DELAVSKA
ENOTNOST
■' 1	Poštnina platana v gotovM
Nat Sivi veliki vodiieti jugoslovanskih
rn»rnmmmm^unmnnaunommmwn!m^^uimviaawuimimMuitmttmmmuii!iuMtnmmuimmimaimvnmaimiutrmni>mmunanmmmtiiiui:uuuumHnnnuuwniniuiniiuuuiiiiwiiiwiiiiuiuiiiiiiiiiiiuiaiuiiiniiiiuum
narodov maršal Josip Broz-TITO!
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto EU štev. 21
Ljubljana, 24. maja 1946
Izhaja vsak petek — Cena Din 2.—■
Ob voj sinem dnevu
maršala TITA
pošilja delavski razred svojemu velikemu voditelju najiskrenejše čestitke m mu zagotavlja, da bo podpiral kakor doslej z vsemi močmi svojo vlado pri njenem delu, zlasti pa pri zahtevah priključitve Trsta ut Julijske krajine
Jugoslaviji
Po vseh žrtvah zahtevamo
samo to, kar je našega!
To Je zahteva stotisočev Slovencev, Jugoslovanov, to je zahteva, ki se odraža na neštetih protestnih zborovanjih in kliče po pravični rešitvi narodov, ki so sl svojo svobodo priborili za ceno krvi in žrtev. To zahtevo potrjujejo tisoči brzojavov, ki so vaaik dan odposlani v Pariz, ki bodo dokaz vsemu svetu, kaj narodi Jugoslavije hočejo!
Predstavniki Ljudske mladine Jugoslavije so poslali s svojega kongresa vroče in na/jprisrčnejše pozdrave velikemu voditelju Sovjetske zveze general isimu Sta,lanu. »Tudi danes, ko se utrjujejo temelji resničnega miru, nam nudi iskreno pomoč bratska Sovjetska zveza in veliki Stalin,« piše mladina v svoji resoluciji.
Istočasno je mladina poslala pozdrave in zahvalo prvemu sodelavcu velikega Stalina, doslednemu zaščitniku malih narodov -— V. M- Molotovu.
Mladina mariborske tekstilne tovarne je podala z manlfestacijske konference gane-
ralisimu Stalinu in ministru za zunanje zadeve tov. Molotovu iskrene pozdrave. V resoluciji piše med drugim:
»Ogorčeno protestiramo proti nepravičnim predlogom zapadnih razmejitvenih komisij, kateri so za Julijsko krajino, kakor tudi za nas nesprejemljivi. Zahtevamo, da se upoštevajo vse žrtve — vsa prelita kri primorskih Slovencev in vseh demokratičnih narodov sveta. Najodločneje zahtevamo, da se upošteva edini pravični predlog Sovjetske zveze.
V resoluciji, ki je bila sprejeta na velikem protestnem zborovanju delavcev in nameščencev pri ministrstvu za zdravje, dela/vci in nameščenci obsojajo krivične predloge, ki so jih stavili zapadni zavezniki, prisrčno pa pozdravljajo predloge delegati,je ZSSR.
Z iste konference pošiljajo sindikalisti tople pozdrav@ podpredsedniku FLRJ tov. Edvardu Kardelju;
Velika ameriška sindikalna zveza zahteva od UNRRE* da ne zmanjša pošiljk Jugoslaviji
Tov Josip Cazi, predsednik Zveze delavcev in nameščencev kovinske industrije Jugoslavije, je te dni prejel od Zveze električnih, radiotelefonskih in strojnih delavcev Amerike, katera je v sklopu Kongresa industrijskih organizacij, kot odgovor na brzojavko, ki so jo kovinarji Jugoslavije poslali pred časom, sledeče pismo: .brat.ie! Prejeli smo Vaš kablogram. Na seji našega Izvršnega odbora smo s“!®uili, da se glede Vašega apela pismeno obrnemo na generalnega direktorja UNRRe. v prilogi Vam pošiljamo prepis pisma g. F. H. La GvardijL Ponosni smo, ker ste se obrnili na nas za pomoč in upamo, da bodo naši napori rodili uspeh. Dolgo se bomo spominjali borbe jugoslovanskih narodov proti skupnemu sovražniku — fašizmu. Iz vsega srca pozdravljamo Jugoslavijo, deželo močnih, zdravih in naprednih narodov. Z bratskim in iskrenim pozdravom!
Podpis generalnega predsednika.
PISMO GENERALNEMU DIREKTORJU UNRRE
»Na seji dne 4. aprila je Generalni Izvršni odbor Zveze združenih električnih, radiotelefonskih in strojnih delavcev Amerike, ki predstavlja 700.000 električnih delavcev te dežele, soglasno sklenil, da se od UNRRE energično zahteva, da ne zmanjša prej dodeljenega naročila žita, moke in maščobe Jugoslaviji.
Ljudstvo Jugoslavije je zaradi opustošenja, ki je nastalo vsled vojne, ostalo brez tovarn, skladišč, obleke in obutve, člani naše Zveze smatrajo, da Združene države Amerike ne smejo pozabiti v tem težkem času borbe jugoslovanskih narodov proti skupnemu sovražniku — fašizmu.
Razen tega si dovoljujemo predložiti Vam, da UNRRA pošlje v Jugoslavijo P*®1 dodeljene kontingente industrijskih konstrukcij in materiala, od katerega je po dosedanjih poročilih bilo poslano samo 5 odstotkov.
Ker je ta stvar nujna, pričakujemo, da boste naši žejji čim preje ugodiB.«
Pozdravljen kongres
Enotnih sindikatov Hrvaiske!
e
26. maja začne v Zagrebu z delom sindikalni kongres za Hrvatsko. Ta kongres bo po svojem pomenu, značaju, po problemih, katere bo reševal in po nalogah, ki jih bo postavil, eden največjih dogodkov v zgodovini razrednega delavskega gibanja v Hrvatski. V času predkongresnih priprav so skoro vse podružnice sklicale občne zbore, a na konferencah krajevnih medstrokovnih svetov so bili izvoljeni delegati za kongres. Na skupščinah in konferencah so delavci in nameščenci iznašali probleme, ki stojijo pred sindikalnim gubanjem v Ljudski republiki Hrvatski.
V	letu dni so si tudi hrvaški sindikati pridobili ogromnih izkušenj na vseh področjih. V svojih organizacijah zajemajo 95 odstotkov delavstva in nameščenstva. Ta široka organizacija zahteva veliko število izkušenega in politično zgrajenega kadra. S kulturno prosvetnim delom, z organizacijo sindikalne šole in večernih sindikalnih tečajev so bili do sedaj doseženi na tem polju že lepi uspehi.
Delavski razred Hrvaiske je pokazal visoko organiz acijsko sposobnost pri delu in izgradnji ljudske oblasti. Delavci in nameščenci so ponosni na to, da so mnogo do prinesli k obnovi vasi in tako utrjevali povezanost delavca in kmeta. Tovarne izdelujejo vedno več poljedelskega orodja, kakor tudi potrebščin, po kateri kmetje zelo povprašujejo.
Industrijski proletariat, zlasti kovinarji in transportni delavci so s svojim požrtvovalnim delom in organizacijo dela bili vzgled vsem ostalim delovnim množicam v Hrvatski. Vsak dan rastejo iz vrst delavcev, tehnikov in inženirjev novi izumitelji in udarniki, ki s svojim delom povečujejo produkcijo in ustvarjajo pogoje za razširitev industrije. Za težko industrijo prav nič ne zaostajajo tekstilci, usnjarji, gradbeni delavci in drugi. Eden najvažnejših uspehov skupnega dela gradbenih delavcev in mladine je prav gotovo obnovitev železniške proge Zagreb — Split, ki je velikanskega pomena za gospodarski procvit.
V	prvomajskem tekmovanju so delavci, nameščenci, tehniki in inženirji, poseb.no pa delavska mladina dosegli tako v proizvodnji kakor tudi v izgradnji svojih organizacij izredno lepe uspehe. Če vzamemo celotno proizvodnjo ljudske republike Hrvatske, lahko ugotovimo, da je v vseh podjetjih, ki obratujejo, dosežena predvojna proizvodnja, a v ogromni večini so jo delavci presegli za 10 do 30 odstotkov. Duh tekmovanja so ročni in umski delavci prenesli tudi na kmete.
Kongres bo obravnaval in izdelal načrt, kako bodo Enotni sindikati te dosežene rezultate še stopnjevali, obenem pa bo sprejel odloke za odpravo napak, ki so se doslej dogajale. Tako bo na primer polagal veliko pažnjo na to, da se vnese prav v vse sindikalne organizacije potrebni proletarski karakter, red in čut odgovornosti, načrtnost v delu, da bodo sindikati politično in ideološko sposobni graditi svoje članstvo v duhu naukov Marksa, Engelsa^ Lenina in Stalina, da bo delavski razred sposoben do kraja izvesti svoje naloge. Kongres bo obravnaval vprašanja socialne zaščite delavcev in nameščencev, izgradnje delavskih domov, počitniških domov, delavskih letovišč, organizacije dečjih zavetišč v podjetjih, ustanavljanja delavskih klubov, stanovanjsko vprašanje. Na kongresu se bodo iznesle in potem popravile napake, ki so se dogajale pri mezdah in plačah delavcev in nameščencev, zlasti pa je potrebno rešiti vprašanje pravilnega nagrajevanja strokovnjakov, visoko kvalificiranih delavcev in izumiteljev. Reguliranje delovnih odnosov in obvez na bazi kolektivnih pogodb in sodelovanje v organizaciji načrtne proizvodnje in načrtne razdelitve dobrin — za vsa ta vprašanja bo kongres izdelal jasne načrte. Kongres bo velik korak naprej pri dvigu razredno zavednega borbenega in naprednega delavskega razreda, ki bo tako preko svojih sindikatov lahko cim hitreje in kar najbolje ustvaril pogoje boljšega življenja za delavski razred in vse delovno
Tovariši in tovarišice, člani Enotnih sindikatov Hrvatske! Delavski razred Slovenije, ki skupno z Vami in s tovariši ostahh ljudskih republik vlaga vse svoje napore, da bo delovno ljudstvo Jugoslavije čim preje zaživelo boljše m lepše življenje, Vam ob priliki Vašega kongresa pošilja borbene pozdrave in želi kongresu mnogo uspeha v nje-
govem delul
0 krajevnih medstrokovnih svetih
Spregovorili bi o krajevnih medstrokov. nih svetih v času, ko so se občni zbori ponekod že vršili, ali so še v pripravi. Naj si bo kakor koli, naše razpravljanje ima namen opozoriti predvsem vse člane Iz vršnih odborov in plenumov ne samo na pomen, temveč predvsem na vsebino, delavnost ter bodoče naloge istih.
Večkrat je bilo že povedano, da sp Krajevni medstrokovni sveti središča krajev, nega delovanja Enotnih strokovnih zvez, da so nekake podružnice Glavnega odbora na enem področju; danes bi dostavili še to, da skoro v vseh primerih bodisi uspešnega ali neuspešnega delovanja podružnic enega kraja mislimo — in to upravičeno — na dotični Krajevni medstrokovni svet, id si more ob vsakem primeru deliti uspehe, ki pa je tudi sokriv nedelavnosti
Za uspešno delovanje so prav gotovo potrebni trije pogoji, ki so:
a)	povezana z Glavnim odborom;
h) živ in uspešen stik s predstavniki krajevnih in podružničnih odborov;
c) sposobnost članov Izvršnih odborov za izvrševanje nalog.
Kako stojimo s prvim? Res je, da kljub prizadevanju še nismo dosegli tistega nujnega stika med KMS-i in Glavnim odborom. Mislimo na posebne stike, katerih pomanjkljivost ne gre na račun nepazljivosti; ne, enoletno delo je terjalo od Glavnega odbora toliko vsestranskega dela, da se ni mogel povsem posvetiti tudi tem nujnim nalogam. Bes pa je tudi, da zaradi prilično visokega števila že obstoječih Krajevnih medstrokovnih svetov v Sloveniji ni bilo in tudi v bodoče lie bo mogoče poslati vsak mesec na plenum zastopnika Glavnega odbora, pa čeprav bo ta ena njegovih najosnovnejših nalog.
Kot drugi način uspešnega osebnega sestajanja nam morejo služiti konference. Prav gotovo je nujno, da se konference od časa do časa vršijo in da bodo morali zastopniki Krajevnih medstrokovnih svetov znati povedati ne samo pozitivne strani, temveč tudi negativne. O nedelavnosti KMS-ov se ob takih prilikah vedno previdno molči, s čimer seveda ne moremo doseči koristnih zaključkov. Take konference morajo vedno služiti koristnim ciljem naših celokupnih prizadevanj in prav zaradi tega jc nujno potrebno obojestransko sodelovanje.
Tretji način, ki ga bo skušal Glavni odbor izvesti, naj bodo sestanki s samimi člani Izvršnih odborov KMS-ov ter njegovim predstavnikom. To je potrebno zategadelj, ker je še toliko nejasnih vprašanj, problemov, ki celo odbornikom KMS-oni niso povsem jasni, potrebno je seveda tudi, ko govorimo o vzgoji kadrov, vzgajamo že obstoječi kader, v katerem zavzamejo prav odborniki K MS-v važno mesto.
Četrti stik naj bo pismen. Ta je nujen, čeprav M bil osebni dobro upostavljen, še bolj pa, kadar tega ni. Toda s pismenimi stiki je skoraj še slabše kakor z osebnimi. In vendar to ne sme biti tako. Saj vendar ni v redu, če KMS na svojem področju vrši svoje naloge uspešno ali neuspešno, pa o tem niti enkrat na mesec ali pa celo več mesecev ničesar ne poroča svojemu nadre, jenemu organu. KMS-i niso samemu sebi namen, ampak so členi skupnosti, in če
kateri še tako uspešno dela, tedaj stori veliko napako, ko o tem ničesar ne poroča. - To vse meji na že večkrat omenjeni lokal-patriotizem. Kot primer naj povemo, da je Glavni odbor za mesec april prejel le štiri poročila, če so mogli ta poročila poslati Kranj, Jesenice, Maribor in Kranjska gora, tedaj bi morali to storiti vsi ostali.
živ in uspešen stik s predstavniki krajevnih in podružničnih odborov.
Prvi način je plenum KMS-a, za katerega vemo, da se mora sestati enkrat mesečno, drugi je obisk posameznih odbornikov Izvršnih odborov na sejah in sestankih Krajevnih odborov zvez in podružnic, če bo ta osnovna dolžnost izvedena, tedaj mora temu slediti le uspeh. Drugače sploh ne more biti. Ne bomo se pri tem zamujali, čeprav vsi vemo, da se v tem oziru le preveč počasi prodira. Stiki navzdol niso nič manj važni, kakor pa navzgor. Ne moremo jih nadomestiti s pismenimi poročili, s katerimi se samo izogibamo uspešnejšega načina. Nihče tudi ne bo mogel trditi, da je vseeno, če je na sestankih podružnic navzoč zastopnik KMS-a ali ne. Zato ne podcenjujemo tega in vseh ostalih načinov, ki morejo služiti koristnemu delovanju podružnic, krajevnih odborov in KMS-ov.
Pri tretji trditvi, da morajo biti člani Izvršnih odborov KMS-ov brezpogojno sposobni izvršiti svoje naloge, bi popustili le v toliko, da mora iti njihovo prizadevanje za tem, da bodo svojim nalogam čim bolj kos. V nasprotnem primeru bo namreč še vedno govora o životarjenju, o nesposobnostih in to ne samo enega odbornika, temveč delovanja celotnega odbora. Tu torej ne more biti drugih zaključkov, kakor skrb predstavnikov krajevnih odborov, odnosno podružnic, da postavijo v Izvršni odbor resnično najsposobnejše tovariše in tovarišice. Tu ne gre za to, da pridejo v Izvršni odbor predstavniki krajevnih odbo. rov. V tem primeru bi imeli v večjih krajih kar 24 takih predstavnikov v Izvršnem odboru, toda ti so itak že v plenumu. Izvršni odbor naj bo sestavljen iz .jedra, iz najboljših, ne ozirajo se na to, katere Krajevne odbore sestavlja.
Tu je treba omeniti tudi pomanjkljivo sodelovanje tovarišic. Vsi KMS-i imajo n. pr. 365 odbornikov, od katerih je le 42 tovarišic.
Ne bi hoteli naštevati na tem mestu nalog, ki jih imajo odborniki, kajti prepričani smo, da se tega mnogi zavedajo, a le malokdaj in redko izvajajo. Toda zaradi jasnosti je treba le vedeti, da gre vse govorjenje posameznikov po izboljšanju gospodarskega stanja, o brezhibnem delovanju preskrbe, o nabavkah nujno potrebnih artiklov, o tem, kako naj Ih sindikati delali, o pomanjkljivosti ljudskih odborov in še mnogokaj, predvsem na naslov dotične-ga. ki je zelo gostobeseden, poln predlogov, a se pri tem ne zaveda, da je njegovo sodelovanje v naši obliki družabnega življenja nujno potrebno, če to velja za slehernega delavca in nameščenca, tedaj je resnična tudi trditev, da imajo odborniki te naše močne skupnosti še prav posebno odgovornost, ki se začenja izpolnjevati takrat, kadar se na vseh teh gospodarsko-
(Nadaljevanjo na-S. strani)
Za progo
Brčko-BanoviS
Tiah naše podružnice nočejo zaostajati pri gradnji mladinske proge Brčko-Bamo. viča, zato so zbrale že visoke vsote denarci31- pa tudi drugega' gradbenega materiala in orodja.
Prispevki v znesku 377.109.50 din, ki so jih podružnice do danes poslale na naslov Glavnega odbora ESZDN za Slovenijo, so že odposlani Štabu za graditev proge.
Največ so prispevali zagorski rudarji, ki niso prvi samo pri dviganju proizvodnje in tekmovanju, temveč se odlikujejo tudi s požrtvovalnostjo, saj so poslali 100 tisoč din. Sledijo jim kovinarji iz štor, kt so zbrali 50.520.50 din. Rudarji iz Mežice so poslali 50.000 din, kemična podružnica st. 1 v Rogaški Slatini 25.000 din, kovinarji »Titan«, v Kamniku 24.900 din, tekstilni delavci tovarne »Iskra« v Kranju 20.821.75 din. tekstilna podružnica št. 1 Majšperk 10.500 din, kovinarska podružnica št. 4 v Celju 6400 din, lesna podružnica Podpeč 6361, podružnica »Eka«, Ljubljana 6000 din, kemična podružnica Kranj 5000 din, tekstilna podružnica št 1 Grosuplje 5400 din, tekstilna podružnica tovarne Šušteršič Lesce 4121 din, tekstilna podružnica Medič - Miklavc Medvode 4000 din, »Automehanika« Ljubljana 3983 din, kovinarji podružnice št. 11 Ljubljana ’ 3807 din, KMS Dol. Lendava 2860 din, lesna podružnica Kočevje 2779 din, tiskarji Fo-to-odseka Ljubljana 2777 din, delavci tovarne Dolenc in Škrinjar v Mariboru 2742 din, tekstilna podružnica št. 1 Radovljica 2726 din, tekstilna podružnica št. 1 Kamnik 2524.50 din, tekstilna podružnica Bru-men.ThaJler Škofja Loka 2500 din, usnjarska podružnica št. 1 Žiri 2000 din, lesna podružnica v Oplotnici 1728 din, strojna delavnica Kramar Ljubljana 1678.50 din, kovinarji »Zvon« št. Vid nad Ljubljano 1544 din, tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik 1534 din, kemična tovarna Celje 1534 din, podružnica »Tribuna« Lazar Ljubljana 1437 din. usnjarska podružnica v Mariboru 1346 din, kemična tovarna Moste 1228 din, kovinarji v podjetju Poljšak Tone Ljubljana 1303 din, strojna delavnica Pogar Anton Ljubljana 1159 din, KMS Lendava. 1010 din, tiskarji podjetja Lenarčič Ljubljana 915 din, Okrožno sodišče v Mariboru 852.50 din, kovinarji * »Ajk in Božič« št. Vid nad Ljubljano 893.50 din, podružnica zdravstveno-socialne stroke v Hrastniku 770 din,
(Zaradi pomanjkanja prostora bomo imena ostalih podružnic objavili v naslednji številki.)
Poleg tega je Izdelala železarna Muta na štajerskem 2000 lopat in 800 rovnic, železarna »Pogačnik« v Rušah 1200 krampov, štajerska železoindustrijska tovarna v Zrečah pa je napravila 200 kladiv in 200 lomilnih drogov. Skupna vrednost orodja, znaša 320.430 din.
Tudi 1039 mladincev in mladink so dale in opremile naše podružnice na prostovoljno delo za gradnjo proge. Ko se bodo tl čez en mesec vrnili z dela, jih bodo na progi zamenjali novi prostovoljci, ki se na to pripravljajo že v naprej z velikim veseljem, saj jim je v čast, da bodo tudi oni lahko gradili mladinsko progo.
DELAVCI IN NAMEŠČENCI ISTRE IN REKE HOČEJO ŽIVETI V JUGOSLAVIJI
Po UL kongresu ljudske mladine Jugoslavije
MLADINA BO NAPRAVILA
ŽIVLJENJE LEPŠE...
