diuuijsA/i B I BL IOTEK A LJUBLJANA iHomuii Minem št««lka 30 stol Letni le U 7>«etfetyka. Mafgulua: si 1 «1» ld» L 75.—, ▼ 90 *ot. — O^itmhk n trjorth In obvtae L 1.24, cjliBL denarnih ■M. u ktMh ufmanj L 3. L EDINOST ■ta. up«Tnt f3J, ubc« SL.Fnnceaca (TAanU «L T*] U-SlcDop* Mi M poilmo ialdfnten mlati*«, <*M vclrih.| KokopM M M mfija — Uit, hIoAm In tft* Usta » nflfen Okna« (Mncd it 7, L & — aMdnlk: pro«. Filip Kolektivna nota sofUskl vladi V torek opohtak® je bila torej izročena sofijski vladi totiko časa napovedovana nota radi zadnjega vpada bolgarskih komhašev na jugoslovensko ozemlje pri Krivi Palanki. Za raz ume vaja je zadnjih dogodkov je važno dejstvo, da ne gre, kakor so čitatelji «Edinosti« že obveščeni, za noto Jugo^avije, temveč za kolektivno noto, ki je bila izročena bolgarskemu ministru za zunanje stvari Borovu v imenu jugoslovanske, mraunske in grške vlade. Poslaniki vseh treh držav so obiskali v torek opoldne g. Burova ter mu izročili omiljeni dokuj»ent. V tem dejstvu — da ne gre za noto Jugoslavije same, temveč za skupen nastop vseh prizadetih balkanskih držav — je treba iskati predvsem razlago za ono zakasnitev v izročitvi note, ki je vzbujala v Jugoslaviji — pretežno v krogih opozicije — mnogo nevolje in kritik. Odlaganje beograjske -vlade se je označalo kot očividna slabost, zunanjepolitični položaj Jugoslavije se je slikal kot najslabši. Posebno pa obiski poslanikov velevlasti v zunanjem ministrstvu so se tolmačili kot «dcmaTSa» teh velevlasti — predvsem Anglije —, ki da ji je bil namen svetovati beograjski vladi zmernost postopanja, Jugoslavija, ki je bila v začetku sklenila, da nasWpi najostreje proti fioJgrrii, da se je morala radi tega premisi it L Rodi tega da je doživela jugo-Blovrnska zunanja politika nov poraa, b država kot taka novo ponižanje- Neuspeh da je tem večji, ker se je Angliji pridružila tudi Francija, v katere podporo je Jugoslavija vedno zaupala brez pridržkov. Pogled v zakulisne dogodke pred važnimi diplomatskimi nastopi je nemogoč. Zunanjim opazovalcem so na razpolago vse one nepopolne ver4i ki pri dejo na dan v neznatnih drobcih. Zato P miru, namreč pomirjanj* to prijtiteff-stvo med fugotkrnjo in Bolgarijo. foM Bdpff a ŽENEVA, tiL Glavno tajništvo Družbe narodov je včeraj prejelo od italijanske vlade odgovor na noto abesinskega regenta Ras Tafarija glede angleško-ita- lij&nskega dogovora o Abesinijl Italijanski odgovor dokazuje, da so protesti Ros Tafarrja popolnoma neutemeljeni. Ni še gotovo, če se bo Družba narodov bavila z »besmskim vprašanjem na prihortnjpen zasedanju. Italijo bodo na prihediijem zasedanju V ženevi zastopali sen. Scialoja, on. Grandi in grof Bonin Longare. Btt mPm t lan Po tzroOffl nte v On. Belleai bo Insaovn za komisarja. MILAN, 12. Pod predsedstvom župana sen. Mangi&g&ližja se je včeraj vršila izredna seja občinskega sveta, ki pa je bila zelo kratka. Po seji je bilo listom dostavljeno poročilo, da je celokupni občinski odbor e županom vred odstopil. Obenem je Župan sen. Man-giagalli obvestil o ostavki milanskega podpre fekta in notranjega ministra v Rimu. Poučeni krogi pravijo, da bo on. Bel-loni imenovan za komisarja, milanske občine. Danes je imel oa Bell oni tozadevne razgovore z državnim tajnikom za notranje zadeve on. Terruzaijem in podtajnikom fašistovske stranke on. Starace-jem. Ko bo Belkmi potrjen za milanskega komisarja, bo olikS kakor sta sedaj sestavljena; treba t*} do marsikaj popraviti. Francoski komunisti proti novim davkom PARIZ, 12. V Nancyju se je včer«| vršilo zborovanje komunistov in so^ cijalistov, ki so protestirali proti novim davkom in zahtevali povišanje plač. Po< zborovanju so priredili obhod po mestu ter so kričali proti vladi V septembru so se imeli vršiti v zaoadnen* delu Francije veliki vojaški manevri Vlada pa se je sedaj baje premislila> ker bi ta stvar požrla preveč denarja*. Dogodki v Meksiki ,4*tve novih spopadov med verniki in vojaštvom NEW YORK, 12. Semkaj je prisoel ravnost nesm»elna. Če je mogoče mi-/ kneeoškof iz Morelie. Povedal je, da^ je sliti na črtanje vojnih dolgov, bi se to v raznih krajih prišlo spet do novih, črtanje moralo izvršiti le tedaj, ko bi j krvavih bojev med vojaštvom in ver-bila dana gotova jamstva za bodočnost, j niki, ki niso hoteli zapustiti cerkvi; ka-nikakor pa ne radi tega, ker niso m o- j kih 50 ljudi je izgubilo življenje. Vi rebiti -Združene države častno posto- J Iratuatu je vojaštvo ustrelilo 4 agita-pale v stvareh, M pripadajo preteklosti 'torje, ki so bili