rta SLOVENSKA BCELA.
Odgovorni vrednik: Ant. Janeilc.
16.	V četvertek 21. aprila 1853.	IV. leto.
N e v m
Kako žalostno bi bilo Tu na zemlji nam živeti, Če bi morali po smerti Kakor drugo vse strohneti!
e r 1 o s t.
Če bi nam zaperti bili Lepši in srečnejši kraji, Če bi tudi nam neznani Vekomaj ostali raji!
Št efan.
Fedor in Olga.
(Dalje.)
v
Se niste dobro dve uri pretekle, koje Peter, dozdaj tako zgovoren in vesel, potihnil in nekako boječe po planjavi gledati začel. Zagledal je bil namreč v dalječini konjike, ki so na berzih konjih semtertje, švigali. Bili so oboroženi Kozaki t ruski vojaki); en trop jih ravno proti sanem dirja. Ivajlovič kovnje ustavi in skerbno okoli sebe gleda.
»Čeravno je mir, pravi, se mi vender to dirjanje Kozakov čudno zdi. Vender smo bili nespametni, da smo si po dnevu upali."
»Obernite, Ivajlovič! mu reče Fedor, morebiti jim še uidemo."
Peter gleda na desno, gleda na levo, in še le čez nekoliko zagleda vas, kamor je tudi konje zapodil.
»Sreča za nas! reče Ivajlovič. Ako nas ne iščejo, smo dobri. Lahko si potem mislijo, da smo iz te vasi doina. Ako pa nas iščejo, nam ni več pomagati, ni nam mogoče jim uiti."
Bolj počasi zdaj začne voziti, da bi vsaj Kozakojn sumljiv ne bil, za kteriini je večkrat Vazil pogledoval, kam da dirjajo. Kmalo pa z veseljem naznani, da so jo drugam obernili, in da jim sani celo nič v čislih niso.
, »Dobro, reče Ivajlovič. Ako ne bo hujšega, to pač nič ni. Ako si nekaj časa v ti vasi odpočijemo, gremo potem lahko naprej."
Veselo podi konje proti vasi — toda kako se vsi prestrašijo, ko tropo Kozakov iz vasi ravno proti njim dirjali zagledajo. Žalibože! tem se ni dalo umakniti, ker so jim bili že tudi preveč blizo in so jih že zagledali. Morebiti bi se pa vodnik tropa zanje še zmenil ne bil, ko bi jim ne bil iz^ obličja strahu bral. Hitro proti njim jezdi. Ivajlovič se nekoliko utolaži in svojim zapove, da naj molče, da bo sam govoril. Vsi so nekako prestrašeni. Fedor se k Olgi stisne, stari Vazil obledi, le Ivajlovič je nekoliko vpokojen.
»Od kod in kam?« zagromi debelo nad njimi višji Kozakov, se »■ konjem pred sani vstopi, ter sanem daljno pot zavaruje.
»Pridemo iz — Peter imenuje mesto, ki je bilo na poti proti Sibirii kake 3 dni oddaljeno — in gremo v to le vas/'
»Kaj pa tukej ?« jih praša nadalje.
»Starega prijatla gremo obiskat," odgovori Ivajlovič.—Kako mu
je ime?v
»Štefan Romoskoj«, hitro spet P, Ivajlovič z nekim zmišljenim imenom odgovori.
»Nihče mi ni s tem imenom v tej vasi znan, zareži višji. Saj vse gospodarje poznam. Pokažite pisma.«
»Cimu nam pisem? Vsaj smo pošteni ljudje! Nikar nas tuneustav-ljajte, gospod!« odgovori moško in skor zabavljivo Ivajlovič.
Višji maje z glavo, in pravi: »Vi se mi sumljivi zdite; zlagali ste se, ha! vas moram vkleniti in k poglavarju peljati."
Ivajloviča je zlo mikalo uteči in ravno nasproti po planjavi zdirjati, toda zagledaje trop oborožanih Kozakov, si pomisli in ostane.
