ANNALES Ser. Iiist. socio!. - 13 • 2003 • 2 izvirni znanstveni članek UDK 316.653-053.6:316.73 {497.4-14} prejeto: 2003-11-29 STALIŠČA MLADIH SLOVENSKE iSTRE DO (MED)KULTURNIH FENOMENOV OKOLJA BIVANJA Mateju SF.DMAK Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, 53-6000 Koper, Garibaldijeva t e -ma i I: ma tej a. sedma k @z rs-k p .s i IZVLEČEK Članek predstavlja ključne ugotovitve javnomnenjske raziskave, izvedene med srednješolsko populacijo na območju slovenske Istre v obdobju maj-junij 2002. Osrednji cilj raziskave je bil preučiti stališča in odnos mladih iz slovenske Istre do kulturnega okolja, v katerem živijo, s posebnim poudarkom na tistih družbenih fenomenih, ki to kulturna okolje ključno označujejo. Pri tem nas je zanimal odnos mladih do večkulturnosti in večjezičnosti Slovenske Istre, narodno mešanih zakonov/partnerstev, kulturnega in jezikovnega pluralizma oz. asimilacije v prevladujočo slovensko kulturo in/ali jezik, priseljencev in vprašanj, povezanih s priseljeniško problematiko, idr. Končni cilj raziskave je bil ugotoviti stopnjo (me.d)kulturne strpnosti in sprejemanja, ki smo ji priča med mladimi. Rezultate te raziskave smo primerjali z rezultati sorodne študije (Sedmak et al., 2002), ki je bila izvedena na območju slovenske Istre na reprezentativnem vzorcu odrasle (polnoletne) populacije. Ključne besede: mladi, javno mnenje, slovenska istra, etničnost, etnična heterogamija, kultura, narodnost, večjezičnost, strpnost LE OPINION! DEI GIOVANI DELL'ISTRIA S LOVE NA NEI CONFRONTI DE! FENOMENI (INTER)CULTURALI CHE RIGUARDANO L'AMBIENTE Di VITA SINTESi L'articolo ci presenta le considerazioni essenziali che concernono un sondaggio, ratio tra gli studenti delle scuole medie superiori nell'area nell'lstria slovena nel periodo ira il maggio e il giugno deli'anno 2002. La meta principale délia ricerca è stata quella di analizzare le opinioni ed il rapporto dei giovani dell'lstria slovena verso l ambiente cultúrale in cui vivono, dando maggior risalto a quei tenomeni sociali che determinano cssenztalmente quest'ambiente cuhurale. Ci siamo interessati del rapporto che i giovani mostrano verso la multiculturalitb e il plurilinguismo dell'lstria slovena, i matrimoni/partner misti, il pluralismo cultúrale e lingüístico, ossia l'assimilazione nella cultura e/o nel la lingua slovena predominante, gil emigra ti e le questloni collegate alla problemática migratoria, ecc. Lo scopo finale délia ricerca è stato quello di constatare il livello di tolleranza del!'(inter)cukuralith e di accettazione, che è presente tra i giovani. I risultati di questa ricerca sono stati confrontâti con i risultati di uno studio sirnile (Sedmak et al., 2002) che è stato fatto sull'area dell'lstria slovena, prendendo come campione rap-presentativo la popoiazione adulta (maggiorenne). Parole chiave: giovani, opinione pubblica, istria slovena, etnicità, eterogamia étnica, cultura, nazionalità, plurilinguismo, tolleranza 405 ANNALES Scr. hist, sociol. -13 2003 ■ 2 Mateja 5I.DMAK: STALIŠČA MLADI! I SLOVfNSKC ISTRE DO (MEOJKUITURNII-I fTNOMCMOV OKOLIA BIVANJA, 405-424 1.UVOD V članku bodo predstavljene nekatere ključne ugotovitve javnomnenjske raziskave z naslovom "Identiteta slovenske Istre - mladi", ki je bila izvedena v obdobju maj-junij 2002 kot del širšega aplikativnega projekta "Identiteta slovenske /sire"1 (Sedmak et al., 2002) (Sed-mak, 2002a). Osrednji cilj raziskave je bil v najširšem pomenu proučiti stališča in odnos mladih (natančneje srednješolske populacije) iz slovenske Istre do kulturnega okolja, v katerem živijo, s posebnim poudarkom na tistih družbenih fenomenih, ki to kulturno okolje ključno označujejo. Pri tem nas je posebej zanimal odnos mladih do večkulturnosti in večjezičnosti slovenske Istre, etnične heterogamije, kulturnega in jezikovnega pluralizma oz. asimilacije v prevladujočo slovensko kulturo in/ali jezik, priseljencev in vprašanj, povezanih s priseljeniško problematiko idr. Osrednje vprašanje, ki je "iz ozadja" vodilo vsebinsko zasnovo raziskave, je bilo namenjeno stopnji (ne)strpnosti in (ne)sprejemanja določenih kulturnih fenomenov, tipičnih za preučevano območje, oz. natančneje, vprašanju medkulturne (ne)strpnosti. Številna vprašanja iz v nadaljevanju predstavljene mladinske raziskave so bila vključena tudi v javno-mnenjski raziskavi "Identiteta slovenske Istre", ki smo jo izvedli na rcu odrasle (polnoletne) populacije v letih 2001-2002 (Sedmak et al., 2002). To nam omogoča primerljivost rezultatov, kar se kaže kot pomembno z vidika razlik in podobnosti v stališčih in odnosu do obravnavane teme med mladinsko in odraslo populacijo slovenske Istre. Pri tem se izpostavi vprašanje, ali se vrednote in stališča odrasle (polnoletne) populacije v toku medgeneracijske transmisije prenašajo na mladino oz. ali smo pri tem prenosu priča medgeneracijskemu prelomu in če, kateri so dejavniki tega preloma. 2. OPIS VZORCA Anketiranje je potekalo v maju in juniju 2002 na vzorcu srednješolske mladine z območij Mestne občine Koper, Občine Izola in Občine Piran. V raziskavo je bilo vključenih 313 mladih iz 10 srednjih Šol, in sicer: Srednja tehnična šola, Srednja ekonomska in poslovna šola, Gimnazija Koper, Ginnasio Gian Rinaldo Carli, Srednja pomorska in prometna Šola, Gimnazija Piran, Ginnasio Antonio Sema, Srednja zdravstvena šola, Scuola media Pietro Coppo, Srednja gostinska in turistična šola. Tabela 1: Sola Table 1: School / l f% Srednja tehnična šola, Koper 16 5,1 Srednja ekonomska in poslovna šola, Koper 54 17,3 Gimnazija Koper 51 16,3 Ginnasio Gian Rinaldo Carli, Koper 12 3,8 Srednja pomorska in prometna šola, Portorož 31 9,9 Gimnazija Piran 42 13,4 Ginnasio Antonio Sema, Piran 24 7.7 Srednja zdravstvena šola, Izola .30 12,1 Scuola media Pietro Coppo, Izola 8 2.6 Srednja gostinska in turistična šola, Izola 37 11,8 SKUPAJ 313 100 V raziskavo so bili vključeni dijaki tretjega in četrtega letnika, stari od 1? do 23 let.- Te| odločitvi je botrovalo prepričanje, da imajo dijaki višjih letnikov bolj izdelana stališča v odnosu do obravnavane problematike, med drugim tudi zaradi učnega programa, ki pri določenih predmetih (npr. sociologija) predvideva soočenje s temami, katerim je bila posvečena raziskava (inlerkulturnost, jezik, migracije ipd.). Tabela 2: Starost anketiranih Table 2: The respondents' age STAROST f f% 17 let 101 33,1 18 let 112 .36,7 19 let 66 21,6 20 let 20 6,6 21 let 4 1,3 22 let 1 0.3 23 let 1 0,3 SKUPAJ 305 100 Med vprašanimi je bilo nekoliko več deklet (60%) kot fantov (40%). 1 Sofinancerja aplikativnega projekta "Identiteta slovenske ¡stre" sla Ministrstvo za Šolstvo, znanost in šport Ki in Mestna občina Kopei 2 Pri interpretaciji so upoštevani in analizirani zgolj veljavni odstotki. 