Gospodarske stvari. Poanetki iz gozdne postave za vojvodstro Štajersko. IL Odddek. 0 pospravljanju gozdnih pridelkoT. (Dalje.) Ako se o splavi, za pripustljivo spoznani, ve8 prosilcev ne more z dobra sporazumeti, se ima splav tako razdeliti, da se vsakteremu posamefmemu prosilcu poseben čas za plavljenjo odtneri, in če bi to ne bilo mogoče, se imajo potreborani oddelki gplavi tistemu prepustiti, ki ima Ie8ovino veče vredaosti plaviti. Pri jednaki vreduosti lesovine gre tistemu prednoKt, ki že dalj časa plari, pri čisto novi n&pravi p«. tistemu, ki boče splav po veči daljavi rabiti. — Izključljivo za plavljenje opravičeni bo pa dolžni plavno lesovino drugih prosilcev za plarljenje na njihove zabtevanje po krajevni ceni ali proti primernemu odškodovanju prevzeti, kolikor s tem plavljenj« lastne leaovine ni zadržano. Če se les vseh prosilcev za plavljenje ne more skupaj plaviti, gre tistim prednost, ki so lesnim zalogam splavnega podvzetnika najbližnji. Na vsako dovoljenje za napravo Bplavne stavbe je navezan pogoj, da podvzetnik vaem tistim, ki splavna dovoljenja dobijo, potrebno porabo svoje stavbe proti priniernemu odškodovanju odstopi. — Vsaka uova splavna stavba se mora napraviti, da se žo dovoljene splavne stavbe po nji ne motijo in delovanje že obstoječib, porabnih stavb ne ovira. Že napravljene splavne stavbe se morajo novim splavnim podvzetjera na zahtevanje proti primernemu plačilu v porabo prepustiti, vendar le takrat, 5e niso lastniua izključljivo opravičenih in če lastniki po takem sami v svoji porabi niso ovirani. — če pa lastnik splavne stavbe noče dalje v dobrem stanu držati, jo mora prodati ali v najem piepustiti, in če bi se nič več ne rabila, popolnoma podreti. Vsak podvzetnik aplavi je dolžen pobrežje, pobištva in navodne stavbe, ki so po splavi v uevarnosti, kolikor to politična oblastuija za potrebno spozna, po branivnih stavbah zavarovati. K stroikoni brauivuih stavb, ki se imajo ne le zaiad 8plavi ampak splob proti škodi po povodnji narediti, mora splavno podvzetje po razmeri prineake prinašati. Skodo pa, ki je bila po splari narejena, 6e se to da dokazati, in tudi tisto ikodo, ki se je kljubu braniTnim stavbam zgodila, morajo gplaTni podTzetniki poTrniti. Škode pa, kterih ni sama splaT naredila, se morajo od splaTnih podTzetnikov in poškodoTancev po razmeri, in če 86 fa ne da najti, vjednakih delih nositi. Skode pa, ktere bi bile tudi nastale, če bi splavi sploh ne bilo, nimajo podTzetniki odakodoTati. Ako Tpeljanje splaTi ali staTljenje »plaTnih staTb na takih Todah, ki 8lužijo še drugim naTodnim napraTam (mlinom, fužinam itd.), posebnih naredeb od strani oblastnij zahteTa, se morajo te naredbe dotične posebne postaTe držati. Mesto, na kterem se ima plavljena lesoTina iz Tode izmetati in zložiti, določuje, če treba, politična gosposka. — Pepel rast in rodovitnost sadnih dreves pospešuje. Pepel ima različnih goli t sebi in kakor se pri sejanju dostikrat kubinjska sol rabi, da se kaljenje semena pohitri, tako se moremo tudi pepela poslužeTati. Seoiena namočenega in pred setTijo s pepelom potrošenega se mrčes ne loti. Spomladi na trato potrošen pepel ji Tzame k i elino in kakor za rast trave dobro dene, ravno tako pospeanje rast s a d n i h d reves. Kder dreTesa sadimo, je dobro v jamo pepela natrositi, pa tudi pozneje pri starih drevesib pepel na marsiktero stran pomaga. Napravijo se namreč, kakor daleč korenine drevesne segajo, le ne preblizo debla, z železnim ali drugim protom luknje t zemljo, t ktere se potem po perišču ali Se več pepela nasnje in z vodo ali s čisto gnojnico zalije. Da se te luknje ne zamašijo, Tmajo nekteri tudi drenažne ceTi t zemljo in jih s primerno vclikimi kosi drna pokrivajo. Za pokončanje mrčesa ni boljšega od pepela. Mlada, iz semena izrejena dreTesa, imajo doctikrat po polžih in listuih uših mnogo trpeti. Potrosijo naj se s pepelom, in pomagano jim bode. Pepel s peskom, Todo in apnom namešan daje mešanico, s ktero se debla mažejo in tako zdrava koža napraTlja in liaaji in mahovje, ti požreSni zajedaTci sadja, pokončujejo. V ta namen je dobro dreTesa s pepeloTim lugom Tečkrat pomakati, posebno dobrih nasledkoT je to delo, ako se že pri mladih dreTesih začne. Gnjiloba pri starih dreTeHih se po ilu 8 pepelom namešanem najprej uataTi. Vendar je treba, ako se pepel rabi, gledati na to, da tla niso presuha, drugače bi labko Te5 akodoTalo, kakov koristilo. PremogoT pepel ni tako dober kakor leseni. Ima uiarsikaj škodijivih zvez t sebi in STetoTati je, pred porabo ga t malih delih poskusitir Tnršicazaseme. Serneturšično sredstorža je najbolj dozorjeno in je za sejanje najboljle. Spominjamo torej svoje bralce na to, da se pri izbiranju semena tega drže. Posebno gre na to gledati takrat, kdar je prejfoo l«to za turlico glabo bilo in taršioa sploh ni do dobrega dozorela.