URN_NBN_SI_DOC-RVXCJYFY

Bibliotekarz. Czasopismo poswitsco- ne sprawom bibliotek i czytelnictwa. Warszawa. XXXI/1964, 12 št., 384 + VIII str. 8°. Ves letnik je posvečen jubilejnemu letu — dvajsetletnici nove Poljske. Uvodni članek v 1. številki B. Horody- skega »Dvajsetletnica ljudske Poljske« pregledno navaja glavne mejnike v razvoju poljskega knjižničarstva v po­ vojnih letih in s ponosom našteva re­ zultate načrtnega in vztrajnega dela: 128727000 zvezkov urejenih fondov, 48 599 delujočih knjižnic, letno 184282 000 na dom izposojenih knjig, knjiga je dostopna vsakomur v vsaki, tudi najbolj odročni vasi. Na delo ob 20-letnici pripravlja knjižničarje v 4. št. članek Cz. Koziola »Bolje, hitreje, ekonomičneje«. Naloga knjižničarjev v jubilejnem tekmovanju naj bi bila, zbrati in nuditi bralcem berilo, ki bi jim pomagalo realno oceniti ogromni napredek Poljske v povojnih letih, knjige, ki bi mladini prikazale, pa tudi starejšim osvežile spomin na težke medvojne čase. Treba je tudi racionali­ zirati delo, ga združiti in prenehati z napačno razumljeno decentralizacijo, pri kateri se trošijo energija in sred­ stva. Pregled v dvajsetih letih oprav­ ljenega dela na področju ljudskega knjižničarstva daje T. Zarzebski v pri­ spevku: »Javne knjižnice v letu 1963 v luči statističnih podatkov«. Konec leta 1963 je bilo na Poljskem 5832 jav­ nih — tj. ljudskih — knjižnic s 1961 podružnicami in 25594 »bibliotečnimi punkti«, nekakšnimi ekspoziturami po vaseh. Tako je bilo od 5242 poljskih občin leta 1963 le 364 takih, ki niso imele nobene javne knjižnice. Konec leta 1963 je imelo čitalnice že 28,7 od­ stotka vaških knjižnic. Fondi javnih knjižnic so imeli 37576900 zvezkov, na prebivalca Poljske je prišlo 1,22 zvez­ ka, za nabavo knjig se je porabilo letno 1,64 zlota na prebivalca. Skupno število izposoj v javnih knjižnicah je bilo letno 81 344 000, od tega 10,8 od­ stotka nebeletrističnih knjig. Napre­ dek v 20 letih je v kratkem tak: na­ mesto 5 knjig 122, namesto 1 bralca 14, namesto 13 izposoj 265. Številka 7/8 prinaša v glavnem ma­ terial Mednarodne konference speciali­ stov socialističnih držav za gradnjo, ureditev in tehnično opremo knjižnic, ki je bila v Pragi od 11.—14. II. 1963 ob sodelovanju poljskih, vzhodnonem­ ških, bolgarskih, madžarskih in sovjet­ skih delegatov. Opisani in ilustrirani so projekti tipskih knjižnic za kraje s 5, 10 in 15000 prebivalca ter za mesta z 20 000 in 25 000 prebivalci; obdelani so tudi razni drugi problemi gradnje in opreme knjižnic. 9. številka je namenjena izobraže vanju knjižničarjev. K. Maj piše o na­ činu vzgoje kadrov v dvajsetih povoj­ nih letih: zaradi izrednega razmaha knjižnic in večje privlačnosti drugih poklicev se je v knjižnicah po vojni zaposlilo veliko ljudi, ki so imeli samo osnovno ali nepopolno srednjo šolo. Treba jih je bilo izobraziti s praktič­ nim delom ter s tečaji in seminarji. Po letu 1950 so ustanovili šest knjiž­ ničarskih licejev; ti so imeli dve vrsti pouka, štiriletnega za mladino, ki je končala osnovno šolo, in dvoletnega za zaposlene odrasle. Po desetih letih 103