»Bodita serčna,« Ivajlovič ostrašena nagovori, nar hujši je, kar nas zadeti zamore, da nas spet v Sibirijo pošljejo. Ako se to zgodi, bomo vsaj skupej pregnanstvo delili. Toda nikar še obupati! Še ni vse zgubljeno! Serčnost velja! Stari Bog še živi!«
Končavši svoj serčni opomin, se tudi njega obup polasti. Dobro je vedil, da jih popred ne spuste, dokler se ne bodo popolnama spričali, kdo da so. Kako je pa to mogoče bilo? Vse je zastonj, se še dalje vpenjati. Ivajlovič tiho zdihuje. Vazil, Fedor in Olga sedijo bledi in zamišljeni, v sercu polni obupa. Misel, tako blizo konca biti že, in spet nazaj v nesrečo pahnjenim biti, jim je naenkrat vso moč vzela. Spet se je kazalo, da bo hudobija zmagala, in nedolžnost poterta. Vazil, Fedor, Olga, Ivajlovič — vsi so bili na breznu obupa, obšla jih je tema, v ktero nikdar žark solnca ne pride. Toda ravno zdaj, o tem osodopolnem času, kjer se je kratkovidni človek nar menj nadja, ravno zdaj jim je bila božja pomoč narbliže, ravno zdaj, ko jim je vjetje za nar huji nesrečo bilo, je Bog tako sklenil, da so po ravno li nesreči spet k sreči in blagostanju prišli.
XII.
Cez eno uro dospejo Kozaki z vjetimi pred velik začernel grad, kjer je višji Kozakov prebival. Tu se vstavijo in višji vjetim veli, da naj sani zapusle in mu slede. S težkim sercom se vzdignejo; višji pred njimi, uni pa molče za njim, ter jih po stopnicah v veliko sobo pripelje.
»Oglasile me knezu Borodinu, zapove višji enemu zmed mnogo strežajev, ki so na povelje čakali."
Ivajlovič, ime kneza zaslišavši, si pomisli in še enkrat višjega knezovo ime popraša.
»Knez Borodin! kterega sin v Petrogradu
»Da, ravno tisti!«
»Dragi moji! reče Ivajlovič, se k svojim obernivši, opati nam je mila sodba od Borodina. Le serčni bodimo!«
Akoravno ni bilo nikomur znano, kaj da Peter s temi besedami hoče, vender vsi nekako veseli postanejo in z višjim pred kneza serčno /stopijo, Bil je knez Borodin resen, pa častitljiv moi 0«lro in pazljivo j»
t
*jete pogledoval in polem višjega vprašal, da naj pove, kako da so mn *e v roke prišli?
»Stopite bliže, veli Borodin vjetiin. Kar ste dozdej povedali, je lai; zdaj govorite resnico. Kako se zovete?"
»Peter Ivajlovič je meni ime," pravi on pervi.
»Kako? zavpije Borodin, vstane, ter proti Petru skoči, ali pa morete skazati, da ste res P Ivajlovič?"
Berž seže Peter v žep, svetinjo prinese in jo knezu pokaže. Ta ostermi, pa se spet zave, in Petra objame. »Moj prijatel! moj brat! zavpije, ter ga serčneji k sebi pritisne." Veliko se ti imam zahvaliti — ti si mi več kot življenje rešil — resnično! ne boš mi nehvaležnosti opo-rekoval. Pojte vun, reče uradnikom in zopovediiiku Kozakov. »S tem možem imam nekaj posebnega govoriti."
Hipoma vsi odidejo. Borodin, ko so sami, iz novega začne Ivajlo-viča objemati, in mu sveto priterdi, ga dobro za vse poplačati.
»Kaj vam je potreba?« jih zdaj Borodin vpraša. Kar mi bo mogoče, bom za vas storil. Povejte mi vse, ne kakor sodniku ampak kot svojemu prijatlu in znancu. Vse hočem storiti, da vam bo le pomagano."
Spet začne Ivajlovič pripovedovati in pripoveduje z veliko ginlji-vostjo od Fedora in Olge, kako nesramno ju je knez Ivanov ogoljufal in zapreti dal, da je bil potem v Sibirijo pregnan, da je Olga knezu ušla, kako so potem v Sibirijo potovali in Fedora vpeljali iu d& je on njih vodnik bil. Borodin je zvesto poslušal in se večkrat z milim pogledom na Fedora in Olgo obernil.