V	Labinu se je vršala prva pokrajinska konferenca zveze Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev, ki so se je udeležili delegati iz Istre, Reke in zastopniki sindikalnih organizacij iz Beograda, Trsta, Slovenskega Primorja ter zastopinkl antifašističnih organizacij in ljudskih oblasti. Na konference je 259 delegatov zastopalo 28 tisoč 84 delavcev in nameščencev, organiziranih v Enotnih sindikatih. Konferenco je otvoril Josip Matas, predsednik Enotnih sindikatov za Istro in Reko. Nato je govoril tov. Djuro Spoljarič v imelu Glavnega odbora Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije, tov. Juraga v imenu Mestnega odbora Trsta, Vojmir Bukovec pa v imenu Pokrajinskega odbora JSNR Istre, tov. Karadžija pa je pozdravil konferenco v imenu Komunistične partije Istre in je med drugim dejal: »Na poziv Komunistične partije je delavski razred prvi nastopil borbo proti okupatorju — borbo za nacionalno združenje. Delavski raired je vodil uporno borbo za priključitev Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji. Ta naša konferenca ne more imeti samo delavskega značaja, ampak obenem tudi političnega, ker borba naših sindikatov proti vsem imperialistom še traja.«
V	politično - organizacijskem referatu je
Josip Matas poudaril, da so delavci Julijske krajine na vse sovražne težnje in provokacije odgovorili s še večjim zbiranjem v vrstah Enotnih sindikatov in antifašističnih organizacij. Na ozemlju Istre in Reke štejejo sindikati 28.084 članov, to je 85% delavcev in nameščencev. Okoli 15% delavcev, ki še niso organizirani v sindikatih, pripada v glavnem poljedelskemu sektorju in hišnemu osebju bank, zavarovalnic in privatnih delavnic. Zelo lep primer množičnosti sindikalnih organizacij je videti v Pulju, kjer se je prostovoljno vključilo v Enotne sindikate 90 % vseh delavcev in nameščencev.	'
Svoj referat je tov. Matas zaključil z besedami: »S še večjim poletom bomo nadaljevali delo za obnovo, naša borba za priključitev k Jugoslaviji bo pa ostala, naš glavni vseljudski cilj.
S konference so poslagli pozdravne brzojavke maršalu Titu, Svetu zunanjih ministrov v Parizu, Enotnim sindikatom in Svetov generalni federaciji sindikatov.
Pred šestimi meseci so nemški delavci in nameščenci v sovjetski okupacijski coni Nemčije, a zlasti v Velikem Berlinu dobili možnost, da začnejo organizirati svobodne sindikate. Po dvanajstih letih fašistične tiranije, ki je uničila vse organizacije nemškega delavskega razreda, mora obnova sindikatov odigrati veliko pozitivno vlogo v združevanju in demokratični vzgoji nemških delovnih množic.
Voditelji novih svobodnih nemških sindikatov se od prvih dni trudijo, da združijo moči delavskega razreda. Težijo za tem, da se izognejo velikim napakam iz preteklosti, ko je razcepljenost moči nemških delavcev omogočila Hitlerju, da je v kratkem času razbil sindikalno gibanje v Nemčiji. V zadnjih mesecih je pristopilo v organizacijo Združenih svobodnih nemških sindikatov v sovjetski okupacijski coni po nepopolnih podatkih preko milijon in pol delavcev in nameščencev; v Velikem Berlinu je preko 300 tisoč članov sindikatov; število članov v federalni Saksonski se je povečalo na 650 tisoč članov. V Turingi ji jih je v začetku decembra bilo skoro 194 tisoč, tako da so v približno tisoč podjetjih bili včlanjeni v sindikatih vsi delavci in nameščenci. Toda kljub koristim, ki jih imata nemški delavec in nameščenec od velikih enotnih nemških sindikatov, je delegacija angleških Trade Unionov, ki se je mudila v Nemčiji, svetovala nemškim sindikalnim funkcionarjem, naj ne ustvarjajo velikih* in centraliziranih sindikatov, češ da princip združevanja delavcev v velike sindikalne organizacije predstavlja »supercentralizacijo«.
Voditelji nemškega sindikalnega gibanja poudarjajo, da je takšno stališče napačno, kajti ustanavljanje velikega števila majhnih samostojnih organizacij bi škodovalo delavskemu gibanju v Nemčiji. član uprave Združenih svobodnih sindikatov, krščanski demokrat Lemer po-
(Nadaljevanje s 1. strani)
političnih in kulturnih vprašanjih tudi uspešno dela.
člani Izvršnih odborov KMS-ov so tista gonilna sila v slehernem kraju, od katere za visi uspešen napredek. Tu je treba prekiniti s polovičarskim delovanjem. Treba je postaviti stvarno delo na ono mesto, kjer se je do sedaj samo životarilo. Treba je imeti jasne odgovore na sklop važnih .vprašanj udejstvovanja enotnih strokovnih zvez. Če hoče biti KMS to, kar mora biti, tedaj naj bo n. pr.: vodnik tekmovanja na področju svojega kraja, znati mora usmerjati kultumo-prosvetno delo tako, da bo čim bolj uspešno, pripraviti mora, če ne slehernega, vsaj večino članov do tega, da h odo spoznali vse važne probleme, s® jih lotili in jih tudi rešili.
Pred nami ne stojijo majhne naloge. Razen že do sedaj za celoten razvoj znanih nalog bomo morali prevzeti še nove, kakor posredovan,je dela, katerega pravilnik se pravkar proučuje. Prav tako bo ena važnih nalog funkcionarjev nov način povezave z inšpekcijo dela, ki organizira inšpekcijsko službo na bazi sodelovanja sindikatov. Zavzeti se bomo morali kar najbolj za delovanje zdravstvenih aktivov. Saj so primeri malih nezgod le preveč pogosti, kar škoduje celotnemu gospodarsko-social-nemu razvoju. Omenili bi še pravilnik o udarnikih. Kako je mogoče zavzeti do tega jasno stališče, če tega pravilnika pe pozna odbornik organizacije, za katero je to vprašanje važnega pomena? Tudi odlok o finančni kontroli, ki ga je izdal Glavni odbor .Jugoslavije, je za blagajniško poslovanje in s tem za podružnične kakor druge
Pokrajinski konferenca Enotnih sindikatov Istre in Reke jer po referatih in diskusiji sprejela resolucijo, v kateri je rečeno tudi naslednje:
»Delavski razred vsega sveta teži za popolnim združenjem svojih organizacij v svetovno sindikalno organizacijo. Na čelu s Sovjetsko zvezo bo tako vodil borbo za vzpostavitev in očuvanje pravičnega in trajnega miru, za izkoreninjenje fašističnih ostankov, za pravice malih narodov, tako tudi prebivalstva Julijske krajine, da bi moglo samo odločati o svoji usodi. V nasprotju s tem., pa še danes v zavezniških državah obstojajo reakcionarne imperialistične skupine, ki niso zadovoljne s popolnim porazom fašizma in podpirajo ostanke fašizma z vsemi sredstvi, blatijo Sovjetsko zvezo, hujskajo na novo vojno in hočejo male narode, pa tudi prebivalstvo Julijske krajine potisniti v novo suženjstvo in izrabljanje. Konferenca je ugotovila, da moremo samo tako razložiti brezobzirne in krivične predloge, ki so jih na konferenci v Parizu predložili angleški, ameriški in francoski strokovnjaki glede usode Julijske krajine.
Naša konferenca v imenu vsega delavskega razreda Istre in Reke smatra, da se ti predlogi ne strinjajo s temeljnimi etničnimi in gospodarskimi dejstvi. Ti predlogi se niti najmanj se ozirajo na trpljenje in žrtve prebivalstva Julijske krajine, pa tudi ne na njegovo pravico, da samo odloča o svoji usodi. Ti predlogi pomenijo za zaveznico Jugoslavijo brezsrčno kazen in veliko krivico za prebivalstvo te pokrajine. Ti predlogi pomenijo odstop strateških pozicij imperialistični Italiji in s tem ogrožanje miru v tem delu Evrope. Zato konferenca odločno protestra proti takim predlogom in izjavlja, da se bo delavski razred z vsem prebivalstvom postavil po robu v primeru, da bi se taki predlogi poskušali izvesti. Delavski razred Istre in Reke je prepričan, da se s temi predlogi večina prebivalstva Anglije, Francije in Amerike ne strinja, še bolj pa so istrski delavci prepričani, da se s tem ne strinja prebivalstvo drugih držav, predvsem pa ne slovanskih.
Globoko smo hvaležni bratski Sovjetski zvezi, ki se je izkazala kot najbolj dostojen pobormk pravic in svobode malih narodov. Hvaležni smo našemu ljubljenemu maršalu Titu, ki ne bo nikoli odstopil od svojih upravičenih zahtev.
polnoma upravičeno naglasa, da bi »osvojitev angleškega predloga pomenila nevarnost novega razbijanja moči nemškega sindikalnega gibanja.«
Sedanji voditelji nemških sindikatov v sovjetski okupacijski coni protestirajo proti trditvam posameznih krogov v inozemstvu, ki pravijo, da princip organizacije, katerega so oni osvojili, ni demokratičen. Nasprotno; enotnost svobodnih sindikatov je najtesnejše povezana »z demokratičnimi volitvami vseh sindikalnih voditeljev od najnižjih do najvišjih.«
Uresničitev ogromnih nalog pri izkoreninjenju nacistične ideologije — denaci-fikacije in pri demokratični preureditvi Nemčije, pri obnovi dežele, povračilu vojne škode, ki jo je nacistična Nemčija prizadejala drugim narodom, pri socialnem zavarovanju, zaščiti dela — zahteva združitev in maksimalno konsolidacijo vseh moči delovnih ljudi, njihovo združevanje v močne, življenjske sindikalne organizacije. Nemški sindikati morajo odigrati posebno važno vlogo pri denacifi-kaciji dežele. V zvezi s tem lahko navedemo, da je n. pr. Brandenburška sindikalna zveza izjavila, da je za »uresničenje gospodarskih in sindikalnih nalog predvsem potrebno čistiti uprave in vodilni aparat podjetij in gospodarskih organov fašistov, ljudi, ki hočejo izzvati vojno.« Kljub odločilni borbi sindikatov proti fašistični ideologiji in nemškemu militarizmu ter čiščenju podjetij aktivnih nacistov, nacistični duh — kakor podčrtava predsednik sindikata Karel Oitersdor£ — še ni izkoreninjen.
Nemški sindikati so si postavili za nalogo borbo, kaitera ima cilj, da popolnoma likvidira kartele. Predstavnik vodstva svobodnih sindikatov Karel Fuger je napisal, da »nemški narod gre lahko po drugi poti samo tedaj, če bodo uničeni karteli in monopoli. Če se pa ti ponovno
odbore, velikega pomena. Potrebno je izvajati ga in treba je vedeti, da je bil objavljen v »Delavski enotnosti« štev. 15.
Objave v »Delavski enotnosti« in vodilni članki so tista podlaga, ki brezpogojno služi našemu napredku potem, ko prldene-mo še izkušnje iz praktičnega udejstvovanja.
Ne moremo navesti vseh problemov. Ustavimo se samo še pri članarini Primer, ki ga bomo navedli, nam lahko služi za primer pravilnega pa tudi nepravilnega delovanja. Pogostokrat čujemo, da je 5 »/o kvota za KMS prenizka. Takoj druga beseda za tem je tožba o neplačevanju članarine, katere posledica je ta, da je kvota še manjša. Namesto da bi pristopili takoj k naslednji nalogi, ki je prilično težavna, to je, da organiziramo z vsemi sindikalnimi aktivisti način rednega plačevanja članarine vseh članov, začnemo razpravljati o tem, kako naj bi prišli do dohodkov, Id jih KMS potrebuje. Plenum KMS-a v Mariboru je n. pr. bil mišljenja, naj vse delavstvo dela enkrat eno uro, da se z nabranim zneskom iznebijo dolga. In poglejte! Ko se bo sestal plenum čez dva ali tri mesece, bodo mogli ugotoviti, da so s plačevanjem članarine ostali tam, kjer so bilL Problem bo prav tako pereč, kakor je bil, in če zdaj niso bili v stanu ga pravilno rešiti, tedaj se bo to moralo zgoditi prej ali slej. Razlika bo le ta, da bo vmes nekaj nepotrebnega dela, godrnjanja zaradi sklepa, ki zadene tudi tiste, ki redno plačujejo. To seveda n® velja samo za Maribor, temveč za celotno organizacijo.
Da, pravilno reševanje problemov! Ko bi se vsi potrudili, da bi bili čiru bolj stvarni
Tretji kongres ljudske mladine Jugoslavije, M se je začel 12. maja,, je zaključen. Na tem kongresu je bilo 1620 najboljših mladincev, predstavnikov našega mladinskega gibanja- Udeležile so se ga tudi mladinske delegacije Trsta in Julijske krajine, kakor tudi številne delegacije mladinskih demokratičnih organizacij drugih držav. Tretji kongres je posetil tudi maršal Tito.
Kongres je potekel v znamenju vseh do danes doseženih uspehov mladinskega dela na obnovi. Pred narodi Jugoslavije je iznesel ogromne uspehe mladine in njeno trdno odločnost, da s še večjim znanjem in patriotizmom pomaga dalje odstranjevati sledove vojne, da pomaga obnavljati našo domovino. Na kongresu so se mladinski predstavnika 2 milijonov organizirane mladine obvezali, da bodo vložili vse svoje izkušnje m da prevzamejo v izvrševanje še večje obveze iz splošnega načrta naše ljudske države. Mladina Jugoslavije: delavska, kmečka, mestna, kakor tudi mladina iz Jugoslovanske armade je samo v tromesečnem predkongresnem tekmovanju dala državi 7,200.000 delovnih dni. Ta ogromni delež je rezultat mladinskega delovnega poleta, iniciative in predanosti svoji novi domovini, je rezultat nerazdiruž-ljive enotnosti mladine narodov Jugoslavije.
Velike uspehe je dosegla mladina tudi na kulturnem in fizkulturnem področju. Kongres je podčrtal, naj se to delo še bolj okrepi. Najboljše šole na,j bodo za zgled, kako se mora mladina Jugoslavije učiti za velike naloge, ki jo čakajo. Mladina je fiz-kultumi pokret napravila množičen. Samo teka »čez dim in stm« se je udeležilo preko 300.000 mladine. Moč fizkulturnega po-kreta se je pokazala tudi v času kongresa v Zagrebu, kjer je na fizkulturnem nastopu sodelovalo okrog 20.000 mladih fizkul-tumikov.
Kongres je potrdil glavno obvezo mladine — zgraditev »mladinske proge Brčko —Banoviči« ter se v imenu vse mladine obvezal progo zgraditi do kraja. Mladina, ki gradi to progo, , je poročala kongresu, da je v prvem času dela že dala 5000 delovnih dni.
Kot osnovno nalogo je tretji kongres postavil prčd mladino neumorno izpopolnjevanje, strokovno in kulturno. To nalogo je pred mladino jasno postavil maršal Tito, ko je dejal: »Naša mladina ima poleg del tudi druge naloge in mi moramo skrbeti za njeno ktiltumo in strokovno vzgojo. Ne smemo zahtevati od Vas, da zanemarite tisto, kar je bistveno, in mi ne zsu
Madžarski grafiki-mladincl nočejo tiskati protidemokratičnega lista. Grafiki v svoji izjavi ostro obsojajo šovinistično in hujskaško politiko lista »Neodvisna mladina«, okoli katerega se zbirajo fašisti in reakcija. Grafiki-mladinci so zaradi anti-demokratične politike tega lista odpovedali dela in pozvali ostale grafike zlasti
mladince, da jih podprejo, da tako onemogočijo izhajanje protiijudskega lista. Pri svojem sklepu bodo vztrajali toliko časa, dokler ne bodo od vodstva lista odstranjeni desničarski podpihovalci, ki zavajajo madžarsko mladino na stranpota.
Italijanska Generalna konfederacija dela poziv vlado, da zaposli 3 milijona brezposelnih. Položaj dveh milijonov brezposelnih delavcev in bivših borcev je nujno treba izboljšati, zato poziva sekretariat italijanske Generalne konfederacije dela
obdržijo, kakor je bilo to leta 1918. in če prebrodijo krizo po porazu v tej vojni, bodo pripravljali tretjo svetovno vojno. Ni nobenega dvoma, da se kapitalisti spet začenjajo posluževati svoje mednarodne zveze. »Fuger podčrtava, da morajo to borbo proti ostankom kartelov in monopolov voditi sindikalne podružnice po tovarnah in tovarniški delavski kolektivi.
Pred nemške sindikate se postavljajo težki in aktualni problemi. Združenje vseh slojev nemškega ljudstva brez dvoma koristi demokratični preureditvi Nemčije. Nemški sindikati bodo v tem primeru lahko delali z velikim uspehom v duhu odločbe Svetovne sindikalne zveze, da si pridobijo zaupanje delavskih organizacij sveta. Aleksander Dimitrijev
pri svojem delil, tedaj bi bilo izvršenih že mnogo postavljenih nalog. Videli bi pri tem še to, da bi odpadlo govorjenje o prehudi zaposlitvi nekaterih funkcionarjev, kar se tako pogosto čujo. Saj v resnici ni toliko dela, kakor včasih skušamo dokazovati, ampak si ga sami naložimo s tem, ker ne izvajamo sklepov sej, ker nismo pri delu ekspeditivni, ne zagrabimo problemov na pravi strani in podobno. Tudi to ne velja samo za odbornike KMS-ov, temveč za nas vse od glave pa tja do zadnje podružnice.
Bodisi, da imajo KMS-i že nove odbore ali ne, eno je gotovo: Pravec našega načrtnega, organizacijskega delovanja gre za tem, da bodo postali KMS-i vedno važnejši forum, po katerem se bo navzdol razvilo zdravo in koristno delovanje delavcev in nameščencev. Pri svojih nalogah moramo imeti pred očmi predvsem to, da moro, postati naše delovanje čim bolj množično, kajti prav v tem bo tudi uspeh, katerega danes marsikdo pričakuje le nekako »od zgoraj«.
Povezava z Glavnim odborom, živ ln uspešen stik z odborniki Krajevnih in podružničnih odborov, stremljenje po čim večji sposobnosti članov Izvršnih odborov KMS-ov so tiste točke, mimo katerih ne moremo iti. Pri tem pa seveda n® izključujemo koristnega in nujno potrebnega discipliniranega delovanja podružnic, Krajevnih odborov in prav isto tudi pričakujemo od tajništev Zvez ter Glavnega odbora.
To naj bi bili bežno nakazani pogoji s posebnim ozirom na delovanje Krajevnin medstrokovnih svetov, odnosno članov Izvršnih odborov ter plenumov KMS.
Jurač Jože,
htevamo od Vas, da bi se morali odpovedati vzgoji zato, da bi mogli kopati. Vi morate vršiti te gospodarske naloge, toda morate se tudi izpopolnjevati. Državljane naše Ljudske federativne republike Jugoslavije moramo dvigniti na višjo stopnjo znanja In kulture. Ustanoviti moramo znanstvene institute, omogočiti moramo, da se vzgajajo in ustvarjajo kadri, ki bodo razumeli duh našega časa, za katere stare norme ne bodo ovire, da bi se lotili tudi najdrznejših podvigov v naših gospodarskih vprašanjih. Stare norme izgleda, da nas ovirajo, in prepričan sem, da bo mladina zavrnila stare norme in ustvarila nove.«	,
Glede pravilne vzgoje mladine je kongres postavil pred mladinske organizacije celo vrsto vprašanj. V prvi vrsti nadaljnje razvijanje predanosti in požrtvovalnosti novi domovini, ljubezen do naših voditeljev, pomoč Ljudski fronti pri izvrševanju njenih političnih in gospodarskih nalog ter več sodelovanja z ljudsko inteligenco, kakor tudi povezavo in sodelovanje z ljudsko oblastjo pri Izpolnjevanju novih obvez, borba proti nepismenosti, krepitev fizkul-turmega pokreta itd.
Kongres je sprejel tudi statut, kateri je dal mladinskemu gibanju ime »Ljudska mladina Jugoslavije«.
Kongres je protestiral, da se nam v vprašanju Julijske krajine in Tista izigravajo naše pravice. Mladina Jugoslavije obljublja, da ne bo mirovala toliko časa, do-idler' Trst to Julijska krajina ne bosta priključena Jugoslaviji.
Kongres so poselili predstavniki mladinskih organizacij Sovjetske zveze ter ostalih slovanskih držav, udeležil se ga je tudi sekretar svetovne mladinske federacije Peterson in delegati demokratične mladine Amerike, Anglije, Francije, Albanije, Rumumije, Mehike, Avstrije in Madžarske. Prihod teh delegacij na kongres je veliko priznanje osvobodilni borbi in jugoslovanski mladini. Kongres je podčrtal potrebo svetovne mladinske solidarnosti v borbi proti ostankom fašizma in organiziranju "miru v svetu. Pretvoril se je v močno manifestacijo mladinske mednarodne povezanosti. Kongres je preko inozemskih delegacij poslal vsej svobodoljubni mladini sveta poziv, naj se bori za pravično rešitev povojnih vprašanj, brez česar ni mogoč trajen mir v svetu.