406 ANNAt.ES • Ser. hist, sociol. • 13 • 200.3 • 2 Mateja SfDMAK: STAUSČA MLADIH SlOVfNSKE ISTRI OO {MEDjKUlTUKNiH FENOMENOV OKOIJA fl(VAN|A, 405-421 Tabela 3: Spol Table 3: Gender SPOL f f % dekleta 183 60 fantje 122 40 SKUPAJ 305 100 Skoraj polovica mladih, ki so ipoliti 1 i anketo, živi v mestnem okolju (47,8%), 29,1% jih živi v primesi ju in 23,1% v vaškem okolju slovenske Istre. Med 61 vprašanimi (19,5%), ki so se na preučevano območje priselili in torej ne sodijo v skupino avtohtonih prebivalcev, se je večina (60,7%) priselila v dobi zgodnjega otroštva (0-7 let), 8,2% v osnovnošolskem obdobju (8-14 let) in 31,1% po 15 letu starosti. Skoraj polovica vprašanih srednješolcev je katoliške vere (48,8%), sledijo jim verujoči pravoslavne vere (5,4%), agnostiki (3,7%) in muslimani (3,4%). Neverujočih je 34,9%, medtem ko v skupino "drugo" sodi 3,7% mladih. Med mladimi, ki so se narodno samoopredelili, jih je največ slovenske narodne pripadnosti (83,3%), sledijo jim Bošnjaki/nje (4,2%), Hrvati/ce (3,9%), nato Srbi/k i -nje (3,5%), pripadniki/ce italijanske manjšine (2,9%) in Atbanci/ke ter Makedonci/ke z 0,3%; 1,5% mladih se je opredelilo za možnost "drugo". Pomemben je podatek, da se je zgolj 9 dtjakov/inj opredelilo za italijansko narodnost, četudi je bilo v raziskavo vključenih 44 dijakov/inj, ki obiskujejo srednjo šolo z italijanskim učnim jezikom. Tabela 4: Narodna pripadnost Table 4: Ethnic affiliation Enajst dijakov (3,5%) se je samoopredelilo z dvojno narodnostjo, eden od teh (0,3%) pa kar s trojno (slo-vensko-hrvaško-česko narodnostjo). Tabela 5: Samoopredelitev z dvojno narodno pripadnostjo Table 5: Self-determination as to double ethnic affiliation NARODNA PRIPADNOST 11. NARODNA PRIPADNOST i. slovenska srbska slovenska 1 italijanska 1 hrvaška 5 srbska 1 bošnjaška 1 i- črnogorska 1 Dejstvo in potreba, da se določen odstotek dijakov/inj samoopredeljuje z dvojno oz trojno narodnostjo, izpričujeta pomen multiplih narodnih in kulturnih identitet ter problematičnost popisov prebivalstva, ki terjajo enodimenzionalne narodne samoopredelitve. V okolju, ki ga odlikuje relativno visoka stopnja etnične heteroge-nosli, posledično visoko število mešanih zakonov/partnerstev (cca. 20,5%) in hkratna relativno visoka stopnja medkulturne strpnosti in bivanjskega sožitja (multi- in interkulturua drža prebivalcev slovenske istre), je verjetnost oblikovanja dvojnih oz. multiplih narodnih identitet toliko višja. Multiple samoopredelitve pa izpričujejo dejstvo, da je posameznik lahko istočasno pripadnik dveh narodnih skupin, da tako čuti, se tako doživlja in deluje. Dijaki tudi pri določanju narodne pripadnosti staršev navajajo dvojne oz. multiple narodne identitete roditeljev. Osem dijakov (2,6%) tako meni, da imajo njihovi očetje dvojno narodno pripadnost, eden od teh celo trojno (slovensko-italiiansko-hrvaško). Hkrati pa šest dijakov (1,9%) meni, da so njihove matere nosilke dvojnih narodnih identitet. Tabela 6: Narodna pripadnost očeta Table 6: Father's ethnie affiliation f f% slovenska 259 83,3 itahfanska 9 2,9 hrvaška 12 3,9 srbska 11 3,5 bošnjaška 13 4,2 albanska 1 0,3 makedonska 1 0,3 drugo 5 1,5 SKUPA) 311 100 f f % slovenska 211 68,5 italijanska 15 4,9 hrvaška 40 13,0 srbska 17 5,5 bošnjaška 19 6,2 albanska 1 0,3 makedonska 2 0,6 črnogorska 1 i. 0,6 drugo \ 0,3 SKUPAj 308 100 407 ANN ALES • Ser. hist, socio!. ■ 13 ■ 2003 • I Mateja StDMAKr STALIŠČA Ml AOIW Sunt H5KC ISTRI DO fMi;r>)KULTl.lRfllH rCNOMTNOV OKOLJA BIVANJA. <155-424 Tabela 7: Narodna pripadnost matere Table 7: Mother's ethnic affiliation Pri analizi podatkov smo ugotavljali tudi razlike glede na spol in narodno pripadnost srednješolcev. Pri slednji spremenljivki se je zaradi relativno nizkega števila pripadnikov posamičnih narodnih skupin uporabilo zgolj dualno razdelitev, in sicer Slovenci/Neslovenci. V nadaljevanju sta omenjeni spremenljivki izpostavljeni ie takrat, ko statistično |>omernbno vplivata na razlike pri odgovorih. sZSLEDKI !N RAZPRAVA Etnična heterogamija Prvi, najobsežnejši sklop vprašanj je bil posvečen problematiki etnično mešanih zakonskih /ves/partnerstev (tj. etnični heterogamiji) in z njimi povezanimi fenomeni. S temi vprašanji se je merilo: - odnos mladih do etnično mešanih zakonov/partnerstev, tj. stopnjo (ne)strpnosti in (neteprejemanja etnične heterogamije, ki istočasno odraža tudi stopnjo ne/strpnosti in ne/sprejemanja pripadnikov drugih narodnosti; sprejemanje partnerske zveze s pripadnikom druge etnije sodi namreč med najvišje izraze strpnosti in sprejemanja prav te etnije (Štrukelj, 1986); stopnjo medetnične bližine/distance; - ali mladi pri izbiri partnerja višje vrednotijo pripisane (rasa, narodnost, vera) ali pridobljene določnice (denar) oz. karakterne in telesne lastnosti (telesna privlačnost, dobrosrčnost, ljubezen); - kako mladi ocenjujejo strpnost svojega lokalnega okolja; • ali so mladi bolj naklonjeni pojavu večkuiturnosti in večjezičnosti ali jezikovni/kulturni asimilaciji ter prevladi ene same kulture in jezika. Sprva srno od dijakov želeli izvedeti, ali bi (na načelni ravni) pristali na partnersko zvezo z nekom, ki ni iste narodnosti, rase in vere, kot so oni sami. S tem se je ugotavljal odnos do treh temeljnih oblik mešanih zakonov/partnerstev, in sicer: medkulturnih, mecSrasniri in medverskih. Prejeti odgovori nakazujejo, da mladi v splošnem pozitivno sprejemajo (vrednotijo) etnično mešana partnerstva, saj je več kot polovica izprašanih izkazala pripravljenost tako za medkulturno kot mcdrasno in medvetsko partnerstvo. Skupaj z odgovorom "mogoče bi" pa je odstotek pripravljenosti za mešano partnerstvo še višji, in sicer: 81,8% mladih bi (mogoče) imelo partnerja druge narodnosti, 75,6% druge vere in 67,7% druge rase. Tabela 8: Ali bi imel/a punco oz. fanta, ki je druge narodne pripadnosti kot ti? Table 8: Would you bave a girlfriend/boyfriend of other ethnie affiliation than your own? f f% bi 184 58,8 mogoče bi 72 23 ne bi 6 1,9 ga/jo imam oz. sem ga/jo Imel/a 36 11,5 ne vem 15 4,8 SKUPAJ 313 100 je pa stopnja naklonjenosti do mešanih partnerstev najvišja v primeru narodno mešanih partnerstev, medtem ko je pripravljenost za medversko in medrasno partnerstvo nekoliko nižja. Tako je le 1,9% mladih zavrnilo možnost medkulturne (tj, mednarodne) zveze {odgovor "ne bi"), medtem ko se ta odstotek pri možnosti medverske zveze poviša na 9,3% in pri medrasni zvezi na nezanemarljivih 24%. Tudi odstotek neodločenih ("ne vem") je pri možnosti mednarodnega partnerstva najnižji, in sicer 4,8%. Tabela 9: Ali bi imel/a punco oz. fanta, ki je druge vere kot ti? Table 9: Would you have a girlfriend/boyfriend of other religious affiliation than your own? f f% bi 169 54,2 mogoče bi 67 21,5 ne bi 29 9,3 ga/jo imam oz. sem ga/jo ime l/a 24 7,7 ne vem 23 7,4 SKUPA) 312 100 in ne nazadnje, trenutno 11,5% mladih živi v narodno mešanem partnerstvu, medtem ko ima partnerja/ko druge vere 7,7%, partnerja/ico druge rase pa zgolj 1% mladih (ta podatek glede na siceršnjo nizko stopnjo rasne heterogenosti na celotnem slovenskem območju ne preseneča). f f% slovenska 229 73,9 italijanska 5 1,6 hrvaška 35 11,3 srbska 16 5,2 bošnjaška 18 5,8 albanska 1 0,3 makedonska 1 0,3 češka 1 (5,3 madžarska T i- 0,6 poljska 1 0,3 drugo 1 0,3 SKUPAJ 310 100 .408 ANNALES • Ser. hist, socioi. • i 3 2003 • 2 MÜteiü SCDMAK: STALIŠČA MS A re H SLOVENSKI; ISTRf no (Mi DlKULTÜSNiH fCNOMCNOV OKOIJA BIVAM J A, -SOS-m Tabela JO: Ali bi imel/a punco oz. fanta, ki je druge rase kot tif Table tO: Would you have a girlfriend/boyfriend of other race than your own? Pri vprašanju "Ali bi imel/a punco/fanta, ki je druge narodne pripadnosti kot ti?" se fantje v višji