obdolženi, da so oplenill iCe hočemo črtati dolgove, brišimo vse,!hiše nekaterim protestantom, črtaj nao tudi reparacije in dokaži m a, da bo to črtanje vsemu človeštvu v korist ter da ne bo koristilo imperijalisti čnim načrtom, katari tlačijo orna, ki niso biU niti najmanj krivi vojne. Že dolgo obdolžujejo z raznih strani Zdrnežne države, da so oderuške; te obdolžitve predvsem niso nikakor utemeljene na podlagi faktov, poleg tega pa prihajajo tudi v navzkrižje s poštenostjo, če pomislimo na cUje, ki jih imajo. _ Francoski parlament bo razpzavijal v oktobra o dolgovih PARIZ, 12. Poincarć se je včeraj raz-govarjal z novinarji; rekel je, da namerava vlada sklicati parlament za 10. ali 12. oktobra, da bo razpravljal o ratifikaciji pogodb za ureditev doteov z Anglijo in Združenimi državami. Dva j pododbora finančnih komisij bosta te-j kom počitnic proučevala obe —^iblj Doriac, predsednik finančnega pod- Vlada je sklenila, da ne bo več dovo« fjevaia javnih polemik med zastopniki vlade in Cerkve. V pondei jek zvečer jo tajnik delavske zveze, Luds Marones, na ja«mem zborovaju obdolžil red Kolumbovih vitezov, da skuša vplivati na jZdnjŽeoe drŽave, ki naj bi intervenirale v prid katoličanom. V svojem govora je rabil zelo ostre besede. Izjavil je tudi, da bi meksikanska vlada nikoli ne dovolila, da bi se drugi vmešavali v njene notranje zadeve. Mnogo pozornosti in razočaranja ja vzbudil včeraj predsednik Coolidge, ki ni hotel sprejeti zastopnikov reda Kolumbovih vitezov, ki je, kakor znano* prosil predsednika Zedinjenih držav, naj bi interveniral v sedanji krizi Mek« sike. Zvišanje železniških tarifov na Bomunskom BUKAREŠT, 12. S 1. oktobra bodo odbora, je izjavil, da je bil Pomcarć j tarifi za prevažanje oseb po romunskih zmerom nasproten ratifikaciji london-!železnicah zvišani za 25 odsto; tarifi za 3ke in posebno washmgto£sti^ pogodbe. I prevažanje blaga pa TkkIo zvišani za 15 Ce je sedaj drugačnega mnenja, se je do 85 odstop odpravljena pa bo 5 odstot. to zgodilo samo radi tega, ker ni mo-, taksa na blago, ki je namenjeno v ino-goče izvesti finančno obnovo, če se'zemstvo. D NaSfm dijakom I Obdarovan s tema dvema lastnostim« ter izobražen se lahko podaš v svet brea skrbi. Spoštovali te bodo povsod in povsotl tam moralno podpre radikaiske vrste. I leta po vseh šolah Italije so žalostna boš dobrodošel. Kdor nima tega, je siromak Nekateri pa pravijo, da je Uzunovič [.priča, da đija&tvo ni več ono, ki ga je; večji od slepca. Ta vsaj ne vidi in ne ve, zato odpotoval iz Beograda, ker se je f bil svet vajen nekdaj. Duševna moč,; kaJ se krog njega. AH videti in ne hotel 'izogniti raznim sestankom, po- ambicija, volja do učenja hi želja ^ košček kruha sebno z mdićevci, ker ss z njimi noče zaanja, to so stvari, ki so modernemu i ^ £ niem na sestati pred občinskimi volitvami Pra- dijmžtvu nepoznane. To ne samo pnipoštenln značejen način le ta zmaga tr^i-vijo namreč, da nameravajo staviti ra- nas, povsod, ves svet toži nad to krizo ( no in nj«govi uspehi so trdni, dićevci sedaj nove zahteve. V Beograd | inteligentnega naraščaja. Je-11 uprafvi-l Pro« z malodušjem, junaško posezimo v je danes prispel Pavle Radić z nakaie-jčen? — Mislimo da. Toda o tem se boj in pripravljajmo se zanj. Samoizobraa- ba, vsestransko izvežbanje duha na« oboroži za vofno duha in časa. Predvsem ohrani svaj značaj m visoko rimi poslanci kluba HSS. I bomo bavili obširneje kdaj pozneje. Beograjski dnevniki splošno novdar- Danes naznanjamo samo vsem onim, i^^t^^SjS^^SL^Jr,« ^l".80*^ a^-fa. imajo kake teptte ooai'T^^deto^br^TO^ki^J^S — """ w """ * " J w A i- peli pesem mladine. Delaj, da boš deležna sreče in življenja! ___Soški dogodilo v političnem fivljefv*n nič po-j v jesenskem zasedanju na katerikoli membnsjdega* da pa je po 15. avgusta srednji šoli, da je prosvetno ministrstvo pričakovati precej živahno razpolože-1 g-lede velikih neuspehov v študiju na nje. srednjih flolah mnenja, da je temu kri- Glavni odbor Danidoffiteve stranke vo y elavnem to, da se vrše tako izpiti J____£_.1 ---n^ UMF.HM.TT . . . - . , _ w. m, •____• •__.J. __ X____£ ŠPORTNI DAN NA TBSTEN1KU. Italijanski slepci se zberejo v RIM, 12. Italijanska zveza slepcev javlja, da se bodo italijanski slepci drugo nedeljo v septembru zbrali v As-sisiju, da se poklonijo velikemu svetniku Frančišku Asiškemu. je danes imel sofo, na kaatert je razarav-1 kot ti»li glavni študij pred izpiti v času,' rfl?; sJoje sfortn,° leta Ijalo o^hvojitvah. Obenemjeko ^ Sj^to jTv J^r^&j Davidov« precnal