Tretji kongres Ljudske mladine Jugoslavije Se je zaključil s pozivom: »Oboroži se, mladina, s čim večjim znanjem, da boš zgradila’ lepšo bodočnost!« Knap Matija.
vlado, da je treba začeti z vsemi obnovitvenimi deli na deželi, da se bo brezposelnost omejila. Brezposelnost je posledica odpuščanja'desettisočev delavcev iz služb; vračajo se interniranci in vojni ujetniki; število brezposelnih raste. Posebno pereč je položaj v industrijskih središčih in poljedelskih področjih, kjer je bilo veliko
poljskih delavcev. V pozivu se poudarja, da so za odpravo te katastrofalne brezposelnosti potrebne izredne in nujne akcije; začeti bi bilo treba s pomembnimi javnimi deli, ki bodo omogočila, da se dvigne kapaciteta teh dežel.
5500 delavcev zavzema v Industriji Poljske važne vodilne položaje. Od teh je okrog 800 delavev v funkcijah upraviteljev raznih tovarn.
Holandski sindikati protestirajo, da. M študentje in dijaki opravljali pristaniška dela. Ker se stavka holandskih mornarjev in pristaniških delavcev nadaljuje, so oblasti sklenile, da bodo pri razkladalnih in nakladalnih delih uporabile študente in dijake. Sindikati proti temu ostro protestirajo. Po poročilih holandskih listov dobivajo mornarji pomoč v svoji borbi, v stavki se jim je pridružila posadka holandske ladje v Antwerpniu in v San Frančišku.
Sindikat trgovskih delavcev Anglije protestira proti sedanji angleški politiki in zahteva spremembe v Grčiji in Indoneziji. Angleška vlada mora spremeniti svojo politiko v Grčiji in Indoneziji, odkoder mora evakuirati svoje čete, zmanjšati se mora teror v teh deželah, tako se glasi zahteva v resoluciji, ki jo je sprejela na konferenci Narodna zveza delavcev trgovskih podjetij to podjetij razdeljevanja blaga. Resolucija govori tudi o nepravilnih odnosih angleške vlade do demokratičnih evropskih držav, M jih je treba spremeniti in poglobiti prijateljstvo s Sovjetsko zvezo. Anglija je priznala fašistično vlado Franca, ne prizna pa novih demokratičnih vlad v Evropi, ki so sklenjene med komunisti in socialisti. Sindikat zahteva, da se da svoboda Indiji in kolonijam.
Na Danskem so se pričele stavke, ker so obnovili zakon o prepovedi stavk, ki je veljal v času okupacije. Delavci v celi vrsti velikih podjetij so v znak protesta na dan proglasitve tega sklepa ustavili svoje delo. Stavkati so pričeli pristaniški delavci v Kopemhagemi in stavka se je razširila tudi na druga mesta. Sindikat tipografskih delavcev je izvedel stavko v vseh tiskarskih podjetjih, razen v tiskarnah KP in social-demokratov.
Stavkujočl ameriški rudarji se bodo začasno vrnili na delo. Med zvezo rudarskih delavcev in 400.000 stavkujočih rudarjev je sklenjeno dvotedensko premirje in večina se je začasno vrnila na delo. Po poteku tega roka se bodo pogajanja nadaljevala, a je le malo upanja, da bi se spor med rudarji in industrija!ci uspešno rešil, ker lastniki rudnikov nasprotujejo,
- da bi plačevali davščine za socialni fond. — Ker dokončni sporazum ni bil dosežen, je 80.000 delavcev v rudnikih črnega premoga odgovorilo:	»Brez sporazuma ni
dela« in stavkajo dalje.
Sindikatu brazilskih pristaniških delavcev so prepovedali delovanje za 6 mesecev, ker delavci niso hoteli delati na Francovih ladjah. V največjem brazilskem pristanišču Santosu so delavci odklonili, da bi razkladali in nakladali Francove ladje. Policiji v Santosu je vlada poslala pomoč, v pristanišče je prišel tudi neki artilerijski polkovnik, da bi vzpostavil v pristanišču »mir« in da bi na Francovih ladjah začeli z delom,
PO SVETU
S priključitvijo Trsta Jugoslaviji bo dobila tudi Madžarska okno v svet. Mirovna konferenca bo položaj Madžarske znatno izboljšala, če bo vodila iskreno prijateljsko politiko s Sovjetsko zvezo, je poudaril narodni poslanec Reway, ki je govoril v imenu KP Madžarske. Dejal je, da mora Madžarska urediti svoje odnose s svojimi sosedami, zlasti z demokratično Jugoslavijo. Odnosi z Jugoslavijo so se v zadnjem času sicer izboljšali, niso pa še docela neskaljeni, ker Madžarska še ni rešila vprašanje jugoslovanske manjšine.
V bodoče Madžarska ne bo smela trpeti protidemokratčne politike do jugoslovanskega življa na Madžarskem. Morala bo poskrbeti, da bodo jugoslovanski otroci nemoteno in svobodno obiskovali svoje šole. — Reway je naglasil, da je jugoslovanska zahteva po Trstu pravična; madžarska zunanja politika mora to zahtevo podpirati, kajti z njenim uresničenjem bo tudi Madžarska odprta pot v svet.
Podpisan je sporazum o reparacijskih dobavah Madžarske Jugoslaviji. V Budimpešti so podpisali sporazum o reparacijskih dobavah, ki jih dobi Jugoslavija od Madžarske. Na podlagi sporazuma o premirju z Madžarsko in poznejšemu aranž-manu med Jugoslavijo in češkoslovaško, bo Madžarska morala plačati Jugoslaviji reparacije v višini 70 milijonov dolarjev. Reparacijske dobave se bodo zaključile 20. januarja 1951. leta.
Fašisti morajo iz Avstrije. Avstrija je postala zatočišče fašistov različnih narodnosti, ki se popolnoma svobodno sprehajajo po mestih, nosijo orožje, se pečajo s črno borzo in dobivajo od UNRRA-e dvakrat toliko hrane kakor avstrijski delavci. Ljudstvo zahteva, da se fašistične tolpe, ki jih podpirajo celo zapadne zavezniške oblasti, da terorizirajo in izzivajo mimo prebivalstvo, izženejo iz Avstrije.
Italijanski monarhisti hočejo zavleči referendum bi volitve v Italiji. Monarhistični elen^nti po vsej Italiji z veliko vnemo zbirajo svoje sile, da bi se referendum in volitve odložili. Odstop Viktorja Emanuela in Umbertov prevzem prestola so začetki teh akcij. Za 24. maj pripravljajo monarhisti kongres, na katerem bodo manifestirali za Umberta. Pri svojih prizadevanjih niso osamljeni, ampak uživajo pomoč industrialcev in vojaških oblasti, kateri so jun dali na razpolago transportna sredstva za prevoz svojih pristašev v Rim. Monarhofašisti skušajo s temi svojimi akcijami zmanjšati vtis republikanskih demonstracij, ki so bile nedavno v Rimu in se jih je udeležilo 200.000 ljudi. Monarhisti imajo v Rimu vsak večer leteče mitinge, a vatikanske organizacije »Katoliške akcije« širijo protirepublikan-ske letake.
Bivši rumunsld predsednik vlade Jan Antonescu obsojen na smrt. Po poročilu agencije France Presse sta bivši romunski maršal Jan Antonescu, bivši predsednik vlade in Mihail Antonescu, bivši podpredsednik vlade, obsojena na smrt pred narodnim sodiščem. Demokratično romunsko ljudstvo je izrazilo zadovoljstvo, da- sta narodna izdajalca prejela zasluženo kazen.
Komunistična partija češkoslovaške bo z dveletnim načrtom za dvig in izgradnjo
dežele utrdila gospodarstvo. Na Češkoslovaškem bodo 26. maja volitve, ki bodo odločile, kakšno vlado bo imela republika v bodočnosti in kakšna bo ustava. To je odvisno od tega, komu bo češkoslovaško ljudstvo zaupalo in poverilo mandat, da ga bo zastopal v narodni skupščini. Komunistična partija podpira vlado Ljudske fronte Čehov in Slovakov; komunisti so pripravili v Košicah program, ki je temelj nove državne ureditve in življenja v češkoslovaški republiki. S tem je KP Češkoslovaške prvič stopila v vlado. Komunisti imajo velike zasluge pri obnovi in ureditvi razmer, zlasti gospodarskega vprašanja. Ljudska fronta je v prvem letu svojega dela dosegla lepe uspehe. Po zaslugah KP so podržavili industrijo in banke; da bo gospodarstvo doseglo primerno višino, je KP predlagala dveletni načrt za obnovo in izgradnjo države, ki bo pripomogel, da bo dosežena in presežena predvojna proizvodnja. Nova ustava bo izraz revolucionarnih izprememb, ki jih je iz-vojevala ljudska revolucija. — V Pragi se' je že sestal v olivni svet, ki bo sestavil kandidatno listo; votivna kampanja je v polnem razmahu. Minister za notranje zadeve je naglasil, da bodo volitve demokratične, tajne in svobodne. V votivne imenike je vpisanih 7 milijonov 583.784 oseb.
Centralni komite Komunistične partije Francije je naslovil francoskemu narodu proglas, v katerem poziva francosko ljudstvo, naj na volitvah 2. junija izvoli novo ustavodajno skupščino, ki bo izdelala načrt nove. ustave in ga ponovno dala na splošno ljudsko glasovanje. Namen KP je, da bo predložila narodu račune o mandatu, ki ga ji je zaupalo 5 milijonov francoskih državljanov 21. oktobra preteklega leta. V kratkem času obstoja prve ustavodajne skupščine so komunistični po. slanci in ministri neutrudno delali, da bi zadostili željam ljudstva. KP s sekretarjem Mauricem Thorezom na čelu je bila glavni borec za povečanje proizvodnje, prizadevala si je, da bi delavci in uradniki dobili višje plače, da bi se starim delavcem zagotovila pokojnina, obrtnikom svoboda dela in da bi se Francija s splošno štednjo rešila pred Inflacijo. Reakcionarji iz »Republikanske stranke svobode« in ljudje iz vrst trustov napadajo napredno delo komunistov; izkoristiti hočejo odklonitev ustave ob nedavnem referendumu, radi bi dali na kocko zakone, ki jih je po volji ljudstva sprejela ustavodajna skupščina. — Reforme, ki so izboljšale položaj delovnega ljudstva je treba obdržati, onemogočiti načrte reakcije in trustov, KP zagotoviti zmago, kajti le tako se bodo obdržale pridobitve, ki jih je izvojevala KP; odstranjen bo sistem, ki temelji na metodah in celo ljudeh Vichija. Z zmago KP na volitvah 2. junija se bo utrdil mir in varnosti v Franciji, ki se bo dvignila, razvila se bo demokracija ob utrditvi ih razširjenju že doseženih reform skupaj 3 vsemi republikanci. Uničen bo nemški imperializem, Internacionalizirali bodo P°* rurie in izterjali reparacije od Nemčije io Italije.
Sindikalno gibanje v Nemčiji
O krajevnih medstrokovnih svetih
Iz sindikalnega aibanj_a
Po stopinjah Toneta Tomšiča...
Tovariša Toneta Tomšiča sem spoznal na delu, kjer so se sploh spoznavali borci proti neljudskim petokolonaškim režimom bivše Jugoslavije. Prvič sem ga videl po povratku iz Zagreba., ko sem 1937. leta prisostvoval demonstracijam študentov pred univerzo. Na teh demonstracijah mi je padel v oči visok tovariš, ki je s svojim vzgledom stal na čelu demonstrantov ter usmerjal demonstracije. Od ostalih tovarišev se je ločil po svoji borbenosti, odloč-ločnosti in načinu izvajanja demonstracij. Še sedaj se živo spominjam, kako je močan oddelek policije in žandarmerije navalil na demonstrante, jih začel pretepati ter loviti. Okoli vodstva demonstracij se je napravil velik klopčič, pomešan s policaji in žandarji in končno sem videl, kako vlečejo tovariša Toneta in tovarišico Vido na »Marico«; odpeljali so ju v zapore. To je bilo moje prvo srečanje z njim, čeprav nisem vedel kdo je, temveč so mi povedali drugi tovariši, da je io Tomšič, o katerem sem že mnogo slišal, posebno o njegovi borbi in zadržanju v Mitroviči.
Nedolgo potem, ko se je vrnil iz zapora, sem prišel z njim v zelo tesen stik pri delavsko-kmcčkem gibanju. Prihajal je na sestanke, kjer smo vsi takoj spoznali njegovo veliko sposobnost in razumevanje delavsko-kmečkih problemov. Bil nam je učitelj na vseh sektorjih dela, tako političnih kakor delavsko-kmečkih problemov; snov o nujnosti enotnega nastopa delavcev in kmetov v borbi proti takratnim oblastnikom v Beogradu ali Ljubljani, je podajal zelo precizno in prepričljivo. Kot delavec sem se zelo čudil, odkod črpa toliko snovi delavskih problemov ter jih v tako poljudni obliki podaja še tako preprostemu delavcu. Tudi to vprašanje mi je bilo kmalu razjasnjeno, ko je prišel na prvi partijski sestanek v našo tovarno. Pogum in neizprosnost borbe sta zvenela iz vsake njegove besede. Prvi najboljši poduk zadržanja proti razrednemu sovnražniku sem slišal najbolj udarno in neizprosno iz njegovih ust. Brez kompromisa je žigosal vse tisto, kar je bilo slabega pri komunistih v osebnem ali javnem življenju. Posebno trdo je postavljal pred delavce kot nosilce razrednega boja, toda z velikim razumevanjem do vseh tistih težav, katere smo mi morali prebroditi vsled slabe izgrajenosti.
V praksi sem ga videl, kako je dajal nasvete in organiziral razne načine in oblike naše borbe proti sovražniku, da je pokret dobival množično bazo. Legalne oblike borbe v sindikatih, kulturnih, prosvetnih in drugih društvih je znal prilagoditi globoki ilegalnosti, v kateri se je Partija nahajala v tem času in bi brez siste-
Slava narodnemu heroju Tonetu Tomšiču!
matičnega in organizacijskega dela, vztrajnosti in predanosti ne mogli doseči takih uspehov, kakršne je imela Partija v letih pred okupacijo in v tem delu ima Tone Tomšič ogromne zasluge.
Vse do njegove aretacije sem ga neštetokrat srečal na sestankih, sejah in konferencah in nikdar ni bil nepripravljen za probleme, ki so se pojavljali v tem času. Prav ta njegova temeljitost pri poznavanju skoro slednje partijske organizacije mu je dajalo tisto široko obzorje, da je probleme obvladal, organiziral ukrepe za izboljšanje dela ter tudi na vsako vprašanje odgovoril.
Ko je koncem leta 1940 večina vidnih partijskih funkcionarjev morala v ilegalo zaradi koncentracijskih taborišč, ki jih je takratni protiljudski režim ustanovil, je ogromna zasluga ravno Toneta Tomšiča, da je organiziral bivanje teh funkcionarjev tako siugrno, da ni bilo nobene velike provale. Zadnjo zimo pred okupacijo, ko je bilo že popolnoma jasno, da se pripravlja zločinski napad na Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, je bil Tone neumoren pri svojem delu. Podnevi in ponoči smo ga srečavali v raznih delih Ljubljane in Slovenije, največ na kolesu, v snegu in mrazu, na sestankih in konferencah. In kamor je on prišel, tam je borbenost in predanost rastla, tam se je kalil značaj mnogih naših tovarišev, ki jih po večini danes ni med nami.
Zadnjič sem ga videl dan pred aretacijo. Bila sva soseda kot ilegalca. Dajal- mi je navodila za mladinsko delo, razčlenjevala sva razen probleme. Nisva bila dolgo skupaj, ker se mu je mudilo na druge sestanke. Niti on niti jaz si nisva predstavljala, da se zadnjič vidiva, saj si nisem mogel misliti, da pri tolikšnem delu, po tako ogromni potrebi po kadrih, Toneta ne bomo več videli.
Naslednje jutro je na vse zgodaj prišla k meni njegova kurirka Majda, ter mi samo javila, da stoji pred njegovo hišo policijski avto. Šel sem iz stanovanja ven, toda niti Toneta niti Vide ni bilo več. Ko sem čez eno uro izvedel za aretacijo še treh tovarišev, sem bil takoj prepričan o umazani vlogi notranjega izdajalca. Kurirka Ranzingerjeva je izvršila del svojega posla, izvršila je za denar, kar je Gestapo od prodanke hotel zvedeti.
Vsi, ki ga poznamo, posebno delavci, znamo ceniti njegovo delo.
Tone Tomšič bo vedno živel v naših srcih in našem spominu. Hodili bomo po poti, ki jo je začrtal on — borbeno pot komunista, ki delovno ljudstvo z vso gotovostjo vodi v boljše življenje.
Stopar Viktor.
Talco delalo v Sovjetski zvejcj V TOVARNO JE PRIŠEL NOV DELAVEC...
Naši demokratični zakoni
(Dopis uredništvu »Truda«)
V	času nove petletke se bo v moskovski tovarni avtomobilov višina produkcije skoraj dvakrat povečala. Prav tako se bo izboljšala kvaliteta izdelkov. Da bi zadovoljilo vedno večje potrebe sovjetske automobilske industrije, mora tovarna rešiti resne tehnične naloge, izpopolniti organizacijo dela in dvigniti kvaliteto izdelkov. V soglasju z nalogo, ki nam jo je zadal XV. plenum VCSPS smatramo, da je prva naloga našega sindikata pritegniti vse delavce in uslužbence našega podjetja v socialistično tekmovanje za izpolnitev našega načrta.
V	letih nove petletke bo naš delovni kolektiv izpopolnjen z nič manj kot tridesetimi procenti novincev, med katerimi Večina nima potrebne predpriprave za delo v tovarni. Po vsem tem je jasno, kakšne osnovne važnosti je pomoč novim delavcem, da hi si pridobili potrebno kvalifikacijo in da bi postali aktivni sodelavci y sindikalnem življenju.
Pri delu z novinci nam lahko zelo poma-majo izkušnje iz vojnih let. V letih med vojno se je aktiv izpopolnil z velikim številom deklet in mladeničev. Prve čase so mnogi novinci pri delu zaostajali, nato so pa že dosegali normo. V 1943. letu je zrasla povprečna produkcija za 16,3 %, v 1944. letu pa se je povečala še za 38,5 %. Ob koncu 1945. leta v vsej tovarni samo 3,8 % delavcev ni izpolnjevalo norme.
Socialistično tekmovanje in strokovni pouk sta k uspehom kolektiva ogromno pripomogla. Pri nas so sistematično delali krožki za dvig tehničnega minimuma in kurzi za dvig kvalifikacije. Mnogi mlajši delavci so se učili individualno na izkušnjah starejših delavcev. Tovariš Bondarev, na primer, je imel okrog šestdeset učencev. Med njimi so bili tovariši Gallna, Timoščuk, Lukanenko, ki so postali najboljši delavci v brigadah. Podobnih primerov je mnogo. Kadarkoli govorimo z novimi delavci, jim pripovedujemo te primere.
Ko pride novinec v tovarno, se najprej zanima, če lahko postane dober strokovnjak. Kot odgovor na to vprašanje seznanjajo naši agitatorji in sindikalisti novince z uspehi naše mladine.
Poglejmo za primer, kaj vse lahko po-vemu o Mihajlu Beljajcvu. Star je samo devetnajst let. Pred tremi leti je prišel kot učenec za mehanika v neki oddelek. Nato je dobil samostojno delo. Postopoma si je pridobil kvalifikacijo šestega razreda. Be-tiajev je šel na mojstrski kurz. Sedaj vodi velik oddelek.
Maja bo poteklo leto dni, odkar dela v Daši tovarni Vera Gruzdeva. v tem času ®e je spoznala s tremi specialnimi deli.
Da se nazorno pokaže dvig mladine v naši tovarni, je tovarniški .komitet sklenil, da priredi razstavo materiala, ki bo pokazala vedno večje sposobnosti mladine, v diagramih bo vidno, kako se povečuje produkcija in zaslužek in koliko ljudi je bilo prevedenih v višje razrede.
Zakon o načrtu ustanovitve in razvoja narodnega gospodarstva v SSSR V letih od 1946—1950 nas obvezuje, da pristopimo k množičnemu pripravljanju kvalificiranih kadrov, deloma po poti individualnega uče-Bja, deloma potom učenja v krožkih, kurzih in brigadah. Vsak nov delavec se izobražuje v obveznih kurzih, če je sam nekvalificiran, se uči pri kadrovniku, ki je v tesnem Sodelovanju z oddelkom podjetja. Soglasno 8 kadrovikom odredi oddelek učno dobo in datum izpita, če, so novi delavci kvalificirani, pristopajo v krožke tehničnega mini-Biuma. Novinci, ki imajo šest do sedem razredov, se pošiljajo v kurze za mojstre socialističnega dela. Iz Rdeče armade se je '*railo mnogo dobrih delavcev, ki so že pogrej delali v tovarni. Tudi oni se učijo, da
dvigne njihova kvalifikacija, posebno še, ker imajo mnogi od njih bolj komplicirano delo kot so ga imeli pred vojno. Tako je rovariš Ivanov, ki je delal pred vojno kot mehaink, sedaj višji mojster v svojem od-"elku. Bivši kontrolor oddelka tehnične kon-°le tovariš Penkin je sedaj namestnik na-
čelnika tega oddelka. Tokar Aleksejev je postal mojster nekega oddelka.