meri izrekajo za odgovor "bi" (69,7% fantje proti 51,4% dekleta) in dekleta v večji meri za "mogoče bi" (25,7% dekleta proti 19,7% fantje). Vendar istočasno več deklet živi oz. je imelo izkušnjo življenja v etnično mešanem partnerstvu (15,8% proti 5,7%). Razlika med odgovori fantov in deklet se pojavi tudi pri naslednjem vprašanju, ki izpostavlja pomen partnerjeve vere. Ponovno "bi" znatno več fantov kot deklet imelo partnerico/ja druge vere (68,9% proti 45,1%). Istočasno pa več deklet izbere odgovor "mogoče bi" (25,8% proti 15,6%). Odgovori mladostniške populacije sovpadajo z odgovori odraslih prebivalcev slovenske Istre, saj je tudi med slednjimi opaziti znatno večjo pripravljenost moških skleniti mešano zakonsko zvezo (Sedmak, 2002), Ko mlade glede na narodnost razdelimo v dve večji skupini (S! o venci/Neslo venci}, je razlika prisotna zgolj pri vprašanju "Ali bi imel/a punco/fanta, ki je druge narodne pripadnosti?", vendar razlika ni enoznačna v smislu, da bi Slovenci bili v splošnem bolj oz. manj pripravljeni imeti partnerja druge narodnosti kot Ne-sbvenci. Tako bi nekoliko višji odstotek Slovencev "mogoče uvel" partnerja druge narodnosti (26,3% proti 7,4%), četudi je odstotek pritrdilnih odgovorov "bi" skoraj enak pri obeh skupinah (58,7% in 59,3%). Odgovor "ne bi" je višje zastopan pri Neslovencih (5,6% proti 1,2%) in prav tako odgovor "ga/jo imam oz. sem ga/jo imel/a" (22,2% proti 9,3%). V nadaljevanju srno poskušali izvedeti, katere so liste pripisane (rasa, narodnost, vera) ali pridobljene (denar) določnice oz, karaklerne lastnosti (dobrosrčnost, vzajemno spoštovanje), ki se zdijo mladrm v procesu izbire (zakonskega) partnerja najpomembnejše. Spodnja tabela nazorno prikazuje, da mladi višje kot pripisane določnice rase, vere in narodne pripadnosti v procesu izbire partnerja/ice vrednotijo vzajemno spoštovanje, ljubezen, telesno privlačnost m dobrosrčnost. Omenjene lastnosti je kot "zelo" oz. "Se kar pomembne" označilo Izjemno visoko število mladih, in sicer: vzajemno privlačnosti 95,8%, ljubezen 96,8%, telesno privlačnost 72,8% in dobrosrčnost 90,4% mladih. Kot relativno pomembno vrednoto mladi izpostavijo tudi denar, saj je ta odgovor kot "zelo" in "še kar pomembno" stvar v življenju izpostavilo 38,6%. Primerjava med spoloma je pokazala, da se zdita vzajemno spoštovanje (st. značil. - ,001) in dobrosrčnost (st. značil. = ,001) dekletom pomembnejši kot fantom, medtem ko telesno privlačnost (st. značil. -,040) v primerjavi s fanlj izpostavijo kot manj pomembno lastnost pri izbiri zakonskega kandidata. Mladi torej kategorij vere, narodnosti in rase v splošnem ne ocenjujejo kot "pomembnih" dejavnikov v procesu izbire partnerja/ice, pri čemer jih kot "Še kar pomembne" označijo s sledečimi odstotki: narodnost • 19,5%, vera - 21,2% in rasa - 17,7%. Dodatni relativno visoki odstotki pa so v primeru treh navedenih določnic pripadli odgovoru, ki izraža neodločenost: "niti pomembna, niti nepomembna" stvar pri izbiri partnerja/ice. ZELO ŠE KAR NITI POMEMBNA NITI SE KAR SPLOH NI SKUPAJ POMEMBNA POMEMBNA NEPOMEMBNA NEPOMEMBNA POMEMBNA f f% f f% f (% f f% f f% f f% vzajemno spoštovanje 242 78,6 53 17,2 7 2,3 3 1 3 1 308 100 ljubezen 278 89,4 23 7,4 2 0,6 2 0,6 6 1,9 311 100 denar 20 6,4 100 32,2 110 35,4 41 13,2 40 12,8 311 100 narodnost 7 / 2,3 32 10,4 81 26,4 60 19,5 127 41,4 307 100 telesna privlačnost 92 29,8 133 43 54 17,5 21 6,8 9 2,9 309 100 vera 20 6,5 39 12,7 S3 27,1 65 21,2 99 32.4 306 100 dobrosrčnost 166 53,4 115 37 17 5,5 8 2,6 5 1,6 311 100 rasa 17 5,5 36 11,6 66 21,3 55 17,7 136 43,9 310 100 f f% bi 182 .58,1 mogoče bi 30 9,6 ne bi 75 24 ga/jo imam oz. sem ga/jo imel/a 3 1,0 ne vem 23 7,3 SKUP A| 313 100 Tabela 11: Če bi se nekoč odločal/a za poroko z določeno osebo, kako zelo sc ti zdijo pomembne sledeče stvari. Table 11: If you once decided to marry a certain person, how important would the following things be to you: ANN ALES • Ser. hist, socio!. ■ 13 ■ 2003 • I M.llojfl SEDMAK: STALlSCA MLADiH SlOVfNSKE ISTRE DO (MEDJKUl t'USNtH FENOMENOV OKOLI A B!VAN|A. JiS-434 Med anketiranimi srednješolci jih 137 oz. 44,5% trenutno ima fanta/punco. Med temi pa je 73% takih, katerih fant/punca je iste narodnosti, kot so oni sami., in 24,1% tistih, ki so v narodno mešanem partnerstvu. Ta odstotek je soroden podatku iz raziskave, izvedene med odraslo populacijo, živečo na območju slovenske Istre, v skladu h katero cca. 20,5% prebivalcev, ki živijo v partnerski/zakonski zvezi, živi v narodno mešani (zakonski) zvezi (Sedmak et al., 2002). Ima pa več Slovencev (71,3%) kot Nesiovencev (40,7%), ki trenutno imajo fanta/punco, partnerja iste narodnosti, kot so sami. Tabela 12: Ali je tvoj fant/punca iste narodne pripadnosti kot ti? Table 12: Is your girlfriend/boyfriend of the same ethnic affiliation as you a re? Ker je socializacijski kontekst primarne družine mladih ključnega pomena pri oblikovanju temeljnih vrednotnih orientacij, nas je v nadaljevanju zanimalo, ali bi po mnenju anketiranih srednješolcev starši nasprotovali njihovi zvezi s fantom/punco druge narodnosti. Več kol polovica mladih (54%) ocenjuje svoje starše kot strpne; zanje menijo, da ne bi nasprotovali njihovemu partnerstvu s fantom/punco druge narodne pripadnosti. Se pa zato odstotki tistih, za katere dijaki menijo, da bi se na to dejstvo odzvali negativno, približno enakomerno porazdelijo na mater (4,2%), očeta (6,1 %) in oba roditelja skupaj (6,4%). Kar visok odstotek mladih (29,4%) pa reakcije svojih staršev ne zmore predvideti. Razlika med odgovori fantov in dekle! je prisotna, in sicer: več fantov kot deklet meni (61,5% nasproti 49,2%), da starši ne bi nasprotovali zvezi s punco druge narodnosti (odgovor "ne, ne bi"), istočasno pa več deklet izpostavlja, da bi takšni zvezi nasprotoval oče (8,2% proti 3,3%) oz. oba starša (8,7% proti 2.5%). Tabela 13: Misliš, da bi starši nasprotovali tvoji zvezi s fantom/punco druge narodnostif Table 13: Dou you think that your parents would oppose your relationship with a boyfriend/girlfriend of other nationality? Pri etnično mešanih zakonih/partnerstvih je potrebno imeti v mislih posamične etnične pripadnosti partnerjev, ki so vključeni v mešan zakon. Pripravljenost oz. nepripravljenost skleniti mešano partnersko zvezo se tesno povezuje s splošnim sprejemanjem pripadnikov drugih narodnih skupin, pri čemer je ključnega pomena prav medetnična (medkulturna) bližina. Rezultat omenjene medkulturne bližine oz. distance pa je dejstvo, da so se predstavniki določenih narodnih skupin pripravljeni poročiti s predstavniki nekaterih drugih narodnih skupin ob istočasnem odklanjanju partnerske/zakonske zveze s pripadniki "tretjih" narodnih skupin. Rezultat tovrstne preferenčne maritalne selekcije pa so predstavniki narodnih skupin, ki jih uvrščamo med zelo zaželene partnerske/mar i talne kandidate, in na drugi strani predstavniki narodnih skupin, ki sodijo med manj ali ne preveč želene partnerske/zakonske kandidate. Zato smo pri srednješolcih iz slovenske Istre želeli izvedeti, ali se, ko je govor o njihovi ne/pripravljenosti skleniti narodno mešano zvezo, s tem v zvezi določene razlike pojavljajo tudi glede na narodno pripadnost potencialnega partnerja/ice oz, ali je pri srednješolcih zaslediti bolj/manj zaželene (maritalne) partnerje glede na narodnost. Prejeti odgovori nakazujejo, da med mladimi obstajajo jasne preferenčne ločnice glede na narodno pripadnost potencialnega partnerja/ice: med najbolj zaželenimi zakonskimi kandidati tako naletimo na Sloven-ce/ke, Kalijane/ke, Hrvate/ice, pripadli i ke/ce zahodnoevropski!