»Vidva tedaj sta lista nesrečna in po krivici preganjena," se spel k njima oberne, ko je Ivajlovič končal. »Zares! Bog vama je hude skušnjave poslal, toda vajna nezmerna ljubezen jih je srečno premagala. Le potolažena bodita! Borodin vama bo vse poskerbel! Koj sam bo šel k carinji in ji od kraja vse razložil. Gotovo bom uslišan, ker iina carinja dobro in usmiljeno serce. Le pogumna bodita in v Boga zaupajta!«
Fedoru in Olgi se je zdelo, kakor da bi bila nebeške glasove slišala. Ravno kar še vsa obupljiva naenkrat neznano veselje prešine. Polna hvaležnosti poklekneta pred Borodina, se mu zahvalita in solze veselja ločita. Stari Vazil moli tiho, Ivajlovič pak z razjasnienim obličjem zraven stoji in s serčno radostjo presrečne pogleduje.
»Čudno je res, čudno, šepta sam pri sebi. Vender vsako dobro delo plačilo pred Bogom najde! Kaj bi se bilo zdaj Cernikovim otrokom zgodilo, ko bi ne bil on nekdej revežu usmiljenje storil! Da. da! vselej prej ali poznej prejme dobro delo zasluženo plačilo!«
Borodin je med tem nesrečna vzdignil ter ju na serce pritiskal, bolj kot svoja lastna otroka. »Že vidim, ju tolaži, da sta dobra in pridna otroka. Zelo gerdo bi bilo zame, ako bi vaju pod svoje varstvo ne vzel in bi se za vajno srečo nič ne potegnil. Toda, ako se nam vse po volji zgodi, ne pojta meni, ampak Ivajloviču hvalo in slavo. On je namreč tako rekoč od Boga poslan, nesrečenim in preganjanim pomočnik biti. Brez njega bi ne bil nič od vajne nesreče zvedil, ali vsaj ne tako popolnoma, kot zdaj! Njemu se zahvalita ter ga tudi prosita, da naj vama pove, kaj je meni storil in koliko sim mu dolžen. Zdaj pa ostanete vsi skupej pri meni in me ne bole poprej zapustili, dokler vam usmiljenja od carinje ne naznanim."
To rekši pelje Borodin jetnike, (kar so bdi le na videz) v nar lepši sobo ter svojim hlapcom zapove, jim postreči, kolikor jim bo mogoče in dati, kar bodo poželeli. Sam pa se koj na pot v Petrograd napravi in še tisti dan odide, da bi prej zaželjeno novico iz mesta prinesel in Fedora in Olgo spet srečne storil.	(Konec sledi)
Slovenska slovstvena zgodovina.
(Dalje.)
Cilagolitje.
Pravopis staroslovanskih knjig je dvoj: cirilski in glagoliški. Cirilskije znajdba svetega Cirila, čigava pa glagoliški'?
Prepričavno veljavnega ne moremo na to ničesar odgovoriti, vender znano je (Safarik govori tako), da je arhimandrit Porfirij iz Uspna v letu 1846 v nekem samostanu na Atoškem gorovji greško pismenico, pismeno svedočbo (Urkunde) z glagoliškim podpisom od leta 982 vidil. To je nova in sicer naj starši podpisana letnica, ki se na glagoliških *) spisih bere. Opomina vredna o znajdbi glagoliškega pravopisa je tudi lista sveta povest (legenda), ki jo je prof. Grigorovič iz greškega spisa na belani (pergamentu) iz 13. stoveka v Ohridi na svitlo dal. Ta sveta povest je bila že poprej v Moskopoli v Albanii (1764) z obredom (litur-gijo) za sedem naslednikov sv. Cirila in Metodja, ki jih bomo pozneji imenovali, vred tiskana, potem v rusovski prestavi na svitlobo dana, in poslednji« se znajde že tudi v češkem narečji (v 5. sešitki (Heft) leta 1847 v časopisu Češkega musea na strani 516.) V tej sveti povesti se slovstvena delavnost škofa Klimenta v kratki besedi in v splošnih izrazih poterduje. — Eni terdijo, da so ga ob času preganjanja in stiske domoljubni Dalmatinci latinskega bogočastja znašli in ga svetemu Hiero-nimu pripisali, ki je v petem stoletji v Dalmacii živel, da bi se v pravopisu razločili od staroverskih Slovanov. Gospod Metelko pravi: glagoliški pravopis je toliko star, kakor cirilski, če več ne; in zdi se, da se v nekoliko vjema z mislijo, ki jo je ranjki Kopitar postavil, rekoč: da je Ciril najprej glagoliško pisal, in še le kasneje pomnoženo greško; ter jo je poterdil s papeževim izrekom: Litteras slovinicas jure laudamus; sicer bi bil rekel graecoslovenicas. Vender pa tudi ta misel stalne podlage nima; pa upajmo, da se bo tudi ta skrivnost razkrila med drazimi Atoški-mi zakladi.