XV. Plenum VCSPS je zadolžil vse sindikalne organizacije, da pomagajo delavcem zviševati kvalifikacijo, da skrbijo za pravilno organizacijo dela za predpripravo in pripravo kadrov, da posredujejo izkušnje boljših delavcev vsem delavcem, da vzpodbujajo stahanovce s tem, da skrbijo za izobrazbo novih delavcev.
Da bomo te naloge lahko rešili, moramo povečati organizacijsko mrežo, ki služi učenju in izobraževanju.
Čez dva meseca bomo odprli šolo brigadirjev. Tekom maja se bodo v tovarni začeli pripravljalni kurzi za delo v avtomobilski industriji. V tovarni še snuje tehnični kabinet, ki nam-bo služil kot baza za tehnični pouk. Praktično znanje, ki ga pridobivajo novinci, moramo izpopolnit; z teoretičnim znanjem. Z ozirom na razrede bomo, kakor predvideva načrt tovarne, do konca leta dvignili najmanj 180 mladih delavcev.
Močno sredstvo za utrditev kadrov je povišanje kvalifikacije in s tem tudi zaslužka. Nič manj važno ni nuditi novim delavcem ugodne življenjske pogoje. Za to skrbijo vse tovarniške organizacije. Novim delavcem smo pripravili skupno bivališče v tovarniškem domu. Sobe so barvane z oljnato barvo, opremljene so z udobnim pohištvom in z radijskimi aparati. Poleg skupnega doma je dobra kuhinja in tovarniška mehanična pralnica. Tu je tudi oddelek, kjer lahko delavci sami operejo perilo.
V obednici je poseben oddelek, kjer dobijo stahanovci hrano brez nakaznic. Da ne bi delavci izgubljali časa z potjo v trgovino, se dobi v obednici na odrezek dnevna količina kruha. V tovarni je odprla delavnica za popravilo čevljev.
Pri razdelitvi industrijskih oddelkov se posebno upoštevajo potrebe novih delavcev. Mnogim med njimi je tovarna pomagala, da 'so si nabavili prvovrstno obutev in obleko. Tovarniški komitet je pripravil za mladino med poletnimi meseci petdeset potovanj v dorp oddiha.
Obenem smo dolžni zadovoljiti kulturne potrebe novincev. Ko sindikalni aktivisti, ki vodijo po delavskih blokih čitanje umetniške literature opazijo novinca, ga prijavijo v knjižnico. Tu je zgrajena knjižna polica, ki popularizira novo literaturo. Pri nas imamo malo knjig sovjetskih avtorjev. Bralci se zaradi tega pritožujejo, kar je popolnoma razumljivo. Vzrok temu je v tem, da se naša knjižnica ne Izpopolnjuje sistematično, Iz enega vira, ampak iz večih slučajnih virov. Nisem se obrnil samo enkrat na kulturni oddelek CK sindikata, delavcev avtomobilske industrije s prošnjo, da bi nam pomagali sistematično izpopolnjevati knjižnico. žal ta prošnja ni še uresničena.
Med novinci jih je mnogo iz drugih krajev. Velika skupina mladine je prišla iz Bologodskega okraja. Trudimo se, da bi vzbudili v njih ljubezen do prestolnice, seznanjamo jo z moskovskimi zanimivostmi, gledališči in muzeji. Pred kratkim smo priredili ekskurzijo v tretjakovsko galerijo. V našem klubu priredimo mnogokrat večere oddiha. Delavci se jih udeležujejo z velikim veseljem. Pred kratkim smo začeli z umetniškimi krožki, imamo dramatski, pevski in zborski krožek.
Tovarniški komitet poišče stik z novincem še prej, preden začne ta delati. Postopek je pri nas sledeč: predno je delavec dejansko sprejet, mu da kadrovski oddelek listek, ki ga mora vrniti z oznako tovarniške ambulance o njegovem zdravstvenem stanju. Mimogrede se mora oglasiti v tovarniškem komitetu. Tu se ugotovi, ali je včlanjen v sindikat, če je ta novinec demobiliziran tovariš, ki je bil član sindikata še prej, predno je bil poklican k vojakom, je treba določiti, kako naj se mu računa staž. Delavce, ki imajo s sabo popolne dokumente, sprejemamo tu na delo. Onemu, ki je šele vstopil v delavsko življenje, razložimo, kakšen je značaj sindikata, kakšne so pravice in dolžnosti njegovih članov. Sedaj je
Zvezni zakoni, ki jih izdaja Zvezna skupščina FLRJ morejo biti dvojni. Prvič zakoni, ki so določeni kot izključno zvezni, ki rešujejo določeno vprašanje na način, merodajen in obvezen za vso državo. S temi zakoni se urejujejo oni posli, ki spadajo po Ustavi v zvezno pristojnost. To vrsto zakonov imenujemo izključni zakoni (n. pr. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo). Drugi zakoni, ki jih sicer tudi izdaja Zvezna skupščina, so prav tako obvezni za celotno državno področje, vendar pa vprašanja ne rešujejo dokončno, ampak samo postavljajo temeljna načela, okvir, v katerem bodo o tem vprašanju izdelani zakoni posameznih ljudskih republik. Ti zakoni tvorijo samo načelno osnovo, na kateri izdajajo posamezne ljudske republike obvezno svoje zakone o teh vprašanjih. Tem zakonom pravimo okvirni zakoni (n. pr. Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji).
Na podlagi zveznega okvirnega zakona o računski kontrolni komisiji FLRJ je SNOS oziroma njegovo Predsedstvo kot zakonodajni organ Ljudske republike Slovenije izdal
Zakon o računski kontrolni komisiji Slovenije
S tem zakonom je ureja celotna računska kontrolna služba na področju naše ljudske republike.
Za pregledovanje republiških računov, računov okrožnih in okrajinh ljudskih odborov se ustanovi pri Predsedstvu vlade LRS računska kontrolna komisija. Ta komisija pregleduje tudi račune republiških podjetij, zavodov in ustanov ter drugega javnega imetja, kolikor ni s posebnimi zakonitimi predpisi določeno drugače. Računska kontrolna komisija lahko prepusti pregledovanje računov okrožnih in okrajnih ljudskih odborov kontrolnim organom ministrstva za finance. Računsko kontrolno komisijo sestavljajo predsednik, trije člani, referenti in potrebno pomožno osebje, Ra-čunodajniki ministrstev vlade LRS, okrožnih in okrajnih ljudskih odborov, republiških podjetij, zavodov in ustanov morajo mesečno predložiti računski kontrolni komisiji obračun o izdatkih ter priložiti izplačilne naloge z opravičilnimi listinami. Hkrati s plačilnimi nalogi in opravičilnimi listinami za zadnji mesec računskega leta morajo računadajniki predložiti računski kontrolni komisiji tudi zaključne račune, če računska kontrolna komisija ugotovi, da so računi pravilni, da računodajnikom razreš-nico. Ako misli, da računi niso pravilni, da svoje pripombe. Ce zadevajo pripombe uporabo davčnih in taksnih predpisov, odloči o njih dokončno minister za finance. O drugih pripombah odloči: če so naperjene proti okrajnim ljudskim odborom, okrožni Izvršni
v naši tovarni včlanjenih v sindikat 97,8 % delavcev.
Da bi se nov delavec hitreje vključil v življenje kolektiva, je nujno, da mu zaupamo kakršno koli delo. Med delavca, ki so prišli pred kratkim v tovarno, sta se posebno dobro izkazali tovarišici Gruzdeva in Opekunova. Pred kratkim sta postali funkcionarki. Tovariš Penkin dela v kulturni komisiji oddelka, tovariš Belšakov je član redakcije stenčasa, tovariši Soldatenkova, Arakova, Smirnova in druge so delegati za zavarovanje.
Skrb tovarniških organizacij za utrditev novih delavcev, za stvaritev pogojev za dvig produkcije, za izboljšanje življenjskih in kulturnih prilik delavcev je prinesla že lepe rezultate. Niti en delavec, ki je bil sprejet na delo 1946. leta, še ni zapustil tovarne. Novinci se kmalu 'privadijo reda v našem podjetju in se trudijo, da ne bi zaostajali za tovariši. Mladi delavci v naši tovarni se brez ozira na število službenih let in na kvalifikacijo vključujejo v socialistično tekmovanje za predčasno Izpolnitev načrta prvega leta stalinske petletke. Mladina je prevzela odgovorno obvezo: H koncu zadnje četrtine tekmovanja zvišati produktivnost dela najmanj za deset procentov in dati dodatno produkcijo v vrednosti sto tisoč rubljev,	P, Rozanov:
odbor; če so naperjene proti okrožnim ljudskim odborom, minister za finance; če pripombe zadevajo izvajanje republiškega proračuna ali proračuna republiških podjetij in ustanov ter se tičejo naredbodajalcev druge stopnje, pristojno ministrstvo; če gre za naredbodajalce prve stopnje, Predsedstvo vhade LRS. Ce pa pripombe zadevajo predsedstvo vlade LRS, odloči predsedstvo SNOS-a. Kadar gre za tvarno škodo, ki so jo s svojim poslovanjem povzročili naredbo-dajalci ali računodajniki, ali kadar gre za očividne zlorabe, pošlje računska kontrolna komisija o. tem poročilo javnemu tožilcu Slovenije v nadaljnji postopek. O nepravilnostih, zapaženih pri pregledovanju računov, poroča računska kontrolna komisija tudi istočasno republiškemu ministru za finance in javnemu tožilcu Slovenije. Računska kontrolna komisija pregleda predložene zaključne račune in o ugotovljenem stanju pošlje poročilo predsedstvu SNOS-a glede republiškega zaključnega računa, pristojnemu izvršnemu odboru okrožnega ali okrajnega ljudskega odbora pa glede okrožnega oziroma okrajnega zaključnega računa. Preventivno kontrolo nad izvajanjem federalnega proračuna in proračunov okrožnih in okrajnih ljudskih odborov opravlja ministrstvo za finance po svojih kontrolnih organih. Kontrolo nad računskim poslovanjem krajevnih ljudskih odborov opravljajo okraj -ni ljudski odbori, ki o pomanjkljivostih in-nepravilnostih poročajo okrožnim ljudskim odborom, v primeru zlorab pa tudi javnemu tožilcu Slovenije.
SNOS oziroma Predsedstvo SNOS-a pa more izdati tudi izključno republiške zakone, ki niso vezani na odgovarjajoči zvezni zakon (n. pr. zakon o lovu, ki bo v kratkem izšel). Po vsem tem vidimo, kako naša demokratična zakonodaja temelji na načelih federacije. Na podlagi Ustave in v soglasju z zvezno zakonodajo se uveljavlja tudi republiška zakonodaja, ki ob sestavi zakonov in drugih pravnih predpisov upošteva posebnosti posameznih ljudskih republik. ž.
Ortopedski zavod IV. Armije v Ljubljani je najboljši v Jugoslaviji
Podružnica kovinarske zveze na Ortopedskem zavodu IV. Armije v Ljubljani se je v prvih treh mesecih majskega tekmovanja kosala z vsemi ortopedskimi zavodi v Jugoslaviji. Komisija, ki je ob zaključku tromesečja ocenjevala uspehe posameznih zavodov, je ugotovila, da je Ortopedski zavod
IV.	Armije v Ljubljani najboljši in mu gre zato prvo mesto.
Sindikalna podružnica na zavodu, v kateri so organizirani vsi delavci in nameščenci, je do danes že izdelala proteze 75% do sedaj prijavljenim vojaškim invalidom zadnje vojne in prekoračila delovni načrt, posebno kar se .tiče najvažnejših proteznih sredstev: nožnih protez in čevljev, za 60%, odnosno 20 odstotkov.
V času prvomajskega tekmovanja so izdelali 22 lesenih podkoienic, 42 lesenih nad-kolenic, 14 lesenih štul (pilon), 23 kožnih podkoienic, 3 kožne nadkolenice, 4 kombinirane noge in exartikulacije, 38 aparatov za noge, 42 ročnih protez, 7 aparatov za roke, 44 vložkov za stopala, 1 steznik za hrbtenico, 4 kilne pasove, 239 ortopedskih čevljev, 176 navadnih čevljev, 40 polizdelanih lesenih nadkolenic, 600 komadov členskih gibal za ameriške proteze, 100 členskih gibal za kožne proteze, 845 podložnic za člen-ska gibala, 1000 varovalk za členska gibala, 2394 okovov, 40 pitonov, 240 kožnih pod-ložnic, 420 kratkih jeklenih vložkov, 50 za-piračev za ročne proteze, 50 komolčnih osi, 50 komolcev, 452 kolesc za notranji vleček, 50 zapestij in še mnogo raznih manjših del.
Deloma izdelan, deloma pa tudi polizde-lan material so v veliki količini dobavili Ortopedskim zavodom v Banja Luki, Beogradu in Sarajevu. Skupna cena tega materiala znaša 188.410.93 din.
Tudi pri delu za obnovo so tekmovali in zbrali za razne obnovitvene in socialne fonde 19.359 din.
Tekmovanje na Ortopedskem zavodu XV.
Armije v Ljubljani se nadaljuje,
PO JUGOSLAVIJI
RUDARJI ZENICE SO SPREJELI POZIV K NOVEMU TROMESECNEMU TEKMOVANJU
Na poziv, ki so ga poslali slovenski rudarji vsem rudarjem Jugoslavije za tro-mesečno tekmovanje, je bilo v Zenici veliko zborovanje delavcev. Na tem zborovanju je govoril tudi direktor rudnika, ki je navedel uspehe in pomanjkljivosti prejšnjega tekmovanja. Povedal je, da je s prizadevanjem vseh rudarjev rudnik v Zenici prekoračil delovno normo za 34 %. Sekretar sindikalne podružnice je prebral poziv slovenskih rudarjev k novemu tekmovanju. Zbrani rudarji so poziv navdušeno sprejeli in obljubili, da bodo vložili še več naporov in še več volje ter dosegli še boljše uspehe, kot so jih v prvomajskem tekmovanju. Rudarji Zenice so obljubili, da ne bodo obstali niti pri tem tekmovanju, temveč da bodo udarniško delali in tekmovali, dokler ne bo popravljena zadnja hišica.
*
V TOVARNI ORODNIH STROJEV V ZAGREBU
»Prvomajska« tovarna orodnih strojev v Zagrebu je izpopolnila način dela ter dala sijajne rezultate na polju proizvodnje. Mnogo zaslug sl je za ta dela pridobil upravitelj podjetja, ki je ustvaril tesno sodelovanje med delavci in strokovnjaki. Delavcem je dana možnost, da realizirajo koristno iniciativo in bogato dolgoletno izkušnjo na polju proizvodnje strojev. Proizvodnja »Titovk« v tej tovarni predstavlja ogromen uspeh na polju tehnike, ki se more primerjati samo s produkti najmodernejših inozemskih tovarn. Vsestransko sodelovanje delavcev, tehnikov in inženirjev, ki so ga dosegli v »Prvomajski«, služi mnogim podjetjem Hrvatske za vzgled. RUDARJI LADINSKEGA BAZENA SO
★
ŠTIRI DNI DELA NA CESTAH MAKEDONIJE
četrtega dne akcije za delo na cestah Makedonije, so dosegli delavci velike uspehe. Pri delu je sodelovalo 12.034 prostovoljnih delavcev. Dali so 75.805 delovnih prostovoljnih ur. Pri delu so uporabljali 1098 vprežnih voz in 12 kamionov. Izkopali so 3812 kbm zemlje, prepeljali 3333 kbm lomljenega kamenja in zasuli 632 kvm jam na cestah. Napravili so 19 kbm podpornih zidov in navozili 1362 kbm peska. Očistili so 78.112 kvm kanalov. Popravili so 4420 kvm vaških cest, nasuli 69.589 kvm ceste s peskam, očistili 382 kvm odplavljenega zemljišča in tri prelaze. Vrednost izvršenih del znaša 935.617 din.
★
V DVANAJSTIH DNEH SO ZGRADILI ŽELEZNIŠKI PONTONSKI MOST ČEZ SAVO
Dne 16. maja so končali gradnjo velikega pontonskega mostu čez Savo pri Brčkem. Delavci so dovršili ta most v 12 dneh. Prav takšen most so zgradili lansko leto v Novem Sadu v 28 dneh. Pri gradnji mostu je delalo povprečno okoli 150 delavcev na dan. Mnogo so doprinesli k temu delu tudi ladjarji vlačilcev, na katerih je most postavljen. Pomen tega mostu je za gradnjo mladinske proge zelo velik, kajti preko njega so pripeljali prvi vagoni z gradivom, katerega pomanjkanje se že precej čuti. Svečana izročitev tega mostu se je vršila v prisotnosti pomočnika zveznega ministra, ki je pozdravil zbrano mladino in ji izrazil priznanje z naslednjimi besedami: »Ko sem opazoval delo brigad na terenu, mislim, da so se dela pričela šele pred nekaj dnevi. VI ste zmagali nad našimi strokovnjaki. Pokazali ste, da lahko napravite desetkrat več, kakor mi predvidevamo.«
Obnavljamo, gradimo, ustvarjamo...

lonta&i železniške
kurilnice v Šiški
feo v prvomajskem tekmovanju obnoviti 69 lokomotiv in tenderjev
V montaži je cela vrsta lokomotiv, ki jih je treba temeljito popraviti
yre*nrm)emo v obnovi, v kakovostni in kdBčinski proizvodnji, v pobuda in znajdlji-vosti!« tako piše na vhodu v železniške delavnice v šiški', kjer ti že en sam pogled v montažo, kjer popravljajo lokomotive in tenderje, pove, da je zajel vse te delavce nevideni polet, o katerem nam govorijo lepi uspehi delavskega kolektiva, udarniško delo in neprestano stremljenje po večjih tn manjših Iznajdbah ter odkritjih, ki dvi-gSiJo proizvodnjo in izboljšujejo delovne pogoje.
temačno 1»
v montaži,
k^r ▼ dolgi vrsti stojijo tenderji In lokomotive ter čakajo popravila. Delavci, ki jih popravljajo, se zavedajo važnosti svojega dela, saj vedo, da bodo s popolnim izkoriščanjem delavnice, uvajanjem nove tehnike z materialnimi sredstvi, ki- jih je mogoče ustvariti samo z delom, dosegli nadaljnje izboljšanje položaja in pocenitev življenjskih potrebščin. S tem, da bodo dotam in temeljito popravili tenderje in lokomotive, bodo isti v prometu do maksimuma izrabljeni, to se pravi, da se bodo pocenili tudi transportni stroški ,x
V	montažni delavnici dela 19 skupin po 5—6 mož. Ena skupina bo prav v kratkem pričela delo na rekonstrukciji starih ten-derskih osnih ležajev, katerih mazanje z oljem se bo odslej vršilo avtomatsko. S takim načinom mazanja tečajev, ki se doslej pri nas ni uporabljal, se bo prihranilo precejšnjo količino olja, a istočasno je to mazanje izdatnejše in olje se pri novem načinu do skrajnosti izrabi, ker se ne more pomešati s prahom.
V	delavnici stojijo po vrsti tenderji tn lokomotive, M so precej zanemarjene, saj ves čas vojne niso bile urejevane in se ni storilo nič, da bi se stroji dalj časa ohranili. Okupatorji za to niso skrbeli, stroje ao zapeljali v popravilo le tedaj, ko niso tih več za promet, delavci v delavnicah pa SO v službi' okupatorja opravljali svoje delo zelo površno — »samo toliko, da je šlo« — ker so pri svojem delu sabotirali in poskrili za popravljanje strojev dosti časa, tetočasno pa tudi poskrbeli, da ti stroji Htoo vzdržali dolgo v prometu.