pismo skupščinske- ter da Je Solata učna doba prekratka.; panogah sporta nogometu in bazeni. Dve ga predsednika Trifkoviča, s katerim I izdalo je dekret, v katerem se določa, j najboljši slovenski četi bosta tekmovali sporoča, naj opozicija določi svoje de-L^* irHft jesensko zasedanje izpitov «finalis9imo» za dosego tržaškega prven-legate za interparlamentarno unijo v letos Ss 21 septembra. In ne 1 oktobra,1 stva- Videli bomo nastopiti tudi že znane Ženevi Ožja opozicija je delegirala tri fcaft i« to bilo v navadi, in redni pouk'nam,'družine hazene, tega pristnega slo-člane. Po končani seji je demokratski U oktobra. To za letos. Drugo leto paj T^^ xdruži™ klub izdal nov kom^e o terorju ra- bodo začeli izpiti že s 16. se^bra. ^^ ^jffi ^fi dikalov v voulnem boju. - Opozarjamo vas torej, da se popri- četi mlade Prosvete. .____._____^ . . . fc .. . H I mete knjig in učenja, v dobro nam j Na»topi nadalje dijaška Četa Tommar Tocmm, nam) in opij i vsem> ^ j inteligenci in našemu j sea proti znani škedenjskl Concordiji. BEOGRAD, Tt. (Izv.) Najvažnejša rodu. Ponovno smo ie poudarili, da ho-svetovna družba za trgovanje z opijem, J ^emo pravega naraščaja, to je takega, takozvana Nemško-perzijska družba, J kf bo vedel, da ne študira samo zase. se je obrnila na jugoslovensko vlado I Kdor ni za šolo, naj ostane doma. — Pogodba mod Francijo in PARIZ, 12. «Journal piše, da jo bila 10. junija podpisana pogodba med Francijo in Romunsko. Ta vest dolgo ni prišla v javnost, ker je imela Farn-cija takrat polne roke dela s finančno krizo in so se listi mnogo pečali z abe-sinskim vprašanjem. Jasno je, pravi list, da je vlada hotela počakati primernejše čase, da iznese to novost in tudi nima to odlašanje nič opravka s kako tajnostjo pogodbe v popolnem skladu s politiko Družbe narodov in z Locamom. 2€ mož n tonilo. PARIZ, 12. «Matinu» poročajo iz Londona, da se je v bližini otoka Sable pri Halifaxu potopila ladja «Silvia Mus-ier». 26 mož posadke je izginilo ^ valovih. s ponudbo za odkup vsega v Jugoslaviji pridelanega opija. Istočasno je ju-goslovenska vlada prejela ponudbo Švedske sa direktno odkupovanje hmelja. V to svrho naj bi se ustanovilo posebno jugnsiovensko-Švedsko društvo s centralo v Novem Sadu. Holandske in nemške banke pa so poslale ponudbe za direkten odkup tobaka. DIJ. dr. «Adrija». Pesem mladine Neki naš mlad sotrudnik z Goriškega nam je poslal sledeči poziv na našo mladino: Delo, pozitivno delo, neupogljiva volja in značajnost to bodi naša pesem. Po tem _ ^ __ _ _ .. _, nas bodo sodili drugi in po tem se bodo O vseh teh ponudbah bo razpravljal I ravnali v občevanju z nami. ff1™*11^4 svet' I Kolikokrat se je že p. Tudi a. Trst, dne 13. avgusta 1928. paradižnikov je bilo na trgu zelo malo in Je koj po&el. Živ je bil sadni trg. Posebno m» vlivale zanimanje hruške in breskve. Jrg j« bil tudi dobro založen z grozdjem. Cene mašim, mlako, }ajecn in irtettom. Vse cene so ostale enake prejšnjim, t. j.: tMaslo (surovo domače 16—17 L za kg. I vaj ca: (Albanija) 56—58; (Furlanija) 68 za 100 kom. Mleko od 1.20 do 1.30 za liter. Po teh proizvodih je povpraševanje slabotno, posebno so kupci skeptični glede jnasla, ki ga kupujejo le v nujno potrebnih množinah. Jajc je na trgu mnogo. CEPLJENJE KOŽIC Prefekt urni komisar tržaške občine je izdal sledečo naredbo: «Vsi otroci, ki so bili rojeni v prvih šestih mesecih 1. 1926. (od 1. januarja do 30. junija) in vsi oni otroci, ki so bili rojeni v letih 1924. in 1925., a iz* kateregakoli uzroka niso še bili cepljeni, dalje vsi, ki peljan v mestno bolnišnico. Njegova stanje je zelo nevarno. Zidarski Zidarski moster Fran 2erjal iz Gabrovi-ce na Krasu je začel pred kratkim zidati v Nabreiini novo poslopje. Pri gradbenem delu je bilo zaposlenih več delavcev, med njimi tudi 25-letni zidar Josip Cotar iz Na-brežine. Včeraj popoldne je Cotar delal na zidarskem odru, visokem kakih 6 metrov. Oder pa je bil menda prešibak, kajti okoli 18. ure, ko je bilo dek> v polnem teku, se je nenadoma zrušil z velikim ropotom in Cotar ,ki se ni utegnil in tudi ni mogel nikamor umakniti, je ostal pod ruševinami. ■+-Tovariši, ki so takoj prihiteli, so ga izvlekli težko poškodovanega izpod pok>mljein& desk in tramov. Na lice mesta poklican; zdravnik rešilne postaje je dognal, da je Cotar za dobil več hudih ran na raznih delih telesa; med drugim je imel zlomljeno eno rebro in najbrž mu je tudi počila lofea-. nja. Po prvi pomoči jebil nesrečni mlade-SO roiftni V 1 1918 in ki so Dodvrženi vinie prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so SiSnJoiovljenju" d^ poToVici te* najeli v nevarnem stanju v kirurgič- 1. 