« držav in Američane/ke. S pripadniki/cami omenjenih narodnosti bi velika večina mladostnikov bila pripravljena vstopiti v zakonsko zvezo, in sicer skupaj "zagotovo" in "verjetno" s Slovencem/ko 89,2%, z itaiija-nom/ko 77,2%, s Hrvatom/ico 69,3%, s pripadnikorn/co zahodnoevropske države 69,5% in z Američanom,'ko 67,9%. V primeru navedenih narodnosti zasledimo tudi najnižje odstotke izprašani!», ki se z njihovimi pripadniki/cami ne bi bili pripravljeni poročiti. Predstavniki/če ostalih narodnosti sodijo med manj zaželene poročne kandidate, med katerimi lahko kot najmanj zaželene izpostavimo pripadnike albanske etnične skupine. Z Aibanko/cem bi se tako "zagotovo/verjetno" poročilo najnižje število mladostnikov (30,1%), "zagotovo/verjetno ne" pa hkrati najvišji odstotek mladih (51,4%). Pri Makedoncih/kah, Črnogorci h/ka h, Srbih/kinjah in Bošnjakih/njah pa so si odstotki pripravljenih vstopiti in ne pripravljenih vstopiti v mešan zakon s pripadniki omenjenih skupin relativno podobni, pri čemer je nekoliko višji odstotek tistih, ki se s predstavnicami/ki navedenih narodov ne bi poročili. Skupaj se tako z Mekedoncem/ko "zagotovo/verjetno ne bi" poročilo 45,5% mladih ('zagotovo/verjetno" pa bi 37,2% mladih), s Crnogorcem/ko "ne bi" skupno 42,6% (skupno "bi" 39,7%), s Srbom/kinjo "ne bi" 42% (istočasno "verjetno/zagotovo bi" 42.7%), z Bošnjakom/i njo "ne bi" sklenilo zakonske zveze skupno 44,5% mladih ("bi"pa f f% da, mama verjetno bi 13 4,2 da, oče verjetno bi 19 6,1 da, oba bi 20 6,4 ne, ne bi 169 54 ne vem 92 29,4 SKUPAI 313 100 !_ f f % da 64 73 [ne 33 24,1 | ne vem 3 2,2 ¡SKUPAI 137 100 .410 ANNALES • Ser. hist, social. 13 ■ 2003 • 2 M;it ? ¡a SfOMAK: STAUSCAMt ADIH SLOVENSKE (STRE DO (MiOiKULTURNIH fiMOMlWOV OKOUA BIVANJA 40S-424 Tabela 14: Ali bi se poročil/a z/s: Table 14: Would you marry: ZAGOTOVO BI SE VERJETNO BI SE VERJETNO NE BI ZAGOTOVO NE Bi NE VEM r f% f f% f f% f f% f f% SLOVENCEM/KO 219 70 60 19,2 5 1,6 5 1,6 24 i 7 ITALIJANOM/KO 118 37,8 123 39,4 32 10,3 8 2,6 31 9.9 HRVATOM/ICO 91 29,2 125 40,1 45 14,4 13 4,2 38 12,2 MAKEDONCEM/KO 50 16 66 21,2 82 26,3 60 19,2 54 17,3 ČRNOGORCEM/KO 54 17,4 69 22,3 69 22,3 63 20,3 55 17,7 SRBOM/KINJO 66 21,2 67 21,5 67 21,5 64 20,5 48 15,4 ALBANCEM/KO 39 12,6 54 17,5 64 20,7 95 30,7 57 18,4 BOŠNJAKOM/IN jO 50 16,2 66 21,4 64 20,8 73 23 7 55 17,9 S PRIPADNIKOM/C O Z. EVROPSKE DRŽAVE 82 26,4 134 43,1 26 8,4 17 5,5 52 16,7 ROMUNOM/KO 54 17,4 79 25,4 66 21,2 51 16,4 61 19,6 AMERIČANOM/KO 98 31,4 114 36,5 31 9,9 13 4,2 56 17,9 37,6%). Tudi Romuni/ke sodijo v slednjo skupino manj zaželenih partnerjev, vendar je pri tej skupini odstotek tistih, ki bi se z njimi poročili, višji od odstotka tistih, ki se ne bi, in sicer "zagotovo/verjetno bi" se z njimi poročilo 42,8% mladih, "ne bi"pa 37,6%. Odstotki neopredeljenih so najnižji pri skupinah bolj zaželenih partnerjev: Slovencih/kali {7,7%), Italija-nih/kah (9,9%) in Hrvatih/cah (12,2%). Prejeti odgovori v splošnem odslikavajo odnos do posamičnih skupin maritaEnih kandidatov med pofno-letno populacijo (Sedmak et al., 2002). Videti je, da je medgeneracijski prenos vrednot in stališč v slovenski Istri, ki se nanašajo na želene in manjželene partnerje z vidika narodne pripadnosti, nedvoumen. Razlike med odgovori fantov in deklet se pojavijo kar pri sedmih kategorijah, in sicer: pri poroki z Italijanom/ko (st. značil. - ,037), s Hrvatom/co (st, značil. = ,004), z Mekedoncem/ko (st. značii. = ,010), s Črnogorcem/ko (st. značil. = ,047), z Albancem/ko (st. značil. = ,026), Romunom/kinjo (st. značil, - ,005) in z nekom iz zahodnoevropske države (st. značil. - ,001). V primeru vseh navedenih poročnih kandidatov bi bila dekleta z njimi manj pripravljena skleniti zakonsko zvezo v primerjavi s fanti. Sorodni so rezultati raziskave, izvedene med odraslo populacijo, v skladu s katero so moški v primeru vseh navednih maritalnih kandida-tov/inj bolj pripravljeni skleniti heterogamni zakon. Višjo stopnjo pripravljenosti moških vstopiti v mešan zakon lahko razloži tudi dejstvo, da heterogamija moškega družbeno gledano ni enaka heterogamiji ženske. Prav zato so sankcije, ki sledijo odstopanju od implicitnih ali eksplicitnih homogamnih pravil, pričakovano bolj restriktivne in radikalne prav v primeru ženskih pripadnic skupnosti (Breger, Hill, 199S). Četudi slovensko kulturno okolje, podobno kot ostale zahodne družbe, odlikuje relativno visoka stopnja osebne svobode pri izbiri zakonskega partnerja/ice, pa so določeni tradicionalni vzorci omejitev še vedno prisotni. Večja stopnja svobode, ki se s tem v zvezi podeljuje moškim, je nedvomno eden od kazalcev še vedno obstoječih regulativnih mehanizmov družbe. Razlike med Slovenci in Neslovenci so pričakovane: Slovenci,/ke bi se bili v večji meri pripravljeni poročiti s Slovenci,'1ercepcijah. Pri vprašanjih, s katerimi smo želeli ugotoviti odnos mladih do večjezičnosti in večkulturnosti oz. do jezikovne in kulturne asimilacije v etnično mešanih družinah, se mladi v veliki meri in dokaj enotno opredelijo za bilingvalizem otrok in sobivanje obeh jezikov znotraj mešanih družin, in sicer s 64,2%, pri čemer 19,8% mladih meni, da je to vprašanje povsem nepomembno. Prav tako se največji odstotek mladih (57,2%) opredeli za kulturni pluralizem in sobivanje elementov obeh kulturnih sistemov, 18,8% pa meni, da je to povsem nepomembna zadeva. Skladno z nekaterimi predhodnimi študijami (npr. Sedmak, 2002a) se izpostavi (v tem primeru manjša) razlika v odnosu do jezikovnega in kulturnega pluralizma ter nekoliko nižja stopnja sprejemanja slednjega. Kot je razvidno i z spodnjih tabel, namreč 16% mladih meni, da bi morali biti otroci v etnično mešanih družinah vzgajani zgolj v slovenski kulturi in 11,5%, da bi morali uporabljati zgolj slovenski jezik. Razliko med kulturnim in jezikovnim pluralizmom oz. razliko med kulturo in jezikom, ki v tem primeru sicer ni statistično pomembna, pa v večji meri izpostavlja študija, izvedena med etnično mešanimi zakonskimi pari (Sedmak, 200 2a). Čeprav smo tudi za odraslo populacijo ugotovili različna stališča do medgeneracijske transmisije jezika in kulture v mešanih družinah, in sicer večji odstotek tistih, ki zagovarjajo jezikovni kot kulturni pluralizem, pa so odrasli bolj naklonjeni kulturnemu medgenera-cijskemu transferju (69,1% odraslih meni, da bi morali biti otroci mešanih zakonov vzgajani v kulturah obeh staršev, in 78,8%, da bi morali uporabljati oba jezika). Tabela 19: Otroci, rojeni v našem okolju v narodno mešanih zakonih med Slovencem in Neslovencem, naj bi uporabljali: Table 19: The children born in our environment in ethnically mixed marriages between Slovenes and non-Slovenes should use: f 1% samo jezik slovenskega roditelja 36 11,5 samo jezik roditelja, ki ni Slovenec 1 0,3 jezika obeli staršev 201 76 samo jezik matere, ne glede na to, katere