$a lokomotiva je že zelo stara, obrabljena in razjedena od rje, toda pridne roke delavcev jo bodo obnovile
Danes se ti stroji potrebni temeljitega popravila, zato se dela z vsema močmi za tem hitrejše popravilo in obnovo. Delo Vij-n čavnicarjev pri. popravljanju osnih le-iajev, katerih en del tehta po 120 kg, je težko in naporno. Tak del je treba z drugim. delom osnega ležaja tudi po tridesetkrat pomerjati, ga. izpiliti in zopet primera® preden se lepo vleže. Da ni lahko po tridesetkrat dvigati 120 kg težak predmet, seveda m treba še posebej poudariti. Eden zelo pridnih delavcev-ključavničarjev Je tov. Vladimir Vertot, ki popravlja osne ležaje lokomotiv. Izrabljene dele, K p v ttvarnl znova vlijejo, delavci v stružnici estru®jo, tov. Vertot pa jih dokončno iz-p£M in prilagodi delu na lokomotivi Pri tem delu je zaposlen že 5 let, zato je v ■rojem postu prav mojster tn mu gre delo eelo dobro od rok. Trudi se, da bi svoje delo oprava tako, da bodo ležaji čim dalj ysnrtr-».giB v prometu. »Vse to čaka popravi fe In mera teti tudi kmalu popravljeno,«
* « **Bk
motivaml. »Vse drugače ml je pri srcu danes, ko delam za skupne interese, ko čutim, kako moje umazane roke delajo za korist nas vseh, nič več za izžemalce in podobne gospode. Včasih sem delal, ker sem pač moral delati, da sem se preživel, vendar brez veselja in še to le toliko, da me niso odslovili. Sedaj ne več tako. Danes mi je delo v zadovoljstvo in veselje. Štejem sil v čast, da morem tudi jaz vsaj nekoliko prispevati k skupni borbi za obnovo.« Skupina, v katero je vključen tov. Vertot, je od začetka prvomajskega tekmovanja do danes popravila 9 lokomotiv. Tudi pri prostovoljnem delu za obnovo ta skupina ni med najslabšimi — saj je napravila do 1. maja 125 delovnih nadur, kar je mnogo, če upoštevmo naporno delo, ki ga delavci vrše. Tov. Vertot redno vsako sredo opravlja prostovoljne ure In nadaljuje s prvomajskim tekmovanjem. Pravi, da ne bo zaključil s prostovoljnim delom toliko časa, dokler bo trajala obnova, kajti tekmovanja nismo zaključili, ampak tekmujemo dalje. Nekateri tovariši v kurilnici so prenehali s prostovoljnim delom sedaj, ko je 1. maj za nami, popustili so in ob sredah -popoldne ne prihajajo več vsi na delo. Pes je, da v delavnicah opravijo isto delo kot pred vojno, vendar z veliko razliko, namreč, poprej so imeli na razpolago nov material za popravila, danes pa se morajo posluževati vseh starih kosov železa, ki jih predelavajo za dele, ki se potrebujejo pri popravilu. Vse te težave pa delavcem v kurilnici ne smejo vzeti volje do nadaljevanja tekmovanja na polju obnove, saj vsi vemo, da je borba težka, — da pa ne smemo kloniti, saj smo vsi skupaj dolžni vztrajati v tej borbi s tisto doslednostjo, s katero so naši partizani vztrajali na položajih.
V	prostorih montaže popravljajo tudi krmilna vretena — z vso natančnostjo je treba izmenjati izrabljene matice, ki jih na novo' vlijejo in nato tesno prilagodijo navojem krmilnega vretena.
Mladinski skupini imata v svoji sredi tudi tovariše, ki so šele pred kratkim prišli v montažno delavnico, a so že po preteku 1 meseca dosegli v primeri z ostalimi delavci pri delu zelo lepe uspehe. Med mladinci so najboljši tov. Končina Franc, žibert Silvo in Bode Anton.
V	naslednjem oddelku ee vrše na lokomotivi zadnja popravila. Na opaž parnega valja, ki je prestreljen, tov. Brodnik Janez vari krpo. »Delo ni prijetno, a naša mlada država potrebuje lokomotive, zato je treba popraviti vse, kar se popraviti da.; tako bomo kmalu utrdili gospodarski položaj. mlade Jugoslavije,« pravi varilec.
Kotel je srce lokomotive. Stene so bakrene in precej debele. Ob zunanji strani stene je voda, ki jo ogenj v kotlu segreva, da se izpreminja v paro, katera vleče vlak. Ogenj v kotlu prežge bakrene stene, zato je treba iste vsaka tri leta zakrpati. Krpanje kotlov ni lahko; prostor za delo je majhen, saj morajo kotlarji zlesti v kotel, kjer se pri razbijanju in rezanju drobi s sten zeleni volk, ki pljuoam zelo škoduje; za razsvetljavo jim služijo karbidne svetilke. Kotlarji skrbno zakovici jo vsak vijak, s katerim pritrdijo 300 kg težko bakreno krpo k staremu, še dobremu delu kotla, saj morajo ti vijaki vzdržati po 19 atmosfer mrzlega vodnega pritiska. »Tudi v stari Jugoslaviji smo kotlarji opravljali isto delo, vendar ne s tako ljubeznijo kot danes. Takrat so prihajali s policije, da so prekontrolirali naše delo, danes smo sami tisti, Iti s svojim vestnim delom vršimo kontrolo. Sami skrbimo, da vijaki ne bodo propnščaiti vode ati patre, saj se v polni meri zavedamo, kako veliko škodo bi napravili državi — nam samim — če bi bili pri delu površni tn bi se zaradi naše nevestnosti kotel uničil.« Tako pripovedujejo kotlarji Cimerman, Gabrovšek in Štergelj, ki danes vestno vršijo svoje delo in se spominjajo, kako slabo opravljeno je bito delo, ki eo ga vršili, ko so delali za Italijane in Nemce. Tov. Štergelj, ki je bdi v partizanih, se je sedaj vrnil k svojemu dela In ga z veseljem opravlja.
V pomožnem oddelka montaže
popravljajo cevi, ki vadijo do tečajev lokomotive. Te cevi so najrazličnejše oblike: dolge, kratke, zavite, tanjše in debelejše; po njih se pretaka olje, M maže tečaje. Cevi; po katerih gre para, so med seboj vezane s spoji. Za tesnjenje teh spojev uporabljajo namesto klingerita, ki se ga sedaj ne dobi, lepenko od UNRRA-e paketov, M se kar dobro obnese, ker je prepojena, a katranom. Dejstvo, da se lepenka UNBJtA-paketov tako uspešno uporablja piri obnori, nam dokazuje elastičnost In iznajdljivost naših delaarcev., ki vse svoje znanje posvečajo izboljšanju in obnori.
StocHkalna podružnica kuriimške defeev-n»n v šsari je ža poslala tajništvu Zveze
Kolniku priznanje in pohvalo za njegovo Iznajdljivost pri delu. Tov. Kolnik je namreč izpopolnil dvigalo za dviganje lokomotiv s tem, da ga je montiral na kolesa, katerima je dodal še tretje kolo, e pomočjo katerega se teža dvigala, ki pri dviganju lokomotive stoji na debelem železnem stojalu, prenese s pritiskom na posebno ročico na kolesca. S tem izboljšanjem je dosegel, da vršita prevažanje dvigala sed aj le dva delavca, do čim so ga morali prej prenašati z rokami Štirje delavci. S tem je prihranjeno letno 520 delovnih ur.
V času prvomajskega tekmovanja so delavci v montažni delavnici popravili 69 lokomotiv in tenderjev. Pri obdobnih popravilih lokomotiv so povečali proizvodnjo za 46 % in prekoračili tekmovalni načrt za 26 «/o. Pri vtagonskih popravilih so zvišali proizvodnjo za 13.6°/o. Livarna je povečala proizvodnjo za 16.7 %> in dvignila storilnost dela za 11 °/o. Delo livarne bi ono se uspešnejše, če bi imeli boljšo kvaliteto koksa in dobro elektro-instailacijo. Delavci in nameščenci so skupaj napravili 10.759 brezplačnih ur, od tega samo v montaži 4359 ur, organizirali so strokovni tečaj, pevski, šahovski in dramiatski krožek, ki zelo aktivno -delujejo.
Na sredi prostornega dvorišča pripravljajo delavci v spomin svojim tovarišem, ki so padli kot borci, talci ali umrli v taboriščih, tri metre visok spominski steber z državnim grbom in bronasto ploščo, na kateri bodo imena padlih.
Sindikalna podružnica v obratu je zelo delavna. Neprestano skrbi za izboljšanje strokovnega znanja, splošne izobrazbe in higienskih pogojev. V prostih urah so delavci sami zgradili lepo zgradbo — svoj sindikalni dom (les so dobili na Jesenicah, kjer so razdrli nemške barake), ki obsega tri sobe in eno dvorano, dve kopalnici s prho, umivalnico in stranišča. S tem, da bodo odslej imeli lepe umivalnice in kopalnice, se je delavcem izpolnila 20-letna želja, ki se je uresničila šele sedaj, ko ima oblast v rokah ljudstvo samo.
Gradi se proga Brčko - Banoviči
Tovariš Kolnik je izboljšal dvigalo za dviganje lokomotiv
Dvorano uporabljajo za kulturne prireditve in množične sestanke. Eno sobo so opremili za- učilnico, šolska tabla, Titova in Prešernova slika, umivalnik in mize s klopmi, vse je zelo preprosto, pa vendar lično. Strokovni tečaj, ki ga je organizirala sindikalna podružnica, je imel v prvi vrsti namen, da izpopolni osnovno znanje delavcev. Prijavilo se je 121 tečajnikov, ki so v začetku tečaj redno obiskovali, pozneje pa so prihajali vedno redkeje, tako da je tečaj zaključilo samo 12 tečajnikov. Sedaj se pripravlja drugi tečaj, ki ima namen, dati delavcem strokovno znanje. Pričakuje se, da se ga bodo delavci in nameščenci polnoštevilno udeležili in vztrajali vsi do zaključka tečaja.
Ostale sobe se bodo uporabile za garderobo, kuhinjo in obednico, kjer bodo delavci, ki se vozijo domov z vlakom, lahko v miru počakali odhoda vlaka.
Sedaj zbirajo delavci gradbeni material in druga sredstva za dom. v hribih, kjer bodo našli oddih in počitek bolni tovariši in slabotn otroci. V načrtu imajo tudi preureditev delavnice v moderno delavnico, kjer ne bo večnega prepiha, ki je vzrok mnogih obolenj.
Na vidnem mestu je izobešen Stenčas; članki pozivajo k delovni disciplini, vestnosti in točnosti. »Ne pozabljajmo, da delamo zase, zato tudi ne postajajmo, odna-jajmo in zapuščajmo dela v delovnem času,« pravi pisec članka. Tudi poročilo o prostovoljnem delu za obnovo je objavljeno. Stenčas te seznani z delom in razvojem šahovskega krožka itd. Vida se, da je Stenčas skrbno urejevan in da sodelujejo mnogi tovariši, saj je vsak teden za Stenčas toliko člankov, da vseh niti objaviti ne morejo.
Ko odhajaš iz delavnice, te vpraša napis pred izhodom: »Ali si danes napravil samo toliko, kolikor si moral, ali toliko, kolikor si po svojih močeh zmogel?« To vprašanje vzpodbuja delavce, ki odhajajo z dela, k sklepu, da bodo naslednji dan z vsemi močmi zagrabiti za delo in da bodo premagali prav vse težave na poti obnove, »če ni novega materiala, potem je treba predelati, stare predmete, poiskati nadomestke, stremeti po izboljšanju, biti iznajdljiv pri delu, ker sy s tem premagujejo vse težave,« to je, parola delavcev v železniški kurilnici Ljubijana- šiška.
Glavni odbor ESZDNS poziva vse člane sindikalnih organizacij k sodelovanju pri državni loteriji invalidov. Tovanši podprimo to njihovo ustanovo in kupujmo srečke! S tem bomo pomagali tistim, ki so za našo svobodo žrtvovali svoje zdravje ki jim omogočili izboljšanje pogojev za čkn hitrejše »uspešnejše zdrav-
il). maja 1946 se je vrnil iz Brčkega tov. Rudolf Ganziti, član GO Enotnih sindikatov za Slovenijo. Ker je veliko zanimanje za graditev proge Brčko-Ba-noviči, ki je izrednega gospodarskega pomena, sem poprosil tov. Rudija, da mi pove svoje vtise in namen potovanja. To je prav rad storil. Nekaj časa je iskal besed, kot da ne ve, kje bi pričel. Na vprašanje o vzroku potovanja se je sprostil:
»Na cilj svojega potovanja sem prispel pozno zvečer,« pripoveduje tov. Rudi. »Prvi vtisi so bili močni, poglobili pa so se v nadaljnjih doživetjih za časa bivanja na terenu. Ta večer je bilo zborovanje mladinskih delovnih brigad, na katerem so govorili tudi predstavniki francoske mladine, ki so prišli na III. mladinski kongres. Vse: govori, vzkliki, gesla vse je bilo ena sama veličastna pesem delu.
Vodeči inženir, katerega sem poiskal drugo jutro mi je pripovedoval o delovnem poletu mladinskih brigad, ki dnevno prekoračujejo načrte, o velikih težavah pri sami gradnji zaradi porušenega mostu na Savi. Dovažanje velikanskih količin materiala, potrebnega pri gradnji — proga se gradi v vsej dolžini obenejn — se vrši po provizorni progi od pdstaje Gunje preko pontonskega mostu. Med pripovedovanjem so se mu oči iskrile: »Ogromne so težave,« je vzkliknil, »Toda, dokler ima naša zemlja take brigade, take delavce, se ne ustrašimo tudi še težjih nalog.«
Odšel sem na progo med delavce in se raztovarjal z njim. Povsod na vsakem koraku sem srečaval silno vero v zmago. Pri srcu mi je bilo tesno. Ko sem potoval v Brčko je bila v meni skrita trohica dvoma: v tako kratkem času zgraditi toliko železniške proge po tako težkem terenu... Toda že po prvih vtisih, po prvih razgovorih z delavci, je bil ta dvom razpršen in sram me je bilo, da sem le trcnotek podvomil v zdrave ljudske sile. Spomnil sem se na mnoge v Sloveniji, ki pod pezo dvomov klonejo, pri tem pa mislijo, da so mnogo naprednejši od naših južnih bratov — balkancev. Kako se motijo! Pri njih je mnogo več trdnosti, mnogo več vere v njih lastne sile. In v tem bi se lahko od njih marsičesa naučil. Vse probleme rešujejo mnogo bolj preprosto in enostavno.
Prcsecntila me je sijajna organizacija. Nikjer nisem opazil nikakega beganja, nikake nervoze. Vse delo teče kot da je vsakemu samo po sebi umevno, logično. Prevzel me je silni delovni elan vseh brez razlike: prostovoljnih delovnih mladinskih brj^ad, profesionalnih delavcev in vodstva samega. Prav tako delovno navdušenje je zajelo vse prebivalce vzdolž vse proge in daleč v notranjost. Svoje hiše so odstopili mladinskim brigadam, da bi ne bilo treba izgubljati časa s postavljanjem barak, dali so na razpolago svojo vprežno živino in se obvezali pomagati s prostovoljnim delom. Neposredno sem občutil nerazdružn# povezanost
vsega ljudstva, občutil, da je ta gradnja vsenarodna stvar. Še več! Pri sreča vanju z udarnimi brigadami, zbranimi iz vseh predelov Titove Jugoslavije in tudi iz drugih slovanskih dežel, tako Poljske, medtem ko iz Češke in Bolgarske prav te dni pričakujejo, sem spoznal, da je gradnja proge Brčko - Banoviči nakovalo, kjer se kuje nezlomljivo bratstvo, ne samo jugoslovanskih, temveč tudi vseh slovanskih narodov.
Videl sem in se rhzgovarjal z mladinci liških, bosanskih, makedonskih, srbskih, hrvaških, slovenskih brigad. Posebno se odlikujejo brigade iz krajev, ki so bili v domovinski vojni naj-■ bolj prizadeti. Da vidiš Ličane, Makedonce, Bosance! Sami krepki fantje od 16 do 24 let. V njihovem delu sem takoj spoznal, da imajo že bogate izkušnje v kolektivnem obnovitvenem delu. Obiskal sem tudi slovensko brigado iz novomeškega okrožja. Zdi se mi, da smo pri nas posvetili premalo pažnjc pri izbiri mladincev. Nismo dovolj gledali, da bi izbrali fizično najmočnejše delavce. Vendar vlada med našo brigado veliko navdušenje ter se močno zaveda važnosti graditve mladinske proge. Prav nič ne zaostaja za ostalimi brigadami. Odlično se počutijo. Navdušeni so nad vsem. Pozna se jim le, da jim primanjkuje izkušenj v takih delih. Pripovedovali so mi, da so s hrano z elo zadovoljni; dnevno delajo po 6 ur, ostali čas dneva pa uporabijo za študiranje, posvečajo športu in higieni.
Vodstvo mi je izjavilo, da niso pričakovali tolikšnega odziva mladine, ter tolikšnih uspehov in celo upajo, da bo mogoče spričo nepričakovanega elana morda izdelati načrt pred predvidenim rokom.«
Tov. Ganziti je nenadoma utihnil kot da doživlja, vnovič, kar je videl v Brčkem. Moja radovednost pa je premagala tišino: »Rekel si mi, da pričakujejo mnogo od Slovencev.«
»Saj res,« se je zdrznil tov. Rudi. »Strokovnjakov primanjkuje, predvsem minerjev. Mladine m pomožnih progovnih delavcev se je odzvalo dovolj. A strokovnjakov pričakujejo od nas. Zanje je še prav posebo vse preskrbljeno. Tako bi dobivali na vsej dolžini gradnje plačo po I. draginjsKem razredu. Hrana je tam poceni. Tako je n. pr. mleko po 2 din. Ni seveda izključena, da se bo vsled velikega števila delavcev življenje nekoliko podražilo. Od nas pričakujejo vsaj 25 poslovodij za dolnji odsek proge. Za miniranje zunanjih zemeljskih slojev potrebujejo 400 minerjev, a za predore 1000 minerjev in 200 predornih zidarjev. Poleg tega pa vsaj 20 tesarjev.
Trdno sem u ver j en, da se bodo naši delavci odzvali pozivu, ker se zavedajo važnosti te gradnje ter odšli po vzgledu naše mladine v Brčko. Prepričan sem, da bo daše delavstvo, ki se je ramo ob rami borilo z brati vseh narodov Jugoslavije za svobodo, tudi tu je dobojevalo veličastno zmago, zmago dela-«
Dan dela za obnovo Sodražice
V nedeljo 19. marja letoa je bito že na vse zgodaj zjutraj na Kongresnem trgu živo. Od vseh strani so prihajati nameščenci in nameščenke bančnih, zavarovalnih, zadružnih in trgovskih podjetij, ta z lopato, oni s krampom, vsi pa nasmejani, kajti zbirati so se zato, da se odpeljejo v Sodražico in dajo spet en dan svojega dela za obnovo domovine. Kmalu so se pojaviti prvi kamioni in že jso se nanje, ta tako, drugi drugače, skopali tovariši in tovarišice, tisti pa, ki še niso prišli na vrsto, so čakati naprej; tov. Jaka iz Kreditnega zavoda je rekel:
»Grem, pa če čakam de večera ta na Kongresnem trgu!«
Ni bito treba preveč čakati, saj so Na-vod, Izos, Jugopetrol, Medlč-Zankl itd. dati dovolj kamionov za 500 ljudi in že smo še ostati zdrveti proti Sodražici Vmes smo peli In smo se pogovarjali In prav čudno mi je bilo pri srcu, ko sem skoro od vsakega, s katerim sem izpregovoril, zvedel, da je bil ali v koncentraciji ati v zaporu, in še mladi šofer od Izosa tov. Ludvik, ki je poslušal naše pogovore, se je nenadoma oglasil:
»Tudi jaz sem bil v Dachauu.«
Ko sem vse to razmišljal, se mi ni zdelo nič več čudno, da gredo s takim veseljem na delo, kajti vsak ima svoje trpljenje za seboj, in kdor m trpel za svojo domovino, ne zna ceniti svobode tako kot tisti, ki se je zanjo boril na ta ati oni način.
V Sodražici smo se porazdelili po skupinah in že so zapeli krampi in lopate, samokolnice so se polnile, vaščani so s konji odvažali material na pota, a tudi naši kamioni niso stali pri miru, brez prestatoka so vozili kamenje in zdrobljeno opeko, kamor je odredil krajevni odbor. Sonce je pripekalo, a delo je teklo brez prestanka.
Poiskal sem starega svojega prijatelja Jereba, ki je bil od Italijanov obsojen na dosmrtno ječo, po predaji Italije pa odgnan v Nemčijo. Vprašal sem ga, kako je mogoče, da je Sodražica en sapa kup rtu ggvin. Povedal mi je tole. -
»Pomisli, da je bila Sodražica v juniju in juliju 1942. kar tridesetkrat bombardirana; najhujša napada sta bila 23. in 24. julija 1942., ko so po bombardiranju vdrli Italijani v vas, politi hiše znotraj in zunaj z nafto in vse skupaj: zažgali.«
»In sedaj?« sem ga vprašal.
»Delamo. In če nam boste prišli še štirikrat pomagait, bo Sodražica očiščena-« Peljal me Ja do kupa razvalin hiše, v
zasuto, da je vse popoldne ležala pod ruševinami in so jo šele zvečer odkopati. Zdaj. je spet krepka, rdečelična. Stopil sem k njej in jo pobaral:
»Kako je bilo?«
Zasmejala se je in odgovorila:
»Minilo je. Zdaj smo spet zdravi. Poglejte jih fante, kako so pridni To pa to. še malo, pa bom pospravila še ta spomin.«
Potem mi je razlagala, kako je vse popoldne bila pri zavesti in da se je zgrudila šele, ko so jo privlekli na zrak; nato je končala:
»Zdaj grem spet delat, da ne bodo rekle glej jo, mi delamo, ona pa ob strani stoji.«
In je šla, zagrabila spet za kramp in krepko udrihala po svoji bivši hiši.
Sploh smo se prav lepo pogovoriti z vaščani, ki so delati z nami. Predvsem so poudarjali, da bi delo šlo še bolj od rok, če bi bilo več vozil.
»Veste,« mi je dejal star možiček, »če bi vsi naši prišli, bi že bilo. Tako je, za primer, moj sosed le dvakrat vozil, nato pa je izginil, a nekateri sploh niso prišli.«
Med delom se na nekem dvorišču stati štirje kotli, iz katerih se je vabljivo kadilo, in ko smo popoldne prenehati z delom, smo šli vsak po svoj obrok; dišalo nam je, da je bilo veselje. Po kosilu je bila akademija, o kateri poročamo drugje, zvečer pa spet na kamione!