1926.) oziroma ponovnemu cepljenju v osmem letu svoje starosti, se bodo cepili brezplačno v letošnji jesenski dobi cepljenja. Cepljenje se začne s 1. septembra ter se zaključi 31. oktobra 1926. Za mesto in spodnjo okolico se bo vršilo cepljenje vsak delavnik od 15. do 16. ure v občinskem zdravstvenem uradu v ulici S. S. Martiri št. 1-A, za zgornjo okolico v ambulancah dotičnih zdravnikov ob navadnih uradnih urah. Stariši se bodo osebno obvestili, kdaj naj prinesejo otroke. Tisti, ki bi pa iz kateregakoli vzroka ne dobili vabila, morajo kljub temu prinesti otroke v dobi od 15. do 31. oktobra 1926. Vse cepljene otroke bodo morali stariši zopet prinesti pokazati zdravniku med sedmim in desetim dnevom po cepljenju, da se ugotovi uspeh. Tisti otroci, pri katerih se kozice niso prijele, se bodo še enkrat cepili. Otroke naj prinesejo vsi snažne in v čisti obleki. Tisti, ki prekršijo določbe zakona, bodo kaznovani, kakor določata čl. 216. in 218. zakona o zdravstvu od 1. avgusta 1907, št. 636. _ — Tržnš&a kmefliska družba v Trstu ima danes popoldne tečno ots 7. uri redno odborovo sejo. Prosimo gg. odbornike, da se seje gotovo udeieirijo. TELESNA VZGOJA KEDEIcJA ,15. AVGUSTA »28. Ob. 9. tiri: Odhod kolesarske tekme iz Igrišča »Primorja«, Presek. Ob 10. url: Plavalni meetiuog v Grijanu. Ob 11. uri: Prihod koiaa&rske tekme na igrišča «Primear}a» .Prosek. Ob 15. uri: Goacorćia-Tommaseo na farrtemškem ltfiMiu Ob 15*36 ari: <đinaie» kaze ne Adria-Pro-sreta na trs teniškem igrišču. Ob 17. uri: «ftnalissuaa» nogometne Adria-Prosvota na trstanJSise« igrišču. S. Dl «Adria» Danes običajni članski sestanek, Navzočni morajo biti vsi nogometaši in hazenaSic«. Vsi plavači in plavačice gotovo! Naj se javi ŠuU&oj in drugi tekači! Pričete k točno ob 8.30 zvečer. — Vodja. «Zarya» Športna skupina. - Danes po društvenem sestanku važen sestanek atletov in nofooietaSev. Navzočnost vseh obvezna. — Sp. vod. PLAVAČI! Prvič vam je podana možnost pokazati svoje možnosti na sinjem morju. Vi vsi, ki ste razkropljeni po kopališčih, na prostem itd., ki »te do sedaj gojili plavanje le v zabavo, pokažite, da zmorete tudi nekaj več, da znate tudi tekmovati in postavljati čase. Plavanje je pač najkrasnejii in najbolj zdrav sport. Žal se pri nas ni polagalo dovolj važnosti vani S, U. je pa sedaj odločeno ga organizirati. Prvi korak je storjen. V mladini je, da se pokaže in da da stem možnost k napredovanju. Kdor le more, naj se torej udeleti plavalne tekme S. U., ki se bo vršila v nedeljo dne 15. ob 10. uri v Grijanu, KOLESARJI! Po dolgem pričakovanju se je končno izpolnila naša želja: spet zamoremo tekmovati v vrstah S. U. Končno se je oživelo kolesarstvo in sedaj je odvisno le od nas, če bo živelo in prospevalo kot prospeva ostali sport pod okriljem S. U. Kdor se spominja bivših kolesarskih tekem in njUl lepih supehov, gotovo ne bo ostal doma. Tekma K. U. je vzpodbujevafcna m daje možnost vsem, da se je udeležijo, ludi tistim, ki še niso tekmovali. Potrebno ]e, da vsak priglaSenec privabi s seboj Se prijatelje, da se doseže častno število, K. U, nam je šlo na roko za prepustiev k dirki tudi *proste» t. j. nikjer včlanjene dirkače. Pokažimo, da se Dismo še porazgubili, da imamo še volio utrjevati si mišice na kolesu in da smo pripravljeni 6 smo-trenim delom doseči tudi uspehe, ki jih moremo danes občudovati pri drugih narodih. Kdor je kolesar, na kolo, S. U. nas vabi, delajmo mu čast tudi mi. — Kolesar. Pioga kolesarske dirke dne 15. avgusta; Odhod Prosek ob 9. do Komna, Rihemberka, Braniče, Štanjela, Dutovelj, Opčinn in prihod na Prosek. — Vsak dirkač naj se javi pol ure pred odhodom komisarju S. na igrišču «Primorjaa» Šahovski turnir Nocoj ob 8- v navadnih prostorih sestanek šahi-stov zaradi turnirja z Goričani. Sestanka naj se gotovo udeležijo vsi boljši kvalificirani igralci. ni oddelek. fte ena žrtev dela V* škedeniskih plavžih se je včeraj popoldne ponesreCil 26-letni težak Peter Mi-• : iuiiujoč v ulici On~azzeni št. 9. Koje delal pri Čistilnih napravah za katran, mu je radi vdihovanja strupenih plinov postalo slabo in zgrudil se je nezavesten. Priskočili so mu na v sočni delavci, prenesli nesrečnega tovariša na zrak ter ga skušali obuditi k zavesti. Toda ker inoau ni odleglo, je bil poklican na lice mesta zdravnik ki je dal siromaka prepeljati v mestno bolnišnico. Ako ne nastopijo kake komplika-c: ^ ,kor se prav lahko