narodnosti je 1 0,3 samo jezik očeta, ne glede na to, katere narodnosti je 1 0,3 to je povsem nepomembno 62 19,8 ne vem 11 3,5 SKUPAJ 313 100 t f% da, zelo strpno 22 7,1 še kar strpno 121 38,9 niti strpno niti nestrpno 112 36 ni strpno 44 14,1 zelo je nestrpno 12 3,9 S KUP A| 311 100 f f% da, zelo strpno 27 8.7 še kar strpno 75 24,1 niti strpno niti nestrpno 103 33,1 ni strpno 73 23,5 zelo je nestrpno 33 10,6 SKUPAI 311 100 .413 ANNALÎrS • Ser. hist, socio!. • 13 • 2003 • 2 M0K|» îïtJMAK- STAUSCAMLADIH SLOVENSKE tSIKf DO (MFOIKUt.TUKNII r f-PNOMfNOV OKOLJA BIVANJA. HJS 'IM Tabela 20: Otroci, rojeni v našem okolju v narodno mešanih zakonih med Slovencem in Neslovencem, naj bi bili vzgajani: Table 20: The children born in our environment in ethnically mixed marriages between Slovenes and non-Slovenes should be brought up: Pri zgoraj predstavljenih opredelitvah je opaziti razliko med odgovori Slovencev in Neslovencev. Četudi se večina opredeljuje za jezikovni pluralizem (64,5% Slovencev in 63% Neslovencev), hkrati več Slovencev meni, da naj bi otroci uporabljali zgolj jezik slovenskega roditelja {13,1% proti 3,7%), in več Neslovencev, da je to po nepomembno (27,8% proti 18,1%). Če se pri vprašanju medgeneracijskega kulturnega transferja Slovenci in Neslovenci v sorodnih odstotkih opredelijo, da je to povsem nepomembno vprašanje {18,5% Slovenci in 20,4% Neslovenci), pa več Slovencev meni, da bi morali biti otroci mešanih zakonov vzgajani zgolj v slovenski kulturi (18,5% proti 3,7%), in več Neslovencev, da bi morali biti vzgajani v kulturah obeh staršev (68,5% proti S4,8%). Ob zaključku sklopa vprašanj, posvečenega etnični heterogamiji in navezujoč i m se temam, smo mlade prosili, naj z ocenami od 1 do 5 ocenijo tudi sledeče trditve: h Narodno mešana zakonska zveza m nikoli tako stabilna in obstojna kot zakon med dvema, ki sta iste narodne pripadnosti. 2. Otroci, ki so odraščali v narodno mešanem zakonu, so bolj tolerantni do drugih kultur. 3. Ni naravno, da se ljudje poročijo z'nekom, ki ni njihove narodnosti, vere, rase. 4. Otroci staršev različnih narodnih pripadnosti so bolj nesamoza vestni. 5- Všeč mi je, da živim v okolju, v katerem je veliko število narodno mešanih zakonov. 6. Država bi morala omejevati število narodno mešanih zakonskih zvez. Odgovori se pri vseh navedenih trditvah nagibajo v prid narodno mešanim zakonom in izražajo nestrinjanje s trditvami, ki ocenjujejo mešane zakone/partnerstva kot nenaravne, problematične za otroke ipd. Z izjavo "Narodno mešana zakonska zveza ni nikoli tako stabilna in obstojna kot zakon med dvema, ki sta iste narodne pripadnosti" se tako skupno "(sploh) ne strinja" 65,5% mladih, s trditvijo "Ni naravno, da se ljudje poročijo z nekom, ki ni njihove narodnost/, vere, rase" se skupno "(sploh) ne strinja" kar 82,9%, s trditvijo "Otroci staršev različnih narodnih pripadnosti so bolj nesamoza vestni" skupno izraža nestrinjanj& 62r2% mladih in s trditvijo "Država bi morala omejevati število narodno mešanih zakonskih zvez" se skupno "(sploh) ne strinja" kar 80,1% mladih. istočasno pa se s trditvijo "Otroci, ki so odrašča/i v narodno mešanem zakonu, so bolj tolerantni do drugih kultur" skupno "(popolnoma) strinja" 57,5% mladih in s trditvijo "Všeč mi je, da živim v okolju, v katerem je veliko število narodno mešanih zakonov" skupno "(popolnoma) strinja" 36,.6% mladih. Odstotki neopredeljenih ("se niti strinjam, niti ne strinjam") so dokaj visoki in se gibljejo od 11,1% pa vse do 47,4%. Zanimivo se najvišji odstotek neopredeljenih pojavi pri trditvi "Všeč mi je, da živim v okolju, v katerem je veliko število narodno mešanih zakonov", kar izpričuje, da so mladi na načelni ravni sicer lahko pozitivno naravnani do etnične heterogamije, da pa je ta toleranca na preizkušnji, ko gre za konkretno okolje, v katerem mlad človek živi. Lahko pa ta podatek interpretiramo tudi kot obliko prikritega nacionalizma oz. na način, da posameznik dejansko ne more uporabiti du-alne opredelitve "všeč mi je/ni mi všeč", ko je govor o prisotnosti etnične heterogamije v njegovem okolju bivanja, in je ta dnalna disfunkcija pač neprimeren kazalnik odnosa do etnične heterogamije. Se pa z omenjeno trditvijo statistično značilno bolj strinjajo Neslovenci (st. značif. = ,020). S tem v povezavi pa je zanimiv odnos mladih do trditve "Država bi morala omejevati število narodno mešanih zakonskih zvez", ki jasno izpričuje povsem nenaklonjen odnos do kakršnekoli intervencije države v smislu omejevanja mešanih zakonskih zvez. Tudi število neopredeljenih je pri tem odgovoru relativno nizko (13,8%), medtem ko se nasprotovanje, kot že omenjeno, pojavi pri 80,1% izprašani h. Dalje, več deklet kot fantov nasprotuje tovrstni intervenciji države (st. znači!. = ,038). f f% v eni kulturi, in to slovenski 50 16 zgolj v kulturi neslovenskega roditelja 2 0,6 v kulturah obeh staršev 179 57,2 v kulturi matere, ne glede na to, katere narodnosti je 0 0 v kulturi očeta, ne glede na to, katere narodnosti je 0 0 to je povsem nepomembno 59 18,8 ne ve iti 2.3 7,3 SKUPAJ 313 100 414 ANN ALES • Ser. hist, socio!. ■ 13 ■ 2003 • I Mateja 5CDMAK: STALIŠČA MUC'IH SLOVI NSKI: IS!RF OO (MCOJKUITUPNIH FENOMENOV OKOLJA BIVANJA. 4<15-42-i Tabela 21: Stopnje (ne)strinjanja s trditvami: Table 21: Degrees of (non)agreement with the following assertions: SE POPOLNOMA STRINJAM SE STRINJAM SE NITI STRINJAM NITI NE STRINJAM SE NE STRINJAM SE SPI. O H NE STRINJAM f f% f f% f f% f f% f f% Narodno mešana zakonska zveza ni nikoli tako stabilna in obstojna kot zakon med dvema, ki sta iste narodne pripadnosti. 13 4,2 27 8,6 68 21,7 90 28,8 115 36,7 Otroci, ki so odraščali v narodno mešanem zakonu, so bolj tolerantni do drugih kultur. 45 14,4 135 43,1 96 30,7 23 7,3 14 4,5 Ni naravno, da se ljudje poročijo z nekom, ki ni njihove narodnosti, vere, rase. 7 2,3 11 3,6 34 11,1 98 32,1 155 50,8 Otroci staršev različnih narodnih pripadnosti so bolj nesamozavestni. 6 2 20 6,6 89 29,3 102 33,6 87 28,6 Všeč mi je, da živim v okoljLt, v katerem je veliko število narodno mešanih zakonov. 43 13,9 71 22,9 147 47,4 2b 8,4 23 7,4 Država bi morala omejevati število narodno mešanih zakonskih zvez. 8 2,6 11 T C 43 13,8 102 32,8 147 47,3 Stališča mladih do zgoraj predstavljenih trditev so v veliki večini skladna s stališči polnoletne populacije, ki odraža pozitiven odnos do etnične heterogamije in spremljajočih fenomenov (Sedmak et. al., 2002). Jezik V sklopu vprašanj, posvečenih jeziku, smo ugotavljali: - dejansko stopnjo jezikovnega pluralizma v slovenski Istri med mladimi in v okviru narodno mešanih zakonov (tj. bilingvalizem med otroki mešanih zakonov) ter posledično stopnjo jezikovne asimilacije v mešanih družinah; - odnos mladih do lastnega jezika, večjezičnosti in uradne dvojezičnosti slovenskega in italijanskega jezika. Materni jezik večine mladih je slovenski (87,0%), sledi hrvaški jezik (5,1%), italijanski (1,9%), srbohrvaški (1,9%), bošnjaški (1,6%), srbski (1%) ter drugi z manj kot enim odstotkom. Tabela 22: Materni jezik Table 22: Mother tongue Nezanemarljivih 21,5% oz. 67 mladih se, je opredelilo kot bilingvalnih. Tabela 23: Bilingvalizem Table 23: Bilingualism MATERNI JEZIK II MATERNI JEZIK I. slovenski