In ko se je eden od vaščanov zahvalil za delovne ure, ki smo jih dali Sodražici, smo zaklicali: »še pridemo, dokler ne bo Sodražica spet lepa.«
Bil je lep dan, ki je dobil svoje potrdilo takrat, ko smo z vaščani skupaj poslali brzojavke tov. Molotovu, tov. Kardelju in zavezniškim zunanjim ministrom, kjer smo potrdili svojo voljo, da bomo podpirali maršala Tita pri vsem delu in da z njim vred ne bomo nikoli dopustiti, da bi še kdor koli posegal v našo svobodo in v naš« pravice...	,	•*-
..........................................
ZAHVALA VAJENCEV TOVARIŠEM PODJETJA KRISPER
Vajenci iz Vajeniškega doma v Ljubljf" ni se delavstvu podjetja Krisper najlep®6 zahvaljujemo za denarno pomoč 1000 dih» ki so jo dati od zaslužka svojega prost^ voljnega dela za našo uspešnejšo stroko _ no izobrazbo. Ta pomoč nam je lep doka* tovariške požrtvovalnosti miših delavce**-Vajenci Vajeniškega ***•

Socialno - zdravstveni
zavodi in patronati
Zadnje čase slišimo mnogo govorita o patronatih, ki se postavljajo po raznih socialnih, zdravstvenih in drugih zavodih in internatih, katerim je potrebna javna pomoč za vzdrževanje v zavod vključenih oskrbo-vanev. Ker je beseda »patronat« nekako če malo poznana in njen pomen marsikomu še ni jasen, hočemo v naslednjih vrsticah predočiti in pojasniti, kaj so patronati in kakšna je njihova vloga.
Opustošenje, ki smo ga našli pred dobrim letom širom po naši domovini, je težka rana, ki 'bo zahtevala še mnogo operacij in z njimi vezanih žrtev, preden bo izvršena obnova.
Poleg ruševin, ki čakajo obnove, se postavlja pred nas drugo težko vprašanje, ki ga moramo čim popolnejše rešiti. To je preskrba naših partizanskih sirot, katerih roditelji so žrtvovali življenja za svobodo. Pomagati moramo našim aktivistom-dija-kom, kii so za časa okupacije stali zvesto na naši strani kot borci §li politični delavci ter jim je bilo kot takim šolanje onemogočeno. Skratka: dolžnost nas vseh je, da vsem tem damo res množično pomoč kjer kolti so, predvsem pa, da dostojno in zadovoljivo oskrbujemo razne zavode, v katerih se danes ta pomoči potrebna mladina nahaja.
Ministrstvo za socialno skrbstvo VLRS je dalo pobudo za ustanavljanje patronatov po vseh zavodih in zavetiščih. Konferenca, na kateri so bili zastopniki vseh naših množičnih organiazcij: sindikatov, AFž, ZMS in vojske je sprejela in osvojila sklep, da bodo nosilci teh patronatov naše množične organizacije.
Kaj je prav za prav patronat ? Patronat je pomoč skupnosti v razbremenitev državnega proračuna. Konkretno: vse te zgoraj navedene zavode bi morali vzdrževati iz sredstev državnega proračuna. Kakšen bi moral biti državni proračun, da bi poleg ogromnih bremen za obnovo zadoščal še za vzdrževanje sličnih ustanov, nam mora. biti jasno. Zato je treba najti drugo pot -— pot iniciative in samopomoči v tem, da ljudske množice z vsemi mogočimi sredstvi pomagajo v obliki patronatov. Na primer: gotove sindikalne podružnice raznih strok prevzamejo patronaot nad nekim otroškim zavetiščem, vključivši tudi krajevni ljudski odbor, AFž, ZMS in OF. Zastopniki vseh navedenih forumov tvorijo delovni odbor tega patronata, katerega naloga je ugotoviti potrebe dotične ustanove ter najti sredstva za kritje ugotovljenih potreb. Kakor že rečeno, ne gre tu samo za denarna Sredstva, ampak za vsestransko pomoč v delu, zbiranju raznega materiala, hrane, beljenje in čiščenje prostorov, oprema domov, šivanje in krpanje perila, pranje, razni važni nasveti itd. O vsem tem mora omenjeni delovni odbor voditi račune in razporediti delo tako, da vsak patron t. j. podružnica, zadruga ali kdor koli je, kot član navedenega patronata, doprinese svoj pravilno določeni delež. Pri razdelitvi obvez je treba biti zelo previden, da se kateri od vključenih ne obremeni nepravilno. Zaradi tega mora ta delovni odbor vse to vršiti potom sej in sejnih sklepov. Poudarit; moramo še to, da edinice, ki prevzamejo patronat nad kate-. rim koli zavodom ali ustanovo, se s tem obvežejo sporazumno z vsem potrebnim oskrbovati, v zaščito vzeti zavod za daljšo dobo in nedoločen čas. Kar se tiče navedenih obvez, naj navedem še en konkretni primer:
V nekem kraju je število nepreskrbljene mladine tolikšno, da narekuje nujno ustanovitev doma, internata, kjer bo ta mladež preskrbljena z vsem potrebnim. Ljudski odbor skliče konferenco vseh v dotičnem kraju se nahajajočih množičnih organizacij ter obrazloži navzočim potrebo po omenjenem domu. Zgradba za dom je na razpolago, potrebna pa je gotovih popravil, čiščejna in opreme. Kateri od navzočih bodo prevzeli patronat. Sledi debata in sklep, da prevzamejo patronat nad omenjenim domom sledeči z naslednjimi nalogami:
Podružnica gradbene stroke se obveže, da bo s prostovoljnim delom Izvršila vse potrebne adapcije, beljenje in pleskanje v domu,
Podružnica lesne stroke (mizarji), ki bodo s prostovoljnim delom poskrbeli domu potrebno opremo.
Podružnica gospodarsko-upravnih, finančnih ali zdravstvenih ustanov prevzame skrb za zbiranje denarnih sredstev, potrebnih za nabavo raznega materiala pri obnovi doma. Isto nalogo ima krajevni OF odbor, da v to svrho mobilizirala vse pridobitnike zadevnega okoliša v svrho podpiranja novoustanovljenega doma.
Krajevna AFž se obveže, da bo skrbela v domu za potrebno čistočo in šivanje perila.
Krajevni ZMS prevzame nalogo zbiranja hrane, obleke, knjig, igrač itd.
Ker vse navedene organizacije tvorijo sedaj patronat, postavi vsaka podružnica v delovni odbor patronata svojega zastopnika; patronat je postavljen. Omenjeni delovni odbor vodi vso nadaljnjo skrb nad zavodom ter omaga upravi na način, ki je za dotični kraj najprikladnejši, najcenejši in najuspešnejši. Pripomniti moramo, da na prvi pogled izgleda to res nekaj preobre-menilnega in skorajda neizvedljivega, vendar stvar ni tako obupna. S skupnim, smotrnim in pravilnim delom bomo tudi na tem polju brez posebno velikih težav, dosegli lepe uspehe.
Organizacijska izvedba naj bi bila v glavnem sledeča:
Patronate federalnega merila, kot so gluhonemnica, zavod za slepe, vajeniški dom, dom aktivistov itd., naj bi prevzeli glavni odbori množičnih organizacij (centrale) in močnejša tajništva zvez, ki pa bi si potem poiskali po svoji liniji pomoč v nižjih krajevnih e (linicah.
Patronate okrožnega merila bi prevzeli KMS-i, OF in drugi zadevni odbori okrožnega značaja.
Manjši žhvodi, domovi, itd. okrajnega ali celo krajevnega značaja bi prišli pod patronat nižjih —- osnovnih množičnih forumov. Upamo, da je s tem pojasnilom podana približno jasna slika o ustroju in nalogah patronatov. Vse podrobnejše pa je točno razvidno iz naslednjih navodil, ki jih je izdalo Ministrstvo za socialno skrbstvo VLRS.
I.	Patron oz. zaščitnik kakšnega doma ali zavoda je lahko ena ali več ustanov sku. pa j, eno ali več podjetij, ena ali več zadrug skupaj, eden ali več terenov, ena ali več vasi, ena ali več sindikalnih organizacij, organizacija AFŽ, ZMS, RK, vojne edinice, fizkulturna društva in OF organizacije. če prevzema več ustanov ali organizacij skupno oskrbovanje kakšnega doma ali zavoda, je to skupni patronat in vsi člani takega skupnega patronata prevzamejo določene obveznosti.
H.	Pomoč patrona (zaščitnika) je lahko sledeča:
I,	Z rednimi denarnimi prispevki ali ali drugimi materialnimi sredstvi stalno pomagati domu in ga tako oskrbovati delno ali popolnoma.
2.	Z zbiranjem denarnih prispevkov, igrač, oblek, knjig itd. izboljševati življenje v domu.
3.	Z udarniškim delom pomagati pri urejevanju doma (n. pr.: pohištvo, instalacije, beljenje itd.), pri obdelavi vrta in ureditvi igrišča; člani patronata lahko prevzamejo popravila v domu, skrb za obleko in obutev otrok (šivanje in krpanje oblek in perila, krpanje čevljev itd.).
4.	Z osebnimi stiki z otroki ali oskrbovanci’ v zavodu (obiski, skupni izleti, organiziranje prireditev v domu itd.).
5.	Z izrednimi akcijami za kulturno prosvetni’ dvig doma ali zavoda (naprava lutkovnega gledališča, ureditev knjižnice, oprema delavnic, nabava malih živali).
6.	Z nasveti in opozorili pomagati upravi, da .odpravi nedostatke v domu.
III.	Višino denarnih prispevkov ah drugih materialnih sredstev določi organizacija, ustanova ali podjetje Samo, ki je prevzelo patronat nad domom, vendar; pa red^ ne vzdrževalnine ne more ukiniti ali znižati pred najmanj dvomesečnim predhodnim obvestilom uprave zavoda ali oblasti, v katere kompetenco spada zavod.
IV.	če prevzame' ena ali več ustanov, podjetij, zadrug, vasi itd. skupni patronat nad kakšnim zavodom, se izvoli iz članov vseh udeleženih ustanov delovni odbor (vsaka ustanova, organizacija sli podjetje, teren ali vas po enega člana). če prevzame ena sama organizacija, ustanova ali podjetje patronat, izvoli izmed svojih čla-
Podružnica »Emona«
Ob ustanovitvi smo priredili kulturni večer, katerega čisti dobiček v znesku 11.000 din smo darovali za partizanske sirote. Izvedli smo tudi nabiralno akcijo za primorski tiskovni sklad in primorske sirote. Nabrali smo 1610 din. Zelo Lepo šo sp izkazali tov. Benedičič Matko, ki je delat 3 mesece brezplačno, tovariš Šubic Branko in tovariš Slapšak Vinko, ki sta delala 1 mesec brezplačno. Vsi trije so delali za JA.
V okviru prvomajskega tekmovanja smo imeli kulturno prireditev, ki je zelo dobro uspela. Čisti dobiček smo darovali za sklad Ljudske pravice in 7995 din za Komunistično partijo. Zelo veličasten je bil za našo podružnico 4. maj, ko smo imeli razvitje
KULTURNE ZANIMIVOSTI
»Novi svet«, revija, ki jo izdaja za Društvo slovenskih književnikov Državna založba, je izšla v štirih številkah, povezanih v en sam, čez 300 strani obsežen zvezek. Vsebina je po svojem literarnem, političnem in znanstvenem pomenu velike važnosti za vsakogar. Od pesnikov sodelujejo:. Janko Glazer, Pavel- Golia, Cene Vipotnik, Igo Gruden, Bogomil Fatur, Matej Bor, France Kosmač, Gena Hafner, Tone Seliškar, Anton Vodnik, Minatti Ivan, Dušan Ludvik, Fran Albreht, Aleš Grozd. Med pisatelji moramo omeniti Ferda Godine epično delo »Fric in lopata«, Gabrov »Bunker« in Juša Kozaka »Maske«. Glavna teža vsebine, pa je ha člankih in razpravah. Oton Župančič je objavil razmišljanje o Prešernu z naslovom: Krešeren in današnji dan, ponatisnjena je razprava Borisa Kidriča »Nekaj misli ob obletnici Prešernove smrti, kateri se pridružuje Ferda Kozaka »Beseda o Prešernu«, govorjena 8. februarja letos. Oton Župančič objavlja še razpravo »Naš jezik v novi dobi«. Zanimivo je predavanje Janeza Lokarja »Prešernov ljudski jezik« in Bojana 6tiha »Nekaj pripomb k novi kampanji Imperialističnih krogov Italije«. Silno pomembna je obsežna korespondenca Lenina Gorkemu, ki je objavljena s pripombami. O hov:h metodah projektiranja govori Marijan Tepina, o problemih obnove pa Viktor Turnšek. Franc Vodnik je prispeval »Osnov-he pojme dramaturgije«, Mirko Košir »Dvoje svetov — dvoje znanosti«, Musek Vitko Pa. sociološko črtico o socialističnem zdrav-
stvu. Zanimiva je razprava Line Legiše »Scipio Slataper z naše strani«, kjer avtor razmotriva pesnika Slataperja, na kogar so se italijanski šovinisti tolikokrat sklicevali. Pomemben je članek Juša Kozaka o vlogi in nalogah pisatelja, ki določa slovenskemu pisatelju prostor na strani ljudstva, ki je in še vodi borbo za pravično urejeno družbo in novi svet. Pisatelj naj živi le za ljudstvo, toda poznati mora etiko in črpati spoznanje znanstvene družbene analize. O utrditvi nove slovenske zavesti piše Leon Žlebnik, Dušan Kveder pa je prispeval »Borbe divizij in korpusov na Slovenskem od junija 1943. do julija 1944., ki je nekakšno nadaljevanje njegove razprave »Prva tri obdobja razvoja Narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije«, ki je bila objavljena v Slovenskem zborniku 1945. Tako je revija »Novi svet« res prikazala, kako bodo slovenski pisatelji in znanstveniki stopali v novi čas. Revija združuje v en sam krog vse progresivne umetnike in znanstvene delavce, ki so se pred vojno Zbirali okrog »Sodobnosti«, »Ljubljanskega zvona«, »Modre ptice« in »Dejanja« in je tako postala središče kulturnega dela naših pisateljev, urednik Juš Kozak pa pove, da želi revija postati zrcalo novega sveta in izraz hfjrbe za novi svet, v katerega j > stopilo slovensko delovno ljudstvo. In če še ugotovimo, da daje revija silno razgledanost — saj ima poleg ostalih razprav celo aktualno razpravo o italijanski kampanji proti Jugoslaviji — lahko rečemo, da se tudi tu kaže
nov enega do trt zastopnike T delovni odbor.
Kjer so že ustanovljeni kuratorljL, ki pomagajo upravi domov oz. zavodov z nasveti; predlogi, akcijami, naj Se delovni odbor patronata poveže s tem kuratorijem, kjer pa kuratorija ni, naj se delovni odbor patronata poveže z zastopniki množičnih organizacij. O dokončni obliki kuratorija (sveta za zaščito mater, otrok in mladine) bo ministrstvo za socialno skrbstvo Izdalo posebna navodila.
V.	Naloge delovnega odbora patronata
so še sledeče:
1.	Skrbi za smotrno In učinkovito organizacijo vsega patronatskega dela.
2.	Vodi poslovnik o dajatvah., določenih socialni ustanovi, in sicer:
a)	o rednih mesečnih prispevkih v denarju ali materialu;
b)	o izrednih prispevkih v denarju ah drugih materialnih sredstvih;
c)	o prispevkih ob priliki prireditev, razstav td. v korist domu ali zavodu pod patronatom;
č) organizira udarniško delo kot pomoč ,
zavodu.
3.	Vodi kontrolo, da se vse obveznosti, ki jih je prevzel zaščitnik, res izvajajo: to kontrolo v zavodu samem pomagajo vršiti zastopniki krajevnih množičnih organizacij ali kuratorij, če je ta že ustanovljen.
VI.	Vsi prispevki In materialna sredstva se stekajo v fond, ki ga upravlja upravnik oziroma ekonom doma v sporazumu z delovnim odborom patronata.
VII.	Za prevzem patronata je potrebno predhodno odobrenje oblasti, v katero neposredno pristojnost spada dom ali zavod, ki je dobil zaščitnika.
VIII.	Delovni odbor patronata nima pravice posegati v upravne posle in izdajati kakršne koli odredbe.
IX.	Organ oblasti, ki neposredno odgovarja za dom ali zavod pod patronatom, more patronat ukiniti:
1.	če zaščitnik ne Izpolnjuje pogojev, za katere se je obvezal;
2.	če delo zaščitnika ne odgovarja ciljem in nalogam socialne ustanove, ki je pod patronatom.
Tovariši in tovarišice, delavci in delavke, nameščenci in nameščenke, mladinci in mladinke! Zopet gre naš klic po enotnosti in množičnem sodelovanju, kajti izkušnje nas uče, da je s tesno povezavo in skupnimi napori mogoče prebroditi še takšne težave. Zato tudi pri tej novi nalogi, ki nas čaka, ne smemo oklevati. Stari, pa resnični pregovor pravi: »Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača.« To se pravi, z dobro voljo in malenkostno žrtvijo posameznika v množični- akciji Se dajo rešiti problemi, ki bi drugače stali težke milijone, ter bi se morali na ta ali oni način odtrgati naši obnovi, kar pa je nemogoče in neumestno, ako hočemo, da se gospodarsko čim prej postavimo na lastne noge. S tem, da pomagamo z množičnim delom patronatov naši nepreskrbljeni mladini in onemoglim starčkom, bomo razbremenili državne kredite in jih sprostili za efektni gospodarsko produkcijski proces.
K tej socialni akciji pa je treba potom odbora OF pritegniti tudi vse privatne pridobitnike, obrtnike, trgovce — skratka: vse, kar je izven množičnih organizacij, je treba, povezati v močen sklop. Tudi pri teh je treba dvigniti pravopolitično zavest in čut socialne dolžnosti. -Pravilno postavljeni in organizacijsko dobro vodeni patronati nam bodo ponovni dokaz, kaj zmore, ljudska skupnost v najtesnejši povezavi s svojo ljudsko oblastjo. Naš mladi rod pa, ki se danes nahaja v teh zavodih, bo ob pravilni vzgoji postal napredni element v naši novi državi z zavestjo, da ga je kot partizansko siroto vzgojila skupnost, za- katere svobodo so dali življenje njegovi roditelji. Z-ozirom na navedeno apeliramo na vse množične organizacije, predvsem pa na naše sindikaliste, da rešujejo vprašanje patronatov res stvarno ter izvedejo široko kampanjo za pravilno rešitev tega važnega problema.	Diacci Alojz.
je dosegla lepe uspehe
prapora. Po dolgih letih suženjstva in zatiranja je zaplapolal prapor svobode in pravice. Proslava se je vršila v prostorih kavarne »Emona«. Dobro pripravljeni pevski zbor, sol op et j e, nastopi s harmoniko in recitacijami so želi lepo priznanje. Z izrednim navdušenjem pa je občinstvo pozdravilo točke, ki so jih izvajali naši naj mlajši — pionirji.	_	.
Pri organiziranju te proslave, se je izkazal tovariš Kranjc Stane, ki je v 6 dneh organiziral moški in ženski pevski zbor. Čisti dobiček je hi' namenjen za kritje prapora in za izpopo! n te v knjižnice, 3000 din pa smo poslali naši ZvezL
Rojc Vinko.
nov polet, ki se kaže tudi v verzih Pavla Golie, ki pravi:
Slovenska zemlja — dragi rodni krov,
slovanska — naša širna očetnjava,
ves svet — ognjišče bratskih narodov.
To nam je vera, volja in postava.
Nova metoda fotografije z X žarki. Na predavanju odseka za tehnologijo Akademije znanosti v Sovjetski zvezi je največji interes zbudilo poročilo o novi metodi fotografiranja z X žarki, ki so jo izumili sovjetski znanstveniki. Laboratorij instituta za gradnjo strojev v Akademiji znanosti v Sovjetski zvezi je dobil nalogo, da študira reagiranje kovine v strojnih delih, ki se vrte z ogromno brzino in so podvrženi pritisku nekaj sto atmosfer. Za to je bilo potrebno zgraditi zelo občutljive aparate. Stara metoda je zahtevala mnogo težav, drage opreme in delo v laboratoriju. Z novo metodo se je zdaj vse izboljšalo. Dosegli so tako hitro eksponiranje fotografije, kot je let svinčenke. Delo z novo metodo omogoča uporabo metode v vsakem tovarniškem laboratoriju in je zelo olajšano.
Ljudska prosveta — glavna skrb ljudske oblasti. Pod tem naslovom objavlja Zoran Palček v »Naprijedu« članek o ljudsko-pro-svtetnem delu, kjer pravi med drugim: ». . . podčrtati je potrebno posebno odločilno vlogo, ki jo morajo imeti naše množične organizacije v ljudski prosveti. Kjer so množične organizacije redno reševale ta problem, je bil zmeraj uspeh, neuspehi pa so se pokazali tam, kjer je bila slaba povezava in sodelovanje med prosvetnimi odseki in Ljudsko fronto. Delu pri ljudski prosveti je največji sovražnik birokratsko reševanje postavljenih nalog. Iz pisarne se ne da ničesar napraviti, temveč je potrebno intenzivno delo na terenu, med ljudstvom.«
Ali nam delavske
proizvajalne zadruge koristilo?