zgodi, bo Mfletto ozdravil v 8-10 dneh. Sedaj pa je njegovo stanje še precej resno. Gad ga je piEfl 13-letni Angel Milič iz Malega Repna pri Prošeku je včeraj popoMne, ko se je mudil na domačem polju, hotel pobrati kos lesa. Ko je siegnil po n^em, je nenadoma nekaj zažuštelo me l listjem lil prestrašeni deček je uzrl lcačo-gada; istočasno je začutil na prstu skelečo bolečino. Gad ga je pičil. — L bogi deček j« teirei domov k materi, ki mu je trdno E&vecaia roko v zapestju, da bi ae strup ne razširil. Nato je bil Milič nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico. Žrtev cer odnese kolesaqa Pod tem naslovom smo pred kratkim poročali, da je neki kolesar poarl na Opčinah kmetico Alojzijo Štoka iz Krajne Vasi pri Skopem, ko se j« \ rači&a iz mesta domov. Omenili smo tudi, da jo je kolesar po nesreči, pri kateri je Stokova zadobila hude poškotTbe, odkuril, a da so ga kmalu potem aretirali openski orožniki. Včeraj pa se je zglasil v našem uredništvu g. Anton Rav-bar i* Repentabra, ki je izjavil, da je on dotični kolesar, zanikal je pa, da bi bil zbežal po nesreči, temveč je Slakovi pomagal Sicer je bil res aretiran, a te dni so ga bo pet izpustili na svobodo. Skokov ■sorte radi Ijnbeanl Predpreteklo noč se je odigrala na pomolu Ber^aglieri nekrvava tragedija, ki se ;e proti koncu spremenila v komedijo. Ob pozni uri sta se tam sprehajala 32-1 etni po-posnl «ri sta se tam'sprehajala 32-!etnl pomorski kurjač Josip Petrons, ukrcan na parniku enih, ker niso imeli svetilk in ker so vozili po poteh, določenih samo za pešce. dokler bo stal spomin njegovega dela in še preko. Poročali smo zadnjič, da je zapustil naše mesto dosedanji občinski komisar prof. Fran Madirazza. Omenili smo, da se ni poslovil od nas po onem starem običaju, s plakati, a ne moremo si kaj da bi se mi ne poslovili od njega. Njegov tihi odhod so gotovo spremljale naše misli Še bolj tiho jn pokorno. Vedeli smo, da se poslavlja od nas človek, ki nas je spoznal in razumel, ki se je v tem času ko je bil med nami res potrudil za blaginjo vseh nas. Mnogo načrtov si je nadel ob nastopu, marsikaj je hotel postaviti Idriji, kar si je ona sama želela. Toda ni rnu vse uspelo. Vendar smo mu hvaležni, da .imamo danes bolnišnico, za kaftro je žrtvoval mnogo dela in pota, da imamo v**aj deloma regulirani potok Nikona, ki je grozil ob vsaki povodnji s svojo silno vodo. Ta regulacija se je pokazala kot nujno potrebna in res važna zlasti ob zadnjih nalivih, ko so vode znova grozile, da prestopijo bregove. Kdo bi našteval vse ono, kar je še hotel. Največje važnosti je pač to, da je danes šola znova žveplenoklsli amonijak. Priporočamo kmeovaleem naj ne odlašajo s prijavami za umetna gnojila, ker se na prepozno dospela naroČila ne bomo ozirali. Kmetijske stroje vseh vrst imamo v naših skladiščih, ulica Torre bianca 19 in Ra/fineria 7. Telefon 44-39. MIREN Karoka, Hm)* končata m ječo Vuk Frančiška je služila, v Trstu. Tu prepuščena v oskrbo rudniku, ki jo je ho se je zaljubila v postavnega in lepega mladeniča Viktorija Čebul ca, ki se je tudi vnel do dekleta. Imela sta se rada, šla sta v Miren, kjer je predstavila Fr&ttčždka svojega zaročenca starišem. Vse je bilo v redu. Toda za poroko treba denarja, denarja, denarja. Presrečna tel prodati občini. S poštenim spoznanjem in besedo lahko priznamo, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Da mnogokrat ni uspel, je krivo ono grdo nerazumevanje z vseh mogočih strani, ki je v naših krajih mnogokrat nepošteno. Zavedamo se, da nas zapušča mož, ki je nevesta je izročila 7270 tir svojemu za-1bil na svojem mestu. Tudi našega kultur- Razne zanimivosti — «Nop» — nova opozicija. Znane »o čt ta tel jem že razne kratice, ki se rrbijo v Rusiji kot označbe posameznih sovjetskih naprav in ustanov. «Nep» se raba za novo ekonomsko politiko, «Cik» za centralni izvršilni komitet, «Sovnarkon» za sovjet narodnih komisarjev itd. Sedaj pa se je pojavila v Rusiji nova kratica «Nop»; Tako se imenuje nova opozicija, t. j. ono gibanje v komunistični stranki, ki ga predstavlja Zinovjev s svojo strujo in ki je izzvalo toliko razprav in resolucij. Te dni je nastopil na seji izvršilnega odbora leningrajske komunistične organizacije z velikim predavanjem o «Nopu» znani teoretik ruskega boljševizma — Bulia-rin. Predavatelj se je izražal zelo odločno proti novi opoziciji. Rekel je, da bi bilo priznanje teh skupin zelo škodljivo xa komunistično stranko. Po besedah Buharina je enotnost v komunistični stranki glavni predpogoj za