hrvaški srbski srbohrvaški albanski 2 hrvaški 19 hrvaškosrbski 4 makedonski 5 srbski 3 srbohrvaški 6 1 1 italijanski 19 4 bošnjaški 1 madžarski 1 1 Tudi materni jezik roditeljev mladih, vključenih v raziskavo, je pričakovano v največji meri slovenski, tako je slovenski materni jezik kar 71,1% materam in 65,1% očetom. Pri tem pa je materni jezik nezanemarljivih 28,9% mater in 34,9% očetov neslovenski. Tudi pri opredelitvi maternega jezika matere in očeta je opaziti (po pričevanju otrok) manjšo stopnjo dvojezičnosti tako mater (5,5%) kot očetov (5,5%). Večina mladih tako z očetom kot materjo govori v slovenskem jeziku - z materjo kar 90,4%, z očetom pa 85,4%. Pri tem pa je potrebno dodatno izpostaviti, da v komunikaciji z materjo 9% mladih uporablja poleg slovenskega še drugi (neslovenski) jezik, v komunikaciji z očetom pa govori v drugem jeziku 10% mladih. f f % slovenski 274 87,8 albanski 1 0,3 hrvaški 16 5,1 srbski 3 i srbohrvaški 6 1,9 italijanski 6 1,9 bošnjaški 5 1,6 istrijanski 1 0,3 SKUPAJ 312 100 .415 ANN ALES • Ser. hist, socio!. ■ 13 ■ 2003 • I Matej» SCDMAK: STAtlSCA MI.ADJR SI.OViïNSKE ISTRF IX) CMEDJKUI TURN» IIKNOVTNOV OKOIJA BIVANJA, 4Ï5-424 Tabela 24: V katerem od navedenih jezikov govoriš z mamo? Table 24: In which of the following languages do you communicate with you mother? f f% slovenski 282 90,4 hrvaški 8 2,6 hrvatskosrbski 1 0,3 makedonski 1 0,3 srbski 2 0,6 srbohrvaški f D 1,6 italijanski 9 2,9 bošnjaški 3 1 istrijanski 1 0,3 SKUPAJ 312 100 Tabela 25: V katerem od navedenih jezikov govoriš z mamo II. ? Table 25: In which of the following languages do you communicate with you mother II? IFZIK li. JEZIK 1. slovenski hrvaški albanski 1 hrvaški 9 hrvaškosrbski 2 makedonski 1 srbski 4 srbohrvaški 5 italijanski 1 1 bošnjaški 3 angleški 1 Tabela 26: V katerem od navedenih jezikov govoriš z očetom? Table 26: In which of the following languages do you communicate with you father? f f% slovenski 264 85,4 hrvaški 10 3,2 hrvatskosrbski 1 0,3 srbski 4 1,3 srbohrvaški 5 1,6 italijanski 15 4,9 bošnjaški 3 1 istrijanski 1 0,3 drugo 6 1,9 SKUPAJ 313 100 Tabela 27: V katerem od navedenih jezikov govoriš z očetom II ? Table 27: In which of the following languages do you communicate with you father II? JEZIK II. JEZIK 1. slovenski hrvaški hrvaški 10 hrvaškosrbski 2 makedonski 1 srbski 4 srbohrvaški 5 italijanski 5 1 bošnjaški 3 Večina mladih dojema svoj materni jezik kot "(zelo) pomemben", skupno kar 82,9%. Neodločenih glede tega pa je 15,8% srednješolcev. Tabela 28: Kako pomemben je zate tvoj materni jezik? Table 28: How important is your mother tongue to vou? f f% zelo pomemben 140 46,1 pomemben 112 36,8 niti pomemben niti nepomemben 48 15,8 nepomemben 1 0,3 zelo nepomemben 3 1 SKUPAJ 304 100 Poleg odnosa do lastnega maternega jezika smo želeli izvedeti, kakšen je odnos mladih do uradne dvojezičnosti slovenskega in italijanskega jezika v okolju, v katerem živijo, ter do večjezičnosti, ki so ji priča v svojem vsakdanu. Mlade smo prosili za oceno naslednjih trditev (ocenjevali so jih s pomočjo petstopenjske lestvice); L Všeč mi je, da živim v okolju, v katerem je mogoče slišati različne jezike. 2. Moti me, da je na območju Obale uradna dvo-jezičnost slovenskega in italijanskega jezika. 3. Na obalnem območju bi moral biti poleg slovenskega in italijanskega jezika uradni tudi hrvaški jezik. 4. Všeč mi je, da ljudje govorijo v svojem matemem jeziku, tudi če je ta neslovenski. .416 ANN ALES • Ser. hist, socio!. ■ 13 ■ 2003 • I Mateja SfDMAK: STALIŠČA MLADIM SLOVENSKE ISIRL DO (MEDKULTURNIH FENOMENOV OKOLJA BIVANJA, 405-424 Tabela 29: Koliko se strinjaš oz. ne strinjaš s sledečimi trditvami: Table 29: To what extent do you (not) agree with the following statements? SE POPOLNOMA STRINJAM SE STRINJAM SE NITI STRINJAM NITI NE STRINJAM SE NE STRINJAM SE SPLOH NE STRINJAM f f% f f % f f% f f% f t'% Všeč mi je, da živim v okolju, v katerem je mogoče slišati različne jezike. 85 27,8 121 39,5 70 22,9 21 6,9 9 2,9 Moti me, da je na območju Obale uradna dvojezičnost slovenskega in italijanskega jezika. 25 8,2 17 5,6 50 16,3 74 24,2 140 45,8 Na obalnem območju bi moral biti poleg slovenskega in italijanskega jezika uradni tudi hrvaški jezik. 14 4,6 47 15,4 112 36,6 74 24,2 59 19,3 Všeč mi je, da ljudje govorijo v s vojem maternem jeziku, tudi če je ta neslovenski. 59 19,5 88 29 102 33,7 31 10,2 23 Odnos do večjezičnega okolja slovenske Istre je pozitiven, saj se kar 67,3% mladih "(popolnoma) strinja" s trditvijo 'Všeč mr je, da živim v okolju, v katerem je mogoče slišati različne jezike". Pozitivno vrednotenje več-jezičnosti, natančneje (uradne) dvojezičnosti slovenskega in italijanskega jezika kažejo tudi rezultati, ki se nanašajo na trditev "Moti me, da je na območju Obale uradna dvojezičnost slovenskega in italijanskega jezika". Kar 70% mladih se z navedeno izjavo "(sploh) ne strinja". Naklonjenost do večjezičnosti ne nazadnje izpričuje tudi podatek, da se 48,5% mladih "(popolnoma) strinja" s trditvijo 'Všeč mi je, da ljudje govorijo v svojem maternem jeziku, tudi če je ta neslovenski". (Popolnoma) se s to trditvijo ne strinja 17,8%. Glede na splošno naklonjenost do večjezičnosti, ki jo kažejo odgovori, pa odstopa ocena trditve "Na obalnem območju bi moral biti poleg slovenskega in italijanskega jezika uradni tudi hrvaški jezik". Kar 43,5% mladih se z navedeno izjavo "(popolnoma) ne strinja", istočasno se z njo "(popolnoma) strinja" 20%, Omenjeni podatek kaže, da pri večjezičnosti miadi ločujejo med avtohtonima slovenskim in italijanskim jezikom na eni strani ter med jeziki priseljencev na drugi strani. Hkrati pa so dekleta bolj naklonjena jezikovni dvo,'večjezičnosti, saj se bolj (st. značil. = ,029 in ,045) strinjajo z izjavama "Všeč mi je, da živim v okolju, v katerem je mogoče slišati različne jezike" in "Na obalnem območju bi moral biti poleg slovenskega in italijanskega jezika uradni tudi hrvaški jezik". Pričakovano se Neslovenci v večji meri kot Slovenci opredeljujejo v prid jezikovnemu pluralizmu in stališčem, ki ga izražajo. Neslovenci se tako v večji meri strinjajo s trditvami "Všeč mi je, da živim v okolju, v katerem je mogoče slišati različne jezike" (st. značil. = ,000), "Na obalnem območju bi moral biti poleg slo- venskega in italijanskega jezika uradni tudi hrvaški jezik" (st. značil. = ,001) in "Všeč mi je, da ljudje govorijo v svojem maternem jeziku, ludi če je ta neslovenski" (st. značil. - ,000). Kultura V krajšem sklopu, posvečenem kulturi, smo želeli izvedeti sledeče: - kako pomembna se mladim zdi njihova lastna, izvorna kultura; - ali mladi zaznavajo kulture, ki jih v okolju bivanja obdajajo, kot medsebojno različne ali podobne; - med katerimi kulturami zaznavajo višjo stopnjo podobnosti (ta podatek izpričuje tudi stopnjo med-etnične bližine}; - ali menijo, da so določene kulture "večvredne". Mladi ocenjujejo svojo izvorno kulturo kot "zelo pomembno (33,7%) oz. "pomembno" (38,2%) in ie manjšina meni, da je le-la nepomembna. Tabela 30: Kako pomembna je zate tvoja izvorna kultura? Table 30: How important is your original culture to you? f f% zelo pomembna 104 33,7 pomembna 118 38,2 niti pomembna niti nepomembna 69 22 nepomembna 17 5,5 zelo nepomembna 2 0,6 SKUPAJ 309 100 .417 ANN ALES • Ser. hist, socio!. ■ 13 ■ 2003 • I Mateja 5EDMAK: STAUSCA MIAWII SLOVENSKE ISTRt DO (MEOIKOlTttRNIH FENOMENOV OKOLJA BIVANIA. 