Glagoliško slovstvo se deli v dva razdela. Pervi sega do 13. stoletja, drugi pa od 13. dalje do sedanjega časa, ki je v pravopisu in v jeziku veliko bolj nepopoln od pervega. Iz pervega razdela se je ohranilo:
1. Klocev Glagolit (Glagolita Člozianus) iz enajstega veka, obrav-nan od Kopitarja s slovnico in slovarjem vred. Od njegove oznanbe občnemu slavenstvu piše Kopitar tole (Kopitar je bil namreč bukvarnar v c. k. dvorni knjižnici na Dunaji.)
Leta 1830 1. junija mi prinese slaro nemško knjigo v pregled buk-vovez Josip Drexler. Bil je naj stareji urbarij Tirolskega, na kateri je
*) Tudi v eirilskem nimamo tako stare letnice; naj starjije Ostromirova 1. 1056— 1057.
bilo spredej zapisano: »Sub. III. Principe dom. Mainhardo, duce Karin-thiffi et comite Tirolis oonfectus est iste liber." Kupljeno sini jo podaril prezvišenemu g. Paulu od Trajhajm, vikšemu ces. sodniku na Tirolskem, marljivemu zgodovinarju domovine. On me je pa razveselil z nasprotnim darilom, naznanivši nam staroslovansk rokopis, kterega učeni Italiani šestemu stoletju pripisujejo. Prosečemu, da bi mi ga skušal v pregled dobiti, mi ga je tudi preskerbel.
Oddan nam je bil zavit v belano (pergament), njegov napis se je takole glasil:
„Isti qumterni, hic intus ligati, scripti fuernnt de manu propria S. Iheronimi, ecclesiae Dei doctoris accutissimi. — Et suiit biblias pars in lingwa (sic) Croatina scripta. Et milii dono dedit D. Lucas de Reynaldis, presbyter Veglensis Dioeceseos, qui habuit a magnifico D. de Frangepanibus, domino insulse prajfatse Vegla;, qui li-brum auro et argento ornatum pro reliquiis venerabatur. Et cum Venetiis mortuus, ac bona sua in prajdam data, ac distracta fuissent, etiam a hoc iibro aurum et argentum amotum fuit, et pars libri prajtata D. Lucse in manus venit, de qua mihi Marquardo Breisacher, militi, et pacis inter illustr. D. Sigismundum, Arcliiducem Austri® ex una, et illustr. Venetiarum Dominum parcium (sic) ex altera confectori, illos inclusos duos quinternos pro speciali et grato munere dedit.
Anno Domini MCCCC."
To so verstice, pisane od Markvarda Brajzaharja, od kterega zgodovina pove, da je v resnici pogoje miru poravnal med nadvojvodom Žigom, tirolskim in med Benečani okoli lela 1480. Tudi on je menil, da jih je sv. Hieronim z lastno roko pisal. Od koga mu je bila pa ta misel uverjena 1 Gotovo od darivca, duhovnika Rajnaldisa. Kar je pa Brajzahar za dar dobil, so bili le ostanki velieih, s srebrom in zlatom okrašenih bukev, ki sedaj le eno samo celotino, drugo pa le rodlomljeno obsegajo.
Po Brajzaharju jih je dobil v posestvo grof Surf, ki je ludi nanje zapisal in sicer nemško: Dieses puech hatt Sant Jeronimus mit aigner hant geschriben in Crabatischer sjorach. Od Šurfa pa so prišle v roke grofa Parida Kloca, Tridentinskega.