ohranitev in krepitev prole-tarske diktature. ročen c u, naj preskrbi sam vse potrebno, da se čim prej združita za večno. Čebule je šel in — se ni vrnil več. Vu- nega stremljenja ni oviral, nasprotno, lju-' t" bo mu je bilo. In zanimal se je zanje. Ra- ce zumel je ono razliko, ki je med državo in narodnostjo, razumel je tudi, da prijatelj- LISTNICA UREDNIŠTVA. J. Š. Stvar smo prejeli. Potrebna bi nam bila neka pojasnila. Pridite — če le mogo-danes predpoldne ali popoldne v uredništvo. kova je črez čas, ko se je bHa prepričala j stva med obema narodoma v naših krajih o nezvestosti svojega zaročenca, na z na- ne bomo vtepli s pestjo, pač pa z resno vo-nila Cebulca oblastim. Te dneve se je ljo in medsebojnim priznanjem, vršila pred goriško okrožno so dni j o razprava radi sleparije proti obtožencu. Čebule se je čudil, kako ga je mogla njegova nevesta naznaniti radi sleparije. Obsojen je bil na deset mesecev Želimo mu zato srečo na njegovem potu! Idrija se ga spominja. ČRNI VRH NAD IDRIJO. Gospodu dopisniku v G.Straži bi radi povedali, da, če je zanj ona afera že zaklju- ječe in 500 lir globe. Tako se |e razdrla čena, za. nas še ni. če jo vi zaključujete, V Trstu sklenjena zaroka pred goriško 1 ''~ ^ ~ " sodni j o. Na plannine — v Krn In potem na Krn! Dne 16. t. m. bo dopoldne ob 10. blagoslovljena na novo popravljena turiatovska cerkvica v vasi Krn; popoldne ob 2. uri pa bo veselica s sledečim sporedom: 1) Pesmica: «Cerkvica*, poje Iz tržaškega iivlienia Strašna nezgoda delavca. Včeraj popoldne okoli li. ure se je dogodila v mehanični delavnici «Officina Spavali" pri Sv. Soboti grozna nesreča. V livarskem oddelku je 34-letni težak Anton Bellunovirh, stanujoč v ulici Scuole Israe-litiche št. 2, imel zanetiti ogenj v peči za talitev železa. Naložil je v peč slame in lesa. polil vse skupaj s petrolejem in zažgal. Tedaj pa je nenadoma buknil iz peči velik plamen, ki je Bellunovichu zažgal obleko, , ki je bila umazana ort strojnega olja: kakor bi trenil, je siromak ves v plamenih. Na obupno vpitje so prihiteli drugi drugi delavci, ki so naglo ovili nesrečnega tovariša z mokrimi cunjami in ga tako rešili plamenov. Toda kljub temu je siromak za-dobii strašne opekline po vsem sprednjem delu telesa, zlasti na prsih, rokah in obrazu. Nesrečni težak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaie nato ie hi] Dre- Vesti s Goriškega Goričke mestne ve«ti Goriški podprstekt premeščen Po italijanskih listih poenemljemo do sedaj uradno še nepotrjeno vest, da je določen goriški podpreiekt Sootti za službovanje pri ministrstvu za notranje zadeve in da pride na njegovo mesto ca v. uff. Anza, dosedanji podpre fek t na Voloskem-Opatiji, kjer se je pod-prefektura ukinila. Ceste v gorenji soikft doUai. Mislim tu zlasti na oni kos ceste od Kobarida pa do Bovca, oz. Žage, ker ona od Žage v Bovec Še le Čaka delavcev. Omenjeni del je Že vse leto v popravila. Usluž-benih je pri tem delu preko 100 delavcev. Načrt je obsežen: vsi prejSnji strmi klanci, ki so se zaletavali iz obronka v obronek, bodo izravnani. Ne popolnoma, toda v zadostni meri, da lahko trdimo, da bo vse prejšnje zginilo. Na mnogih krajih se bo .cesta razširila, ponekod dosegla 8 m Širine. Za sedaj je v delu le kos med Trnovem in Kobaridom, ki je bil tudi najbolj potreben. Ko bo ta popravljen, se preseli vsa delavska sila v klance med Trnovem in Srpe-nico, ki so naravnost nekaj sramotnega za naše razmere in moderno tehniko. Cesta se je tu v drznih zaletih dvigala visoko v breg in je na eno stran padla v Srpenico skoro na isto višino v kateri je pri- Trno- nam je prav, ker res je le, da ni bilo treba vseh teh dolgih kolon. Zato bomo kratki. Dejstva govore dovolj jasno, da ste hoteli samo izrabiti neko stvar v ta namen, da bi nas dražili. Vam ni bik) toliko ležeče na denarju kot na tem, da takoj prvi hip pokažete s prstom na nas: Glejte, taki sol Ni nam na tem, da bi se branili. Čemu? Tok dogodkov bo pokazal svoje. Besedo zavivate in nič ne poveste. Res, da smo daleč za gorami, toda mislimo, da bi že mešani zbor; 2) deklamacija: Simon vendar bil čas, da se malo bolje zavemo Gregorčič: «Biser»; 3) pesmica: cNi 11 j/iejstva, da nismo na Kranjskem več in niti zemljica krasna*, mešani zbor; 4) deklamacija: «Turki na Slevici® in 5) igra v štirih dejanjih — Dr. Krekov •Turški križ». — Turisti in ljubitelji ne kje drugje, ampak prav tu. Upamo, da nas razumete. Res je samo, da Vam niti naš ponižni vzdevek «diletanti» ni po mislih in se v svoji strasti zaletujete vanj. t , . „ „ ~ . i Nič ne de! Mnogokje drugje so razmere narave pn tej priložnosti v Krn, če ho- j posta}e te Cisto druge, tudi vi se boste Še čete preživeti vesel dan in če hočete drugače oblekli. Mi nočemo klevet in ne M^U OGLA: BERLITHCHOOL™ Fabio F"z' M'pouk ln prevodi v vseh jezikih. (1203 ELIZIR ČRTNA. Jako okussn. Vzbuja tečnost in jc najboljše zdravilo proti želodčnim Šibkostim in za rekonvalcscenco. Steklenica L 6.