415-424 Četudi večina mladih (78,5%) meni, da so si kulture med seboj enakovredne, jih vendarle 8,7% meni, da so nekatere kulture večvredne, medtem ko 12,9% mladih glede tega vprašanja nima izdelanega stališča. Tabela 31: Ali meniš, da so nekatere kulture večvredne kot druge? Table 31: Do you believe that some cultures are superior to othersi Različne kulture, ki jih obdajajo v okolju bivanja, mladi dojemajo kol "še kar podobne" (52,2%), 6, 4% mladih pa kot celo "zelo podobne". Nasproti tem trditvam stoji 24% mladih, ki meni, da si kulture, ki sobivajo v obalnem prostoru, "niso podobne". Tabela 32: Se ti zdi, da so si različne kulture, ki so-bivajo v našem obalnem prostoru, podobne med seboj? Table 32: Do you think that various cultures cohabiting in our littoral environment are similar to each other? Četudi dobra polovica mladih meni, da so si kulture, ki jih v okolju obdajajo, medsebojno "še kar podobne", se ob naslednjem vprašanju izkaže, da pri tem mislijo predvsem na podobnost med slovensko in italijansko ter med slovensko in hrvaško kulturo. Kar 60% mladih namreč meni, da je hrvaška kultura slovenski "še kar podobna" in dodatnih 9,4%, da ji je "zelo podobna". Za italijansko kulturo pa 48,4% mladih meni, da je "s'e kar podobna" slovenski, tn 7,1%, da ji je "zelo podobna". Najmanjšo podobnost v odnosu do slovenske kulture pripisujejo bošnjaški oz. muslimanski kulturi (61,4% "ni podobna" slovenski) in albanski kulturi (58,9% "ni podobna" slovenski). Manjšo mero podobnosti s slovensko kulturo rnladi izražajo tudi v odnosu do makedonske (49,4% "ni poc/obna" slovenski) in črnogorske kulture (49,2% "ni podobna" slovenski). Relativno visoki odstotki pri odgovoru "ne vem" pa izpričujejo relativno nepoznavanje predvsem makedonske, črnogorske, albanske, srbske in bošnjaške kulture. Tabela 33: Če primerjaš slovensko kulturo z ostalimi kulturami okolja, v katerem živiš, kako zelo se ti zdi podobna naslednjim kulturam: Table 33: If you compare Slovene culture with others in the environment in which you live, how much do you find it similar to the following cultures: ZELO PODOBNA St. KAR PODOBNA NI PODOBNA NE VEM i f% f f% i f% f f% italijanski 22 7,i 149 48,4 87 28,2 50 16,2 hrvaški 29 9,4 188 60,8 45 14,6 4? t 5,2 makedonski 0 0 24 7-8 152 49,4 132 42,9 srbski S 2,6 53 20,4 140 45,3 98 31,7 črnogorski 6 1.9 26 8,4 152 49,2 125 •10,5 bošnjaški/ muslimanski 5 t,6 16 5,2 189 61,4 98 31,8 aibanski 3 1,0 13 4,2 182 58,9 111 35,9 Identitete in pripadnosti V okviru sklopa, posvečenega vprašanjem identitete, satnoopredeljevanja in pripadnosti, smo želeli ugotoviti: lokalno sarnoopredelitev posameznikov; - stopnjo pripadnosti kraju bivanja, regiji, državi; - stopnjo avtorefleksije lastne narodne pripadnosti (ali o lastni narodni pripadnosti razmišljajo oz. ali so na svojo narodno pripadnost "ponosni"). Tabela 34: Zase bi lahko rekel/a, da si: Table 34:1 personally would say that i am a/an: f f% Primorec 178 56,9 (stran 30 9,6 prebivalec Obale 52 16,6 Brkinec 8 2,6 Čič 2 0,6 Šavrin 3 1,0 drugo 35 12,7 SKUPAJ 273 100 Pri lokalni samoopredelitvi mladih prevladuje odgovor "Primorec" (65.9%), sledi "prebivalec Obale" (16,6%) in "tstran" (9,6%). Omenjene tri sarnoopre-delitve v največji men izberejo tudi odrasli, in sicer: "Primorec" (48,7%), "prebivalec Obale" (19,4%) in Vstran" (15,6%). Mladi ,z slovenske Istre izražajo močno pripadnost tako svojemu kraju bivanja (Izola, Koper, Piran), Obali kol celoti kot tudi Sloveniji. Skupno tako "(zelo) pripada" svojemu kraju kar 82,2% mladih, Obali kot celoti skupno 77.7% :n Sloveniji skupno 79,6% mladih. Pri pripadnosti Evropi oz. svetu je opaziti manjši občutek f f % da 27 8,7 ne 244 78,5 ne vem 40 12,9 SKUPAJ 311 100 f f% ja, zelo podobne 20 6,4 še kar podobne 163 52,2 niso si podobne 75 24 ne vem 54 17,3 SKUPAJ 312 100 .418 ANN ALES • Ser. hist, socio!. ■ 13 ■ 2003 • I Maieja S t OMAK: STALIŠČA MI.AOIH SLOVENSKI ISTRE DO IMtOlUilTURNfi-l fENOMENOV OKOLJA lilVANJA, -103-424 pripadnosti ter predvsem povečan odstotek tistih, ki "niti pripada, niti ne pripada". Se pa nepripadnost iziazito poveča pri pripadnosti Italiji in Hrvaški, tako 61% mladih (sploh) ne pripada" Italiji in 64,4% "(sploh) ne pripada" Hrvaški. Tudi v teh primerih je odstotek neopredeljenih nekoliko višji (Glej tudi Gomezel Mikolič, 2001). Odrasli s sorodnimi odstotki izražajo pripadnost svojemu kraju bivanja (63,S%>, slovenski Istri (namesto termina Obali kot celoti) (48,%), Sloveniji (51,7%), Svetu (36,3%)., Italiji (4,6%) in Hrvaški (5,3%). Slovenci (ponovno in pričakovano) v večji meri kol Neslovenci pripadajo prvim trem navedenim kategorijam: svojemu kraju bivanja {st. značii. = ,000), Obafi kot celoti (st. značii. = ,026) in Sloveniji (st. značii. = ,000). Tabela 35: Kako močno čutiš, da pripadaš naslednjim območjem? Tabfe 35: How much do you feel that you belong to the following regions? ZELO PRIPADAM PRIPADAM NiTI PRIPADAM NITI NE PRIPADAM Nt PRIPADAM SPLOH NE PRIPADAM f f % f f% f f % f f% f f% svojemu kraju bivanja 183 62,7 57 19,5 25 8,6 9 3,1 18 6,2 Obali kot celoti 130 42,6 107 35,1 49 16,1 4 1,3 15 4,9 Sloveniji 153 SO,3 89 29,3 38 12,5 8 2,6 16 5,3 Evropi 62 20,3 112 36,6 90 29.4 20 6,5 '>? 7,2 Svetu 98 32,1 75 24,6 76 24,9 32 10,5 24 7,9 Italiji 11 3,6 43 14,2 64 21,2 57 18.9 127 42,1 HrvaŠki 20 6,6 38 12,5 50 16,5 60 19,3 535 44.6 stopnjo (slovenske) narodne samozavesti in narodnega ponosa pri mladih. 7abela 36: Ali kdaj razmišljaš o svoji narodni pripadnosti (to, da si Slovenec, Italijan, Hrvat idr.)? Table 36: Do you ever think about you ethnic affiliation (thai you are Slovene, Italian, Croatian, etc.)? f f% da, pogosto 38 12,1 da, včasih 151 48,2 ne, nikoli 99 31,6 ne vem 25 8,0 SKUPAJ 313 100 Tahela 37: Ali bi zase lahko rekel/a, da si ponosen/a na svojo narodno pripadnost? Table 37: Could you say that you personally are proud of your ethnic affiliation? f f% da, zeto ponosen/a 142 45,7 še kar ponosen/a 10S 33,8 nisem ponosen/a 14 4,5 sploh nisem ponosen/a 5 1,6 ne vem 45 14,5 SKUPAJ 311 100 Mladi razmišljajo o svoji narodni pripadnosti. Skoraj polovica (48,2%) "včasih", 12,1% pa "pogosto". Vendar hkrati skoraj tretjina (31,6%) pravi, da o narodni pripadnosti ne razmišlja "nikoli". Neslovenci o svoji narodnosti razmišljajo pogosteje kot Slovenci (st. značii. -,041). Pri tem pa visok delež mladih izraža ponos do svoje narodne pripadnosti, 79,5% mladih meni, da so "zelo" ali "še kar ponosni" na svojo narodno pripadnost. Podatek je zanimiv, ker gre povečini za pripisano določ-nico, ki je posamezniku (načeloma) dodeljena z rojstvom v dano etnično skupino in potemtakem ni potrebno narediti ničesar, da bi si to pripadnost "pridobili". Četudi tako Slovenci kot Neslovenci izražajo narodni ponos, je le-ta v nekoliko večji (vendar ne statistično pomembni) meri izražen pri Neslovencih. Ta podatek pa posredno zavrača tudi mnenja tistih, ki izpostavljajo prenizko Priseljeniške skupine, manjšina, medetnični odnosi, jezik in dvo/večjezičnost V zaključnem delu ankete smo želeli izvedeti mnenja in stališča mladih v odnosu do problematik, ki se nanašajo na priseljeniške skupine, manjšino, med-etnične odnose, in sicer v povezavi z jezikom in dvo/večjezičnostjo. Mlade smo prosili za ocene naslednjih trditev: /. Občine bi morate sprejeti omejitve priseljevanja ljudi iz republik nekdanje Jugoslavije. 