Takoj po osvoboditvi so se začele ustanavljati — poleg ostalih — delavske in delavsko obrtniške proizvajalne zadruge. Nastale so ponekod spontano, na iniciativo posameznih delavcev in obrtnikov, a ponekod na iniciativo organov ljudske oblasti. Vzrok nastanka takšnih zadrug je bil dvojen: nujnost in špekulacija. Mnogi obrtniki, a z njimi vred tudi njihovi delavci so ostali brez posla, brez sirovin, pomožnega materiala, a nekateri tudi brez orodja in tako jih je nujnost prisilila, da ustanovijo zadruge. Mnogi so špekulirali c siljem, da bi se izognili mobilizaciji. Da bi jim ne bilo treba iti na fronto, so ustanovili zadruge, prevzemali delo za vojsko in tako ostali v zaledju.
Napravljeni so bili poizkusi, da bi se takim »delavskim« in »delavsko obrtniškim« zadrugam dala gotova ideološka podlaga, bili so namreč poizkusi, da bi se ta oblika proizvodnje proglasila kot višji tip »kolektivne« proizvodnje. Med tem pa te zadruge niso za ljudstvo napravile nobene posebne koristi niti v tistem času, a danes več škodujejo kot pa koristijo.
Zakaj? V Federativni ljudski republiki Jugoslaviji ima oblast delavski razred z ostalim delovnim ljudstvom naše dežele. Po tem takem je državni sektor pri nas najvažnejši sektor proizvodnje. Treba ga je razviti do maksimuma, dati mu največjo pomoč, zlasti od strani delavskega razreda, kajti preko državnega sektorja, ki predstavlja bazo socialistične proizvodnje — se končno rešuje delavsko vprašanje.
Toda prav državnim podjetjem predvsem manjka strokovne delovne sile. Z organizacijo delkvskih proizvajalnih^ zadrug se ustvarja še večja kriza za državo zaradi pomanjkanja delavcev. Drugo je pa to, da se preko delavskih proizvajalnih zadrug, v katerih so proletarci, ustvarjajo mali lastniki, ki jim je zadruga bližja kot država. Da je to točno, dokazuje vrsta protizakonitih poslovanj prav teh tako zvanih delavskih in.delavsko obrtniških zadrugah. Danes država in ljudstvo dajeta maksimalne napore^da se znižajo cene blagu in da onemogočita špekulacijo v proizvodnji in trgovini. A te zadruge se v tem pogledu ne morejo pohvaliti. Nasprotno, po njihovem svobodnem delu in kalkuliranju bi cene njihovim proizvodom neprestano rasle, kajti njim so bližji njihovi profiti kot pa obče ljudski interesi. To se je dokazalo pri nekaterih sodnih razpravah proti »delavskim« in »delavsko obrtniškim zadrugam.
Kaj je torej treba napraviti z »delavskimi in delavsko obrtniškimi zadrugami«? Treba jih je pretvarjati v državne delavnice. Tam, kjer za to niso dani pogoji, je treba vršiti najresnejše priprave, da se ti pogoji ustvarijo.
Kongresi sindikalnih zvez tekstilcev, lesnih delavcev in usnjarjev so prav tako obsodili delo mnogih proizvajalnih zadrug, ker so iz državnih podjetij izvabljale strokovno delovno silo, ker so dvigale cene in zlorabljale položaj.
Nekateri »zadrugarji» iz navedenih zadrug se sklicujejo na Ustavo in tolmačenja naših odgovornih voditeljev -— in. podčrtavajgo tri sektorje v našem gospodarstvu: državnega, zadružnega in privatnega. Med tem pa, kadar govorimo o zadrugah, so mišljene v prvi vrsti kmečke in obrtniške zadruge, a ne »delavske« ali neke mešane »delavsko obrtniške proizvajalne zadruge«. Obrtniške proizvajalne zadruge v naših novih okoliščinah pomagajo pri rešitvi obrtniškega vprašanja. Danes v novi Jugoslaviji ustvarjati delavsko proizvajalne zadruge je nazadnjaško, ne pa napredno. To je korak nazaj, a ne naprej na liniji programa delavskega gibanja in boja za osvoboditev delavskega razreda. Toda z obrtniškimi zadrugami je stvar popolnoma drugačna. Ustanavljanje obrtniških proizvajalnih zadrug je napredno, kajti preko njih grupiramo razmetane obrtniške delavnice, orodje in delovno silo in
Prosvetni tečaji na Hrvatskem. Za bližajoče se počitnice so na Hrvatskem predvideli enomesečni obvezni tečaj za prosvetne delavce okrožij in okrajev. Tečaj bo ob morju in bo mnogo doprinesel ljudski prosveti v bodočem delu.
Po prostovoljnem delu — kulturna prireditev. V nedeljo so bančni, zavarovalni, zadružni in trgovski nameščenci, 500 po številu, odšli v Sodražico, kjer so pridno podirali ruševine in odpeljavali material. Po delu so priredili v tamkajšnji dvorani kulturni večer, kjer so vaščanom iz Sodražice in okolice zapeli nekaj pesmi, jim zaplesali, odigrali igrici, pri čemer so se uvrstili za-varovalni°nameščenci, drogeristi in droge-^ ristke, mladinke iz tovarn Medič-Zankl i. t. d. — predsednik Krajevnega odbora zveze delavcev in nameščencev bančnih, zavarovalnih, zadružnih in trgovskih podjetij v Ljubljani, tov. Jecelj, pa je med drugim povedal tele besede: »Tovariš Tito je rekel v novoletni poslanici, naj bo leto 1946. leto zmage v obnovi naše dežele. Odzivajoč se temu klicu, smo danes . ritekil v to, nekdaj tako ponosno Sodražico, da s svojim delom, z delavskim orodjem doprmesemo delež k obnovi. Čeprav nas je mnogo tu, ki delamo večji de' le s peresom, nočemo zaostajati pri obnovi naše dežele in tako smo s ponosom in zavestno zavihteli lopate in krampe. To naše sodelovanje naj vam bo, dragi domačini, dokaz, da cenimo vsako delo. Z delom hočemo dokazati, da p ripadamo delavskemu razredu, razredu, v katerega spadajo kmetje, delavci in delovna inteligenca.« Akademija je še boij poglobila prijateljstvo med domačini in udarniki in je pokazala, ka’ o je treba resno jemati ljudsko-prosvetno delo, povezano z de’om pri obnovi,	J. K.
na ta način povečujemo produktivnost obrtniške storilnosti v splošnem, a istočasno obrtniško stoodstotno privatno lastnino razvijamo na višjo stopnjo k družbeni lastnini
Razumljivo je, da od tega splošnega pravila lahko tudi odstopamo. Na primer: v nekem manjšem kraju, kjer ni nobenih državnih podjetij, kjer je pa kakih deset obrtnikov in dvajset obrtniških delavcev, ne bo prav nič strašnega, če delavci in obrtniki ustanovijo skupno proizvajalno zadrugo. No, tudi njim se priporoča, da skrbijo, da se takšna zadružna delavnica čim preje pretvori v državno delavnico.
Delavnice delavskih nabavljalnih zadrug so prav tako koristne. Delavnice, katere ustanovijo delavske konzumne zadruge za popravilo obutve in obleke, brivnice itd. v resnici mnogo znižujejo cene in s tem koristijo zadrugarjem. Delavci v takšnih delavnicah so v službenem odnosu do delavsko namešečnske nabavno prodajne zadruge. Odnos med temi delavci in njihovim delodajalcem (konzumno zadrugo) se regulira s kolektivno pogodbo ali z ustnim sporazumom v okviru obstoječih zakonskih predpisov o delovnem času, mezdah, higijenskih pogojih itd. V zvezi s tem se pojavljata še dve vprašanji: sindikalno organiziranje in socialno zavarovanje zadru-garjev (obrtnikov). Ker ti proizvajalci niso več niti delojemalci niti delodajalci, zato ne spadajo niti v delavske niti v delodajalske organizacije. Organizirani so v zadrugah in ni jim potrebna nobena druga oblika ekonomskih organizacij. Za člane teh zadrug veljajo zadružna pravila, a ne pravila sindikatov. Zato ni prav nič potrebno ustanavljanje sindikalnih podružnic v zadružnih delavnicah. Preko zadrug regulirajo zadrugarji na osnovi zakona delovni čas, deleže, zaslužek in vse ostalo, torej vse tisto, kar delavci regulirajo preko svojih sindikalnih organizacij. Socialno zavarovanje za člane obrtnih proizvajalnih zadrug se mora še ustanoviti ali privatno ali pa pri socialnem zavarovanju delavcev.
Vse obrtniške proizvajalne zadruge in njihove zveze morajo biti najtesneje povezane z državnimi in gospodarskimi organi pod direktno kontrolo države. Razumljivo je, da je treba na kulturno prosvetnem polju kakor tudi pri dviganju strokovnih kadrov, doseči sodelovanje med obrtniškimi proizvajalnimi zadrugami in delavskimi sindikati.
*
Opominjamo, da za ustanavljanje in delo »delavskih« in »delavsko obrtniških« proizvajalnih zadrug niso odgovorni samo ustanovitelji, ampak tudi državni organi v gospodarstvu, ki takšne zadruge tolerirajo, vzdržujejo in še danes organizirajo nove, čeprav v glavnem niso prav nič potrebne. Imamo primere, ko so zadrugarji pripravljeni, da svoje zadružne delavnice dajo na razpolago državi, a dotični ljudski odbor noče prevzeti organizirane in uvedene, z eno besedo: gotove delavnice.
To so nekateri momenti, ki osvetljujejo vprašanje tako zvanih delavskih in delavsko obrtniških pa tudi nekaterih drugih proizvajalnih zadrug,
D juro Špoljarič
Iz »Rada«
oiiiii»fliiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiinniuiiiiuiiinniiiiiiiHiiiiininmiiiiaiimiiiiiiiuimiiiiiimiMimm»
Obvestila:
KONFERENCA ZVEZE RUDARJEV SLOVENIJE
Dne 25. in 26. maja se bo vršila v Trbovljah v Delavskem domu ob 10. uri dopoldne rudarska konferenca za Slovenijo s sledečim dnevnim redom:
1.	Volitev delovnega predsedstva, overo-vateljev, komisije za zastavo in zapisnikarjev.
2.	Politi čno-gospodarski referat tovariša Seidl Stanka;
3.	Socialno-gospodarski referat tovariša Diaccija.
4.	Referat o kultumo-prosvetnem delu, ki ga bo podal tovariš Boštjančič;
5.	Tajniško poročilo tovariša Heglerja;
6.	Volitev novega tajništva.
7.	Predlogi in sklepi.
8.	Slučajnosti.
KONFERENCA
Zveze uslužbencev zdravstvenih in socialnih ustanov za Slovenijo se bo vršila dne 25. In 26. maja. ob 9. uri zjutraj v veliki dvorani Doma sindikatov (bivša Delavska zbornica) na Miklošičevi cesti 22 z naslednjim dnevnim redom:
1.	otvoritev in pozdravi;
2.	verifikacija mandatov;
3.	referat o gospodarsko političnem položaju;
4.	kultumo-prosvetni’ referat;
5.	etika zdravstveno-socialnega delavoa;
6.	poročilo odbora;
7.	volitve novega odbora;
8.	samostojni predlogi podružnic;
9.	slučajnosti.
TUDI DELAVCI SODELUJEJO PRI GRADNJI MLADINSKE PROGE V BRČKEM
Delavci in nameščenci v Brčkem so se obvezali, da bodo dali za gradnjo mladinske proge 6000 brezplačnih delovnih dni. Vsak dan odhajajo grupe delavcev na delo za izgradnjo proge, izkazujejo veliko požrtvovalnost ter skušajo vsak trenutek čim koristneje izrabiti. Strokovni delavci, kakor električarji, mizarji itd. v nadurnem delu brezplačno popravljajo električne vode " hišah, v katerih je nameščena mladina. Barvajo tudi sobe in izdelujejo razno orodje, potrebno za gradnjo proge.
Glas naših delavcev in nameščencev
Člani sindikalne podružnice Okrajnega LO Šmarje nakladajo gramoz za
posipanje cest
__________IZ LJUBLJANE
Ljubljanski cestarji tekmujejo
Ena glavnih nalog Uprave cest v Ljubljani je vzdrževanje snage na javnih cestah v Ljubljani, kjer so tmažilci s pospešen itn delom omogočili, da se je zmanjšalo število snažilnih. ofeiajev, ne da bi pri tem trpela čistoča. Posamezne partije delavcev, Eti obnavljajo makadam.'ka cestišča, so izvršile v kratkem ča-u obsežno delo. saj so z gramozom nasule in uvaljale ceste v skupni dolžini 3632 m. Predvideni program je bil v posameznih okrajih časovno prekoračen za 20 delovnih dni, zaradi česar bo mogoče obnoviti wčjo dolžino makadamskih vozišč. Delavci v mestnem kamnolomu Lanišče pri Škofljici so dvignili s požrtvovalnim in reorganiziranim delom proizvodnjo gramoza v primeri z letom 1939 za dvakratno količino. Navezana še vedno v veliki meri na uporabo konjske vprege, se je Uprava precej opomogla od udarcev, ki jih je zadal okupator, ki je ukradel na svojem bega skoro polovico konj z oprano in voz. Truda polno delo naših cestarjev, k j so s pravilnim razumevanjem pristopili k tekmovanju, omogoča, da uspeh; na posameznih področjih dela niso izostali.	,
Zavedajoč se pomembnosti hitrega prevoza, je voznik tov. Bukovec Andrej prepeljal s svojo vprego v enem samem dnevu 80 ten premoga s kolodvora v plinarno. Njegovemu vzgledu .sledijo z malimi izjemami tudj drugi vozniki. Smetarji so omogočili s svojim intenzivnim deiom, da so se mogli pobiraini okraji za smeti razširiti, zaradi česar so postali mnogi vozniki prosti za opravljanje dela na drugem področju.
Delavstvo in nsmeščenstvo Uprave cest v Ljubljani je izvršilo -5683 delovnih ur na terenu in pisarni, ter organiziralo in vodilo vsa dela, ki so -e vršila na ljubljanskih cestah v okviru prostovoljnih delovnih dni, organiziranih po množičnih organizacijah.
Seveda se delavci niso posvetili samo delu. temveč so organizirali v okviru dramske sekcije doslej že dve predstavi, tretjo se učijo, ustanovili pa so tudi svoj pevski zbor. Politično izobrazbo dobijo delavci in nameščenci v po ameznih krožkih. Doslej je že precej zadovojivih uspehov, kar se je posebno pokazalo pri dvigu delovne discipline.
★
Delavci Avtomontaže na prostovoljnem delu v Beli Krajini
V tekmovalni načrt so si delavci »Av-tomontaže« stavili tudi nalogo, da bodo pomagali kmetom pri popravljanju strojev, orodja, posode in drugih gospodarskih potrebščin.
Sklep ni ostal samo na papirju. 4. maja so se odpeljali z avtom v vas Primostek pri Metliki. Pazljivo so natovorili orodje itn druge malenkosti, ki se jih potrebuje pri delu. Celo avtogenično-varilni. aparat im brusilni stroj so vzeli s seboj, tako, da so ljudem, ki se niso bali žrtev v dobi najhujšega divjanja okupatorja in belih rabljev, popravili vse res strokovnjaško. Na mesto so prispeli ob 6. uri zjutraj. Ljudje, ki so bili o njihovem prihodu obveščeni, so jih prisrčno sprejeli in odvedli na dvorišče sredi vasi, kjer je bila delavnica. čakalo jih je že precej popravila potrebnega orodja in posode. Stroje so popravljali po hišah. Z veselo pesmijo so šli takoj na delo in ob 12. uri so pokazali že lepe uspehe.
Zavarili in zakrpali so 8 velikih skled za pomivanje posode, 32 večjih in manjših loncev, 5 litoželeznih loncev, zavarili in nabrusili so 5 nožev za slamoreznico, 3 kose, 1 žago, popravili 1 škropilnico za trto, 2 ključavnici, 5 verig, 1 kolo za sla-morezni stroj, žlebovje za do-tok deževnice in še mnogo drugih manjših predmetov.
Kmetje so bili z njihovimi uspehi zelo zadovoljni. V razgovorih in skupnem veselju po končanem delu, so delavci, kakor kmetje začutili ono medsebojno vez, ki je trdna zagotovitev za napredek gospodarstva. Z navdušeno pesmijo in vzkliki so se tovariši iz Ljubljane poslovili. Obljubili so jim, da s tem dnem njihova pomoč ne bo prenehaj a, obratno, še povečala se bo,	F.
IZ CELJA
Razvoj tovarne sadnih sokov in mannelade
Velik je tekmovalni elan delovne posadke v tem podjetju. Tekmova.nlna komisija skrbi, da se ta elan pravilno in srrio-trno usmerja. Vsak hoče v dejanju doprinesti svoje, v trdni veri, da skupni napori povečajo uspeh. Zato je mogoče po dveh mesecih zabeležiti razveseljive uspehe.
Delovna disciplina je na taki višini, da o zamudah in izostankih skoraj ni govora. V vseh obratnih prostorih je zgleden red
in snaga. 2e zunanja slika zgovorno kaže, s kakšno vestnostjo in zavednostjo pojmujeta delavec in nameščenec nalogo, ki sta si jo zadala v tekmovanju. Delavci so 100% organizirani v sindikalni podružnici. Sestanki so zelo razgibani. Delavci dopri-našajo tudi k raznim nabiralnim akcijam. Po soglasnem sklepu članov sindikalne organizacije napravi vsak delavec in nameščenec pri’ podjetju mesečno 8 prostovoljnih ur v korist fonda za obnovo. Poleg teh ur eo v preteklem mesecu napravili 384 prostovoljnih ur, katerih vrednost je 17.490 din. V tem času so zgradili nov odvodni kanal iz tovarne v novo regulirano strugo Poglajne. Kanal meri v dolžini cca. 300 m. izkop pa je bil do 2.5 m globok.
Proizvodnja se je izboljšala glede na kakovost za 50 %, odstotek izgube soka je padel od 3 % na 0.53 %, lom steklenic od 6 % na 3.5 %, s tem pa so se znižali tudi proizvodni stroški za 10.62 %. V celoti se je proizvodnja dvignila za 85 %. Marmelada, ki jo izdeluje to podjetje, je danes na trgu najcenejša. Delovne norme ki' so jih določili, so v vseh primerih izboljšali. Norma za umivanje steklenih balonov je prekoračena za 30 %, norma za izvlečenje zamaškov vključno etikiranje, pakiranje in vlaganje v zaboje pa celo za 50 %.
V	tem podjetju je vsakemu dana možnost, da svojo iznajdljivost uveljavi s pozitivnimi posegi na polju izboljšanja delovnih pogojev ali pri uvedbi novih, boljših tehničnih naprav. Na tem polju so delavci zabeležila dva primera, ki zaslužita pozornost.
Prvi' primer je konstrukcija in izdelava popolnoma novega tipa zaboja za steklenice, katerega je podjetje vsestransko preizkusilo in ki prekaša vse do sedaj uporabljane zaboje po praktičnosti, trdnosti, daljši uporabni' dobi in ličnosti. Konstrukcija pokrova, način odpiranja in zapiranja rešuje na enostaven način problem zabijanja in snemanja pokrova. Zabijanje pokrova sedaj popolnoma odpade in s tem tudi vsi izdatki za žeblje in stroški za zabijanje. Prav tako ni treba pokrova več sne* mati, ker je premakljiv. Nov tip zaboja je konstruiral in izdelal tovariš Zupanc jo. že. Prednosti novega tipa zaboja so po podatkih znižale stroške za tovrstno emoa-lažo letno za 15—20 %.
V	drugem primeru gre za povsem novo napravo za izviačevanje zamaškov, ki je enostavna, vendar zelo praktična. Naprava je pritrjena na lesenem stebru v polnilnici. Ta Iznajdba je velikega pomena za podjetje, ker do sedaj so morali zamaške iz praznih steklenic vleči z roko in je bilo število ureznin, kakor tudi počasnost iz-vlačevanja velik problem. Vodja marme-Ladnega oddelka tov. Alfred Solak se je z vztrajnostjo lotil naloge, kako bi našel način izvlaeevamja, ki bi bdi hitrejši, predvsem brez nevarnosti za zdravje. Oboje je rešil s. svojo zamislijo. Idejno skico je izdelala mizarska delavnica. Rezultati s to novo napravo so odlični. Storilnost se je povečala v istem delovnem času za 100%, če steklenica, ležeča v tej napravi, poči, se ustje ali vrat steklenice odkruši, ni roka več v nevarnosti, ker je zaščitena z leseno povprečno desko. Materialna korist v podjetju je zajamčena v povečanju storilnosti in v prihranku na stekleni embalaži, ker je lom steklenic z uporabo te nove naprave padel najmanj za 30 %.
Delavci in nameščenci podjetja so dosegli res odlične uspehe, ki bodo še večji v čaisu nove sadne letine.