2.	Nedeljski evangelji iz It. stoletja, ki jih je prinese! z gore Atoške profesor Grigorovič.
3.	Rokopis, najden v Pariški knjižnici od Francozov imenovan Abecednica Bulgarska (abecedarium bulgaricuni) (Codex Parisinus). V tem rokopisu so pa samo pervi listi glagoliško pisani, drugi pa cirilski.
(Dalje sledi.)
L. TAPVRIVS ).
Muratori pag. 2036 n. s.
Razložil Davorin Terstenjak.
Med slovenskimi imeni, kteri se na rimskos'ovenskih spomenikih v koroški deželi nar bolj pogosto nahajajo, je ime Tapurius. Da ni latinsko, se vidi hitro na pervi pogled, in ko bj bili pisatelji koroške dogodivščine od nekritičkega Megiserja do učenega verlega Ankershofena dobro slovenski znali, bi mogli pri toliko jezero imenih čistoslovenskih na drugo misel prili, da ni to glas latinskega ne keltogermanskega jezika. Pa kla-
*) Iz rokopisa: „Kdo so bili Panonci in Noricam."
siki ne rabijo imena Slav m, in da je v Pliniovih Amantih, Brigantih, Antic«tih itd. skrito ime Slav, tega ni nikdo spoznal. Sola nas je učila, da smo iz sevra prišli, in mi—juravimus in verba magistri. Ako je kakšen slovenski spisatelj se podstopil iz imen mest, rek in gor, ktere so nam gerčki in latinski klasiki ohranili, Slovencev prebivanje v tih deželah dokazati, tako so ga izkričali za bedaka, in njegovo prizadevanje za „Wahn-vvitz/' Ali ne damo se več plašili, in povemo nemškim učenim očitno, na tem polju vam manjka potrebna znanost, in prej ne govorite in po vaši šegi vsemu resnice ne odrekvajte, dokler niste dobro podučeni v rečeh, ktere se našega bogočastja, starin, jezika in narodnega živlenja tikajo Vi bi za veliko prederznost deržali, ko bi Slavjan brez znanosti nemškega jezika o vaši mythologii pisal; ne zamerite, ako bomo vam mi tudi na perste gledali. —
Vidili smo že, da je Višnutovo častenje posebno pri noričkih Slovencih običajno bilo. Kakor smo reč dozdaj pretuhtali, tako najdemo, da je v Koroški deželi Višnu posebno bil časten v svoji varaha-avatari, verovi spremeni, na Kranjskim v narasinha-avatari. lavovi spremeni, in na Štajerskem v kurma-avatari, želvini spremeni. Njegovo časlje je bilo nad vsimi druzimi zlo razširjeno. Najdemo sicer sled tudi druzih indoslaven-skih bogov, ali ne tako pogosto. Povedali smo že na drugem mestu, da je Višnu v boju bogov proti oriašem se slavnega zmagavca skazal. Boj pak je bil (Majer Myth. L. 1 pag. 85) zavoljo Amrite, to je napitka bez-smertnosti (Unsterblichkeitstrank). Oriaši so padli in so se valjali v svoji kervi, ker jih je strahovita Cakra Višnutova, zadela in meč njegov in kopje njegovo. Po tem nastroju, kteri neki Cakra drugi Šakra imenujejo, je dobil Višnu priime Sak ra v a n, lo je Sekirovan, ali kakor narod slovenski samoglasnike pogoltnivši izgovarjali običava Skrovan, sekiro obdan. Vollmer (Mythol. pag. 1421) jo tako popisuje: Bakra (Sakra, Cakra, Ciakra) die beriihmte Walfe des Višnu, todtlich vvirkend, vvenn sie trifTl. Man glaubte sie sei mit Vernunft begabt gevvesen, und sei allezeit nach vollbrachter Strafe zu ihm zuruckgekehrt. Die Bevvohner des nordlichen gebirgigcn Theiles von Indien fiihren noch jetzt eine ahnliche in ihren Handen hochst furchtbare Waffe, eine in der Mitte zvvei Linien dicke am aussern Rand sehr scharf gezahnte Scheibe vom gehiirleten Stahl. Sie werfen