2. Narodi niso ne dobri ne slabi, negativni so lahko le posamezniki. 3. Priseljenci iz republik nekdanje Jugoslavije ogrožajo kulturo Primorske. 4. Tam, kjer sobiva več kultur, se mora manjšinski narod podrejati večinskemu. 5. Za sožitje narodov bi bilo najbolje, da bi vsi govorili le en skupen jezik. 6. Sočasno učenje dveh aH več jezikov je za otrokov jezikovni razvoj škodljivo. 7. Ce si dvojezičen, si bolj strpen do drugih kultur in nasploh do vseh ljudi. 8. Če si dvojezičen, slabše občutiš svojo narodno pripadnost. .419 ANN ALES • Ser. hist, socio!. ■ 13 ■ 2003 • I Mateja SfcOMAK: STALIŠČA Ml AOfK SLOVENS (if ISTRC DO IMHJIKULTLIRNiH WOMtNOV OKOLJA »VANJA, 4.«-474 Tabela 38: Kako zelo se strinjaš s sledečimi trditvami: Table 38: How much do you agree with the following assertions: SE POPOLNOMA STRINJAM SE STRINJAM SE NITI STRINJAM NITI NE STRINJAM SE NE STRINJAM SE SPLOH NE STRINJAM f f% f f% f f% f f% f f% Občine bi morale sprejeti omejitve priseljevanja ljudi iz republik nekdanje Jugoslavije. 34 10,9 57 18,3 118 37,9 63 20,3 39 12,5 Narodi niso ne dobri ne slabi, negativni so lahko le posamezniki. 155 49,8 104 33,4 34 10,9 11 3,5 7 2,3 Priseljenci iz republik nekdanje Jugoslavije ogrožajo kulturo Primorske. 28 9,0 52 16,7 122 39,2 71 22,8 38 12,2 Tam, kjer sobiva več kultur, se mora manjšinski narod podrejati večinskemu 49 15,7 69 22,1 97 31,1 59 18,9 25,2 38 12,2 Toy Za sožitje narodov bi bilo najbolje, da bi vsi govorili le en skupen jezik. 38 12,3 66 21,4 94 30,4 78 Sočasno učenje dveh ali več jezikov je za otrokov jezikovni razvoj škodjjivo. 3 1,0 14 4,5 42 13,6 105 34 145 46,9 Če si dvojezičen, si bolj strpen cb drugih kultur in nasploh do vseh ljudi. 32 10,4 101 32,8 116 37,7 39 12,7 20 6,5 Če si dvojezičen, slabše občutiš svojo narodno pripadnost. 18 5,8 55 17,9 96 31,2 85 27,6 54 17,5 Odnos mladih do zgoraj navedenih trditev je ambivalenten. Velika večina mladih tako soglaša z izjavo "Narodi niso ne dobri ne slabi, negativni so lahko le posamezniki" (83,2% se z njo "popolnoma strinja" oz. "strinja"). Prav tako je pri stališčih do zadnjih treh trditev moč opaziti naklonjenost v odnosu do več/dvoje-zičnosti, Z izjavo "Sočasno učenje dveh ali več jezikov je za otrokov jezikovni razvoj škodljivo" s.e tako skupno "(sploh) ne strinja" kar 80,9% mladih, z izjavo "Če si dvojezičen, si bolj strpen do drugih kultur in nasploh do vseh ljudi" pa skupno "(popolnoma) strinja" 43,2% mladih, pri čemer ne smemo prezreti relativno visokega odstotka neopredeljenih (37,7% se "niti strinja, niti ne strinja"). Skoraj polovica (45,1%) mladih se prav tako "(popolnoma) ne strinja" z izjavo "Če si dvojezičen, slabše občutiš svojo narodno pripadnost". Če navedeni rezultati odražajo določeno tendenco k sprejemanju dvo/večjezičnosti kot pozitivne, pa odnos do trditve "Za sožitje narodov bi bilo najbolje, da bi vsi govorili le en skupen jezik" te tendence ne potrjuje. Odgovori so v tem primeru razdeljeni na tretjine, približno tretjina mladih se z izjavo "(popolnoma) strinja" (33,7%), približno tretjina se "(popolnoma) ne strinja" (35,9%), tretjina pa je v odnosu do izjave neopredeljenih (30,4%). Na podobno situacijo (razdeljenost odgovorov na približne tretjine) ob hkratnih relativno visokih odstotkih neopredeljenih naletimo pri treh trditvah, ki se dotikajo problematike priseljencev in medetničnih odnosov. Z izjavo "Občine bi morale sprejeti omejitve priseljevanja ljudi iz republik nekdanje Jugoslavije" se tako "(popolnoma) strinja" 29,2%, "(sploh) ne strinja" pa 32,8% mladih; neopredeljenih je kar 37,9%. Dalje, z izjavo "Priseljenci iz republik nekdanje Jugoslavije ogrožajo kulturo Primorske" se "(popolnoma) strinja" 25,7% in se "(sploh) ne strinja" 35% mladih; ponovno je odstotek neopredeljenih izrazito visok, in to je 39,2%, In končno, z izjavo "Tam, kjer sobiva več kultur, se mora manjšinski narod podrejati večinskemu" se "(popolnoma} strinja" 37,8% in "(se sploh) ne strinja" 31,1% mladih. Neopredeljenih je 31,1%. Neslovenci so trditvam, ki izražajo negativen odnos do priseljencev in drugih (tj. neslovenskih) kultur, izrazito bolj nenaklonjeni kot Slovenci. Tako se izrazito bolj kot Slovenci ne strinjajo z izjavami: "Občine bi morah sprejeti omejitve priseljevanja ljudi iz republik nekdanje Jugoslavije" (st. zrtačil. = ,000), "Priseljenci iz. republik nekdanje Jugoslavije ogrožajo kulturo Primorske" (st. zrtačil. = ,000), "Tam, kjer sobiva več kultur, se mora manjšinski narod podrejati večinskemu" (st. značil. = .420 ANN ALES • Ser. hist, socio!. ■ 13 ■ 2003 • I •MjIki SÍDMAK: STAUSCA MI AOlH SI.OVtPvSKr I5TCT DO 000 Koper, Gatibaldijeva I e-mail; mateja.sedmakiiiizrs-kp.si SUMMARY This article presents key findings of public opinion research that was carried out among high school population in the area of Slovene Islria during May - lune 2002. The main goal of the research was to study attitudes oi the youth of Slovene Istria toward their cultural environment with special emphasis to those social phenomena, which mainly delineate it. In (he context of the above, we were mainly interested what are the attitudes of the youth toward: the multi-cultural and multi-lingual character of Slovene Istria, ethnically mixed marriages, cultural and linguistic pluralism and/or assimilation to predominant Slovene culture and/or language, immigrants and questions related to immigrant problems, etc.. The final goal of this research was to locate the level of (interkultural tolerance and acceptance, that is evidenced among the youth. The results of this research indicate, that the youth of Slovene Istria are relatively favourably inclined toward the multi lingual and multi-cultural character of their environment, that they accept positively the inter-ethnic fusion in the sense of ethnically mixed marriages and that they express high level of acceptance of other cultures and languages. The youth experience their environment as tolerant to ethnically mixed marriages, but a bit less tolerant to immigrants. Although, in general, all of their responses show favourable inclination toward the inter-cultural posture and inter-iiultural synchrony, one may notice a bit less positive attitudes (although not negative) toward the immigrants. Compared to Slovene youth, the youth from the category of non-Slovenians show more favourable attitudes toward the cultural and linguistic pluralism as well as toward other inter-cultural phenomena. It may be stated that, in general, responses given by the youth reflect values and attitudes of adult population, which confirms the hypothesis of inter-generational transfer of values and attitudes in relation to (interkultural phenomena of living environment. Key words: youth, public opinion, Slovene istria, ethnicity, ethnic heterogamy, culture, nationality, multilinguality., tolerance .423 ANNALES ■ Ser. hist, socio!. • 13 • 2003 • 2 Mnl