—. Dobiva st samo v lekarni Casiellanovich, Via Giuliani 42. 1221 BABICA, artorizirana, sprefema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 1241 GLYKOL je pravi dobroLmk vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavoboiu, pomanjkanju slasti, Glykol fe sp!oš«n in energičen obnovitvi}. Prodaja se v lekarni Ca&teilanovich, Trst Via Gin-liani 42. 1220 plačuje vedno par cent, več kot drug* ALOJZIJ POm Plezza GofflHldl Z prvo nadstropje 847 Pazite na naslov! Pazit« n i naslnv' vesel dan tu če hočete v£iU Uiđi krasen razgled! Po veselici v planino, kjer prenočite, in drugo jutro na Krni OOJA6E PSI ČBinCAH V nedeljo dne 15. t. m. priredi naše prosvetno drfitvo «Sv. Pavel« prvo svojo prireditev. Na. sporedu je Nužičev «■ Navaden £lovek» ali komedija zmeSnjav, pevske točke, ki jih pojejo Kbori bratskih društev is Crnič, Sela in Dobra-vel j, ter rame deklamacije. PODGORA kleveCemo, vi pa ste na vse možne načine sposobni zagovarjati svojo neslanost, tudi ra nas je stvar končana, in ne bomo se prav nič ujedali. Tudi nismo nikaki proro-.ki starih zavez in zvez, ampak čisto našega časa in teh dni, ki jih sedaj, prav sedaj živimo. Začeli bomo, lahko ste gotovi. Da niste agitirali proti nam, bi vsega tega n« bilo treba. Da ste nas vzeli kot take, da ste upoštevali naš namen, bi tudi bila stvar končana ie davno. Toda vi ste mislili, da imate pred seboj mulca, ki je v svoji otroški jezi napisal besedo na zid. Zmotili ste se! Zdravo! V včerajšnji dopis se je vrinila pomota glede zapretja mosta v Str aH c ah. Most sam ni zaprt, pač p« pot, ki je doslej vodila skozi tovarno v Podgora Kdor hoče torej črez most v Stražicah v Podgoro ima za pol ure daljšo pot nego prej, kajti najnovejša steza, ki jo je napravila tvrdka Brunner v nadomestitev prejšnjega prehoda, vodi ob nasipa, črez železniški most pa je prehod že davno prepovedani IDRIJA. Pri nas so se med otrosi razširile ošpice, sicer nenevarna bolezen, vendar nadležna. Zadnji vroči dnevi so k razširjenju bolezni Se več pripomogli. Varnostne odredbe glede omejitve bolezni mo pomanjkljive. — Umrl je v Ljubljani znani arhitekt Viljem Treo v starosti 81 let. Omenjamo njegovo smrt posebno zato, ker je Idrijčanom dobro posaan lz onfh časov našega življenja, ko smo bili tako predrzni, da smo si gradili na svoje stroike reaKno poslopje. Takrat je on priskočil na pomoč in je izvršil vse načrte za nizko svoto, da je revni občini pripomogel. Poslopje naše realke še stoji in je krasna stavba v ponos našemu mestu.. Nehalo pa je služiti svojemu namenu. Danes ima tam svoje domovanje četa milice, o vseh onih nekdanjih dneh pa, ko je šumela in ropotala po teh prostorih naša mladina, sanjajo le zidovi. KMETIJSKI STROJI Tifdftl kmetijski družbi v Trsta je dospela velika izbera raznih kmetijskih strojev iz inozemstva in sicer: Slamoramice znamke «MAYFARTH» z verigami raznih velikosti. Grozdne stiskalnica (preša), grozdni mlini znamke «Mayfarth» in drugih znamk. Ofiojničoe sesalke, ptnina telesa, travniške brane, mlečni posnom al niki itd. Kmetovalce, ki se zanimajo za te stroje, vabimo, da si jih ogledajo v naših skladiščih v ulici Torre bianca 19 in v ulici Raf-finera 7, Telefon štev. 44-39. SEMENA, KMETIJSKE POTREBŠČINE. Tržaška kmetijska dražba v Trstu, ima največjo izbero zajamčenih semen od najboljših nemških tvrdk. Te dni je prijela novo poilljater semena jesenske repe okrogle, solate amlivije, motovilca, kasnih brokljev, cvetočsoa kariijola, razne vrste špinače in razna druga poljska Ln vrtna semena. Seme inkarnatke ali rdeče detelje, ki nam je za nekaj dni zmanjkalo, nam je zopet dospelo. Razno kmetijsko ročno in vprežno orodje. Živinska soL Naročnikom živinske soli smo odposlali po železnici naročeno količino. Umetna gnojila. Zbiramo 5e vedno pred-znambo za superfosfat, kalijevo sol in Krone p© 2. zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugI iffljagt!, Ml Z3-Mt zlate kg&ato Albert Povh — ur ar na Trst* Via Mazzial 46 841 1Mb posojilnica ln hranilnica registrovana udruga r omejeni n poro3tvo-o uraduje v svoj! lastni hiši ulica Torrebianca 19, i. nadst. Sprejema navadne hranilne vlog« na knjižice, vloge na tekoči račun vlogs za čekovni promet, ter jih obrestuje mr P© 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostna celice (sate) Uredne ure za stranke ol 8'/* io 13 in od 16 do 13 Ob nedeljah Je urad zaprt. Štev. telef. 