kakor so upali fontenejski drvarji.
Gilberta je ta negotovost, kaj bo jutri, mučila. Bilo mu je dvainpetdeset let. Radi navajenosti do dela, radi poljskega zraka in radi skromnega življenja je bil pri trdnem zdravju. Z isto silo in z isto gotovostjo je sekal kot nekdaj. Prekopaval je kakor mlad. Imel je še vedno isti prožni korak, kot ga imajo popolnoma zdravi ljudje, katerih mišice se krčijo in raztezajo brez najmanjše počasnosti. Bilo je treba pogledati zelo od blizu, da bi opazil nekaj belih dlak v tem lisičjem kožuhu, ki ga je nosil na bradi. Kadar se je v nedeljo, ko je izpil kozarec vina, vračal po poti, ki pelje iz trga v Volčji dol, se je marsikateri njegov tovariš in marsikatero fon-tenejsko dekle zmotilo in se vprašalo: »Kdo je vendar ta mladi fant, ki se vrača tako zgodaj?« Če se je smehljal, so postale njegove oči vedre kot oči otroka, ki raste v veselju.
Toda smejal se je redkokdaj in to radi brezdelja, radi tovarišev, ki so ga zapuščali, dasi so ga cenili in radi Marije, ki je na kmetiji slabo gospodarila. Lirejeve obljube niso bile drugega kot bahavost. Delal je brez veselja in mnogo potrošil, dasi je bil zakon brez otrok. Tovariši so pri njem vedno našli pripravljeno mizo. Daleč ni bilo od ceste in mnogokrat so prišli. Ustavljali so se pri njem, da so se nekoliko smejali in pili. In vino, ki ga je gospodar naročil iz juga, ni imelo nikdar časa, da bi se staralo. »Treba je, da mladost mine,« so pravili. »Je že minilo,« je odgovarjal Gilbert. Večkrat je slišal pripovedovati, da se dolgovi večajo, ne le pri tržkih trgovcih, katerim nista več plačevala, ampak pri notarju, kjer bi morala plačati vsaj troje zakupnin pri raznih posojevalcih. Marija je te dolgove dolgo časa tajila. Začela pa jih je priznavati, ko je skoraj vsak teden prihajala prosit očeta. Dajal je, ne da bi si upal kaj najmanjšega očitati hčerki, ki je vzkipela za najmanjšo besedo. Naslednjega dne pa je šla na semenj, na skupno^ zabavo, na svatbo lepo oblečena ter je puščala hišo pod hlapčevim ali pastirjevim varstvom.
Večkrat se je Gilbert sam ponudil, da bo namesto Marije opravil živino in pazil na posestvo. Toda ni jima bilo prav, da bi videl od preblizu nered, ki je bil na kmetiji; zato ni šel več tja, razen kadar so ga povabili. Toda vabili so ga redko.
To je oviralo Gilberta Klokeja, da ni mogel spati ta marčev večer, ko je Mihael Meksime razmišljal naslonjen na okno. Drvar je mislil na stare stvari. Rekel si je tudi,^ da bo sedaj, ko je dobil dvajset frankov za jutrišnje delo, da bo šel navsezgodaj in dal polovico Mariji, da bo zadovoljna.
Ali bo? Kdo ve?
(Dalje sledi.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).