★
Sindikalna podružnica »Gradis« v okviru prvomajskega tekmovanja
Sindikalna podružnica »Gradis« v Celju ni mogla postaviti točnega programa za prvomajsko tekmovanje, vendar je v okviru danih možnosti izpolnila svojo nalogo. Delavstvo na obstoječih stavbiščih je prihajalo na delo točno ter si prizadevalo, da s svojo storilnostjo pripomore k čim hitrejši obnovi'. Posebno so Se izkazali to-\gmši, zaposleni pri obnovi med okupacijo porušenega železniškega viadukta v Gornjem Doliču. Ogromne količine ruševin tega betonskega mostu je bilo treba odstraniti. Postaviti je bilo treba visoke odre, izkopati temelje za nove nosilce, nakar se je pričelo z betoniranjem. Delo je bilo težavno in tudi ne brez nevarnosti. Toda v zavesti, kako važen je neoviran promet za izboljšanje našega gospodarskega stanja, je delavstvo prijelo za delo ter vztrajalo neprekinjeno tudi 20 ur, če je bila potreba. Tudi nedeljski počitek so žrtvovali obnovi. Tako so šli zadnjo nedeljo v marcu že ob 6. uri zjutraj na čelu z gradbenim vodstvom k viaduktu z namenom, da zabetonirajo betonski obok. Uspeh tega dela je bil, da je bila norma prekoračena za 50 % -— 43 kubičnih metrov betona je bilo ugrajenega v 222 urah. Zaslužek so namenili obnovi. Delo na tem važnem prometnem objektu gre h kraju. Železniška zveza Celje—Dravograd, ki je bila že je-
seni s prestopanjem in decembra tudi za tovorni promet vzpostavljena, bo z dograditvijo tega mostu sigurna in trajna.
Uspehi pa niso bili doseženi samo na polju obnove. Podružnica je tudi' organizacijsko delovala marljivo. V sindikalno organizacijo je vključila še vse neorganizirane člane ter ustanovila Krajevni odbor Zveze.
V kolikor podružnica ni mogla zaradi sezonskega značaja gradbenih del v preteklih mesecih delovati na vseh sektorjih delovnega programa, bo to s podvojeno silo nadoknadila sedaj.	M. S.
IZ MARIBORA
Uspehi dela na Zavodu za socialno zavarovanje
Kakor vse kulturne, gospodarske in druge so tudi naše socialne ustanove za* radi vojne hudo trpele in število zavarovancev je padlo do nepomembnosti Do konca junija 1945 sploh nismo imeli evidence o številu zavarovanih članov, šele s 1. julijem so bili vsi delodajalci pozvani, da svoje delavce in nameščence na podlagi socialno - zavarovalnega zakona iz predaprilske Jugoslavije na novo prijavijo v zavarovanje. S tem dnem se je začelo spet redno, statistično zajemljivo poslovanje. število zavarovancev, ki je bilo prve mesece precej nizko, je danes doseglo predvojno višino, če vzamemo v poštev, da je danes vključeno v obvezno zavarovanje mnogo več kategorij delavcev in nameščencev, ki poprej niso bili zavarovani pri splošnem zavarovanju. To je znak, da se je začelo naše gospodarstvo popravljati in da ni več daleč čas, ko bo doseglo in preseglo predvojno zmogljivost. Dobro organizirano zbiranje rednih prispevkov jamči in omogoča redno izplačevanje vseh zakonito določenih dajatev socialnega zavarovanja.
V	mnogih primerih se rente izplačujejo tudi za nazaj, za dobo okupacije. Zavod si vsestransko prizadeva, da zadosti pravicam zavarovancev in to tako širokogrudno, kolikor je največ mogoče v okviru zakona in tozadevnih odredb, zavedajoč se, da je zavarovanje v službi zavarovancev in njihova last. Posledica tega je, da je delavstvo začelo revidirati svoj nezaupljivi odnos do socialno - zavarovalnega zavoda in se v potrebi obrača do njega z vedno večjim zaupanjem.
Spremembe, ki bodo nastale z izdajo novega, našim novim razmeram odgovarjajočega socialno - zavarovalnega zakona, ki bo zajelo v zavarovanje tudi poljedeL sko delavstvo, bodo postavile pred naše nameščence nove, težke naloge, ki pa nas ne bodo našle nepripravljene.
Da so se mogle premagati vse navedene težave, je bilo treba mnogo truda in požrtvovalnega dela zlasti še pri mariborskem zavodu, kjer se je ob osvoboditvi moralo začeti tako rekoč iz nič: brez denarnih sredstev, brez potrebnih evidenc, brez inventarja, v napol porušeni zgradbi.
V	zadnjih mesecih so nameščenci sami poleg svojih rednih poslov, ki so v opisanih razmerah zahtevali mnogo dežurnega dela, s prostovoljnim delom pri odstranjevanju ruševin in bunkerjev ter pri čiščenju zgradbe napravili 3980 delovnih ur, s samokolnicami in vagončki so prevozili ter premetali 320 kub. metrov zemlje in ruševin. Udeležili so se prostovoljnega dela na saniranju zavodovega posestva v Račah. Ko je pred tedni bila dodeljena zavodu za njegove potrebe Tomažičeva vila na Tržaški cesti, kjer bo v nekaj dneh o tvor j en splošni in posebni otroški ambulatorij, ki se bo pozneje po možnosti še razširil v otroško bolnišnico, so nameščenci s prostovoljnim delom očistili zgradbo in obširni park, ki bo v veselje In korist vsem zavarovancem.
Pred nami je še mnogo potreb; mnogo požrtvovalnega dela bo še treba, preden bodo zaceljene rane, ki nam jih je zasekala vojna. Letos bo treba popraviti in graditi napol porušeno zgradbo mariborskega zavoda. Uredili bomo še nove a.m-bulatorije in jih deloma decentralizirali, reaktivirali bomo naprave za specialna zdravljenja; zlasti zdravljenju tuberkuloze bo treba posvetiti čim več pažnje, saj je znano, da je v Mariboru odstotek jetičnih obolenj zelo visok •— pred vojno je bilo od vseh obolenj 22 jetičnih in to razmerje se je med vojno še poslabšalo.
V solidarnosti z ostalim delavstvom bodo tudi nameščenci mariborskega zavoda za socialno zavarovanje doprinesli vse za izboljšanje socialnega stanja našega delovnega ljudstva in za čim prejšnjo obnovo naše Jugoslavije.
★
V	tovarni Erlih imajo kulturni dom
Delavci in nameščenci naše tovarne smo preživeli v aprilu kar dve prijetni nedelji. Dne 7. aprila je gostovala v dvorani sindikalne podružnice naše tovarne skupina umetnikov — članov mariborske drame in opere z opernim orkestrom in baletno skupino. Podali so nam pester spored raznih pesmi, skladb, umetnih plesov in komičnih prizorov. Prireditev je potekala v tako prisrčnem vzdušju, da jo bomo vsi za doL do časa ohranili v prijetnem spominu.
Dne 14. aprila smo svečano proslavili otvoritev kulturnega doma naše sindikalne podružnice. Vse svoje proste ure so člani kulturno - prosvetnega odseka posvetili skrbni pripravi programa. Nastopili so tudi moški, ženski in mešani pevski zbori pod vodstvom tov. Podobnika Janka in dovršeno zapeli več pesmi. Tudi zborne in solo recitacije so bile na višku. Slavnost je še prav posebej povzdignilo ponovno gostovanje tov. Marice Lubejeve in tov. Kamušiča, članov mariborskega opernega gledališča, ki sta pri otvoritveni proslavi tudi sodelovala.
Prireditev je izzvenela v prijetno domačnost, ki je obogatila duh in okrepila tudi telo, saj je predstavi sledila prosta zabava, na kateri je igral najboljši marL borski- plesni orkester.
Prvi nastop kulturno-prosvetnega odseka sindikalne podružnice v naši tovarni je dokazal, kako veliko zanimanje in veselje čutijo naši delavci do kulturno-pro. svetnega dela.	S.
LJUDSKO PROSVETNO DELO SINDIKATOV V ZAGORJU OB SAVI
Danes imajo v Zagorju ob Savi ljudsko knjižnico z dvema izposojevalnicama, či-. talnico, šahovski krožek in ljudsko univerzo.
Poslovalnica št. 1 šteje sedaj 658 knjig, poslovalnica št. 2 460 knjig in posluje od 14. do 18. ure in po potrebi v nedeljah dopoldne. Za knjižnico se je z nabiralnimi polami zbralo 1718 din, od tega denarja se je za nakup novih knjig porabilo 600 din. Vse druge knjige so bile zbrane v Zagorju. Poslovalnica št. 1 je odprta vsak četrtek od 18. do 20. ure. član izposojevalnice št. 1 je avtomatično član izposojevalnice št. 2. Velike težave so bile pri ureditvi knjižničnega lokala. Delavci so zaprosili za pomoč TPD. Dobili so na razpolago 20.000 din. Ker ta vsota za popolno ureditev knjižničnega prostora ne zadostuje, bodo trije tovariši v prostovoljnih urah opravili ostalo delo zastonj.
Knjižnica in čitalnica je bila skupno v eni sobi. Ker je bilo zaradi obiska bralcev knjžničarju delo otežkočeno, so sedaj izposlovali pri stanovanjski komisiji še eno sobo. Na ta način se bo v najkrajšem času ločila knjižnica od čitalnice.
čitalnico vodi posebni odbor. Na prvi seji je odbor sklenil, naj bo čitalnica odprta dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 3. do 6. ure, prav tako tudi v nedeljah in praznikih. V čitalnici dobijo na razpolago časopise in brošure. Poslovanje v čitalnici je nadzorovano po tovarišu, ki ima dežurno službo.
Pri delu Ljudske univerze so bile v začetku težave, ker trikrat ni bilo naročenih predavateljev iz okrožja; zaradi tega .je odbor, Iti vodi Ljudsko univerzo sklenil, da bodo porabili svoje domače predavatelje. Sestavljen je bil lep načrt predavanj, ki se že izvaja. Vsa predavanja so lepo obiskana.
V vse to delo je vloženo mnogo truda in časa. člani sindikatov so doumeli veliki pomen ljudsko-prosvetnega dela. Hočejo se izobraziti, da bodo zmožni v rudnikih, v delavnicah, v tovarnah prevzeti važne posle in posle pri upravi države.
Razen tega hočejo ustanoviti potujoče knjižnice in tako omogočiti izposojanje knjig kmetom v okolici.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Tudi v okraju Šmarje pri Jelšah so obnovili ceste
K a,kor v vseh krajih, so tudi v okraju Šmarje pri Jelšah vestno izpolnili naloge, ki so si jih zadali v načrtu tedna obnove cest.
Prostovoljnega dela se je udeležilo 1454 ljudi in 113 voznikov. V delu so sodelovali kmetje, delavci in nameščenci. Napravili so skupno 7571 prostovoljnih ur, kar znaša 130.647 din. Veselje jih je bilo pogledati, kako so med seboj tekmovali, kdo bo napravil več. Pri delu sta se posebno izkazali tovarišici But Branka in Kunej Ma_ riea, ki sta s svojim vestnim in po ž rt v o-
valnim delom prekoračili normo za 50 %. Pohvalo pa zaslužita, tudi sindikalni podružnici Šmarje in Rogaška Slatina, katerih udeležba je bila stoodstotna!. B. F.
•¥■
GIMNAZIJCI V KRŠKEM SO OBNOVILI GIMNAZIJSKO POSLOPJE
Gimnazijska mladina v Krškem, katero zelo spretno in uspešno vodi tov. prof. Mira Mehak, je poleg svojih prvomajskih obvez napravila 3412 prostovoljnih ur pri čiščenju zelo opustošenega gimnazijskega poslopja. Prav lepo je uspela nabiralna akcija za pomoč revnim dijakom, ki so jo izvedli gimnazijci. Ti so tudi nabrali 228 knjig za obnovo dijaške knjižnice.
Poudariti pa moramo, da pouk zaradi iz-venšolskega dela ne trpi. V povezavi s tov. profesorji se vodijo tedenski študijski krožki in politični sestanki, kateri so zelo pestri in koristni. Dijaki se striktno držijo besed tov. maršala Tita: Junakom borbe naj slede junaki obnove!
¥
USPEH DELAVCEV V TOVARNI KONZERV »VOJVODINA«
S prizadevanjem delavcev tovarne konzerv »Vojvodina« v Novem Sadu se je podjetju posrečilo v okviru prvomajskega tekmovanja uvrstiti med prve tovarne te vrste v Vojvodini. Delavci »Vojvodine« so lanskoletno proizvodnjo prekoračili za 59 odstotkov, istočasno so prihranili 14 odstotkov pogonskega materiala. Pokazali so tudi izborno disciplino, tako da podjetje ne beleži niti enega izostanka ali zamude v času tekmovanja. Izven podjetja so dali delavci te tovarne 5746 delovnih ur za obnovo tovarniških objektov, vasi, cest, in za delo na poljih.
Kulturno prosvetno delo je v tej tovarni še posebno živahno. Ustanovili so lastno fiz-kultumo sekcijo, ki šteje nekaj izbranih lahkoatletov, šahovsko sekcijo, pevski in dramatski odsek in čitalnico.
★
DELAVCI ŽELEZARNE V ZENICI SO IZVRŠILI SVOJO NALOGO
Med najvažnejša opravljena dela zeni-ških železarjev spada hitra obnova porušenih bosansko-hercegovskih prog, čeprav niso do sedaj v tej železarni izdelovali mostnih konstrukcij, niti niso imeli zato potrebnih delavnic in orodja, so delavci brez vsega tega izdelali v rekordnem času nekoliko mostnih konstrukcij za nekoliko provizoričnih in stalnih mostov, s čimer so omogočili hitro obnovo prometa. Kot največji uspeh v tem delu se smatra izgradnja prvega stalnega mostu čez reko Lašvo pri Zenici, ki so ga delavci skupno s strokovnjaki napravili v železarni, kljub vsem nedostatkom v dveh mesecih. Poleg teh del za izdelavo mostnih konstrukcij so v delavnicah železarne vlili tisoče ton železa in jekla za potrebe raznih industrij. Z iznajdbo novih načinov dela, z izpopolnitvijo strojev in orodja delavci te tovarne vsak dan izboljšujejo proizvodnjo, kakor po kakovosti, tako tudi po množini.
Izdaja Glavni ttibor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije. Uredništvo in uprava; Ljubljana, Miklošičeva 23-EL, tel. št. 45-38. Odgovorna urednica; Bašin Boža.
D delu naših podružnic
Maribor. Mariborski železničarji ne skrbijo samo za dvig proizvodnje, temveč se trudijo tudi za obnovitev kulturnih dobrin, katere jim je sovražnik uničil in poteptal. Prvi uspeh pri obnovi na kulturnem polju so dosegli z ustanovitvijo »Glasbenega društva mariborskih železničarjev«. Ta sindikalna kulturna enota je sestavljena iz 3 moških zborov:	zbor
»Drava«, pevcev glavnega kolodvora, pevcev kolodvora Tezno in godbenikov. Vsaka skupina zase je dobro poznana po svojih pestrih sporedih. Prvič bodo skupno nastopili na velikem koncertu, ki bo v proslavitev rojstnega dne maršala Tita.
Horvat Albin
Pečovnik. Na praznik Zmage je sindikalna podružnica premogovnika Pečovnik počastila spomin padlih tovdrišev-rudar-jev z odkritjem spomenika, na katerem so bile vklesane besede: »Za svobodo in boljšo bodočnost slovenskega naroda ste žrtvovali svoja življenja kot talci in borci. Tovariši vedite, da cenimo vaše žrtve!«
Ta lepi spomenik so svojim tovarišem postavili delavci v sodelovanju z upravo podjetja.	*
Ljubljana. Sindikalna podružnica »Center« št. 4 je v okviru prvomajskega tekmovanja poklonila za obnovo 6195 din in za Komunistično partijo Slovenije 6063 din. Ta zneska so delavci dali od zaslužka prostovoljnih delovnih ur.
Celje. Podružnica zdravstvenih in socialnih ustanov v Celju je v prvomajskem tekmovanju napravila viden korak naprej k izboljšanju socialnih in zdravstvenih pogojev.
V dečji bolnišnici na Goloncu pri Celju so nameščenci podružnice št. 1 napravili 4348 prostovoljnih ur, a v svoji bolnišnici 9146 prostovoljnih ur. V akciji za zbiranje starega materiala so pokazali naslednji uspeh: zbrali so 70 kg tekstilnih odpadkov, 800 kg papirja in 13 kg stekia. Poleg tega so zbrali za Savinjsko dolino 17.335 din, za močno poškodovani okraj Kozje 6251 dni, za pomoč vojski 3315 din tn za tiskovni sklad 2000 din.
Podružnica si je ustanovila tudi svojo lastno sindikalno knjižnico, za katero so do sedaj zbrali 4809- din. Knjižnica vsebuje 133 znanstvenih, poučnih in zabavnih knljig. Ustanovili so tudi ženski pevski zbor, kateri s pogostimi nastopi razvedri bolnike. Tovariš primarij ima predavanja zdravstvenega in sanitetnega značaja. Uspeh teh poučnih predavanj je zelo lep.
Iz njihovega dela in uspehov pri delu vidimo, da se ne bojijo vztrajnega požrtvovalnega dela za čim hitrejšo izpopolnitev zdravstvenih ustanov v Titovi Jugoslaviji.	L. G.
Ljubljana. Tudi železniški upokojenci iz Ljubljane so dokazali, da pravilno pojmujejo naloge, ki nam jih nalaga sedanjost. Po iniciativi tov. Ambrožiča je sindikalna podružnica že dvakrat organizirala prostovoljno delo po naših vaseh. Jeseni lanskega leta so delali v Hrastju pri Moravčah, v mesecu maju letošnjega leta pa v Spodnjem in Zgornjem Prekarju. Dela se je udeležilo 26 članov, ki so napraviti skupno 1558 delovnih ur v vrednosti cca. 20.000 din.
Tovariši upokojenci zaslužijo priznanje za svoje delo in jih lahko postavimo za zgled marsikomu, ki je mlajši in se kljub temu ne vključi v delovno skupnost.
Dobovišek.
Kranj. Delavci in delavke tvomice gume v Kranju so s svojo štednjo v mesecu aprilu znižali odpadke za 27%. Na pogonski energiji so prištedili 8.4 % več kakor v mesecu januarju, premoga pa so prihranili 50.2%. Kljub pomanjkanju surovin je bil proizvodni načrt prekoračen za 17.51%. Uspelo jim je, da so zadostili vsaj najnujnejšim potrebam industrije tn železnice. Uvedli so tudi norme, po katerih dela do sedaj 23.8 % delavstva. Mladinke so napravile 439 prostovoljnih delovnih ur. Prav pridni' so tudi na kultumo-prosvetnem polju. Ustanovili eo si čitalnico, šanovsm krožek, udejstvujejo se tudi pri fizkultur-nem društvu »Storžič«. Za izpopolnitev strokovnega znanja Se je vršil tečaj, M je delavce in nameščence seznanil z nalogami podjetja in načinom dela v njem.
Tako delavci jugoslovanske tvomice gume dvigajo proizvodnjo, istočasno pa skrbijo tudi za kultumo-prosvetni dvig.
Goričane. Delavci celulozne tovarne so v tekmovalnem načrtu za mesec april dosegli velike uspehe. Način kuhanja celuloze so z ozirom na čas kuhanja skrajšali do najnižje mere. Odsek za papir in celulozo pri ministrstvu za industrijo in rudarstvo je pri poizkusih, ki jih je organiziral v tem podjetju, imel v delavcih in nameščencih veliko oporo. V sodelovanju je prišla do izraza prava aktivnost. Delavnice z mojstrom Uraklom Ivanom in tov. Kokaljem so izdelale vse stroje in priprave za te poizkuse hitro in zadovoljivo. Poizkusi, ki so zelo dobro uspeli, so omogočili obratovanje veliki Sladkogorski tovarni', tovarni v Breznu, v Prevaljah, Mašim j ah in Cersaški tovarni, ki delajo v polni meri. Delno je bilo pomagano tudi papirnicam Bonač in Piatnik. Z vsakim dnem se bolj kaže velik pomen tega domačega izdelka, ki je važen predvsem iz treh vidikov: omogočena je tudi v bodoče izdelava papirja in predelava v vseh tovarnah te stroke. Sedaj je stvar napravljena doma in so s tem prihranjene dragocene devize, ki jih lahko porabimo v druge namene. V teku aprila so preuredili električno delavnico, ki odgovarja tudi higienskim predpisom. Poleg tega so adaptirali tovarniško poslopje v novozgrajenem prizidku, kjer so uredili več lepih delovnih prostorov. Ta vajence so organizirali strokovno-politični tečaj, ki je osnova za ■dvig strokovnega kadra v podjetju.
Delavci podjetja so ponosni, da lahko sodelujejo pri tako važnem vprašanju, s katerim bo pomagano vsej jugoslovanski industriji.
Naročnina za Delavsko enotnost znaša1 četrtletno	.	.	.	Din	26.-—
polletno .	,	e	.	Din	52.-—
celoletno ... Din 104>—'
— Tiskarna »Slovenskega poročevalca*