25-67. 750 Najstarejši sloo. denarni zavod !'2S? podlistek JULES VERNB: (95) Skrivnostni otok Ob petih zjutraj so potegnili gori mačka, PencroH je prijel jadrni pa« glavnega jadra, obrnil bugsprit proti ®«Terovihodu ter zakrmil naravnost proti otoku Lin-colnu. bi rabilj za. povratno vožnjo več časa kakor; Toda bili so v slabem položaju, ker mor-za vožnjo z otoka Lincolna do Tabora. nar se je upravičeno bal, da je na neizmer- 17. zjutraj, Štiridesetosem ur po odhodu nem morju zgrešil pot, ki jo je bilo težko Bonaventure, ni bilo fte nobenega znaka, zopet najti. ki bi kazal, da s« nahajajo v bližini otoka Noč od 18. na 19. je bila temna in mrzla. Lincolna. Sicer pa je bilo težko preceniti ; Okrog enajstih pa se je veter polegel, va-napravljeno pot, ker se je smer vetra izpre- lovanje se je zmanjšalo in Bonaventura, ki minjala in hitrost ladje tudi. Tud*, dvajsetštiri ure pozneje ni bilo še zemlje na vidiku. Veter je pihal zdaj prav močno in morje je delalo velike valove. Manevriranje z jadri je zahtevalo veliko spretnost in previdnost, pogosto jih je bilo Prvi dan se ni zgodilo nič posebnega, treba obračati zaradi majhnih poti, ki jih Ujetnik je v sprednji kajuti mirno sedel, j je ladja napravljala pri laviranju. Zjutraj in ker je bil svoj Čas bržkone mornar, je zi- (18. se je enkrat cek> zgodilo, da je val povem, predno prestopi v klanec. Po novih banje ladje ugodno vplivalo nanj. Morda se (polnoma pokril Bonaventuro, in če bi se __x_i:u v. ~ ___i :___ _z _i. ___-___M ■ •_ . - ■ _ _..u,, ^J; 1 n i'nm .nnmin -m* n«lrHnnio nr\t M i lr i no Kili i» nroviHnnrti TiriirflTO 1 i n n načrtih bo izpeljana nizko pri vodi in bo torej brez hude napetosti. Ponekod, zlasti med Srpenico in 2ago pa jo dvigajo, ovinke sekajo in mostove popravljajo. 71asti mostovi so tu radi hudih voda ki pridrve iz hribčkov v močnem pad- . cu, v stalni nevarnosti. Tako je največji j bolj proti severu, to je manj ugodno za most črez potok tik pod Srpenico bil že j smer Bonaventure, tako da j« ladja prav večkrat razrušen od besnečih voda. Sedaj močno zibala na valovih. Pencroff je bil ga popravljajo. Utrdili mu bodo obok, ki kmalu prisiljen jadrati skoraj proti vetru, je bil prej komaj pol meterski in cesta je \ Valovanje morja ga je pričalo vznemirjati, v ostrih ovinkih napeljana nizko v grapo, * dasi ni tega pokazal. Že ponovno so valovi črez zasilen lesen mostič, ki ga je treba1 pljusknil preko Spice na krov, in Ce bi naskoro dnevno nooravliatL Seveda ie ta sproti pihajoči veter še dalje trajal, tedaj je vzbudil v njem spomin na nekdanje i potniki ne bili iz previdnosti privezali na opravilo? {krovu, bi jih bil val odplavil. Vsekakor je ostal popolnoma mir«n, in j Pri tej priliki »o imeli Pencroff in njego-bil je videti bolj presenečen kakor potrt. ; va tovariša polne roke dela in tedaj jhu je Naslednjega dne — 16. oktobra — je ve- ' prišla od ujetnika nepričakovana pomoč, ter še ostreje zapihal ter obrnil svojo smer Ta je prinesel iz kabine, kakor da je v njem zmagal mornarski nagon, razbil z nekim jadrnim drogom del krovne ograje, da je mogla voda odteči; ko je bila ladja prosta vode, je del zopet doli, ue da bi izpregovoril besede. Perfcroff, Gedeon Spilett in Harbert bo ga začudeno gledali ter ga pustili delati po njegovi volji. ni več tako hudo plesala, je zajadrala z večjo hitrostjo. Sicer pa se je ladja dobro držala na morju. Ne Pencroff ne Gedeon Spilett ne Harbert niso mislili na spanec. Culi so ob največji pozornosti, ker otok Lincoln ni mogel biti več daleč, in ob svitu dneva bi ga morali zagledati; če pa so morski tokovi zanesli Bonaventuro iz vetrne smeri, potem je bilo skoraj nemogoče dobiti pravo smer. Dasi je bil Pencroff zelo vznemirjen vendar ni obupal, ker je bil jeklenega duha; sedeč pri krmilu, je skušal predreti temo, ki ga je obdajala naokoli. Okrog dneva zjutraj je nenadoma vstal: «Ogenjl Ogenj! je vzkliknil. In resnično se je svetila razločna luć. Tam je ležal otok Lincoln in tista luč, ki jo je bržkone Cir Smith iz previdnosti prižgal, jim je kazala pot. Pencroff, ki je vozil preveč v severno smer, je popravil tok ladje ter jo zaobrnil proti oni luči, ki se je svetila kakor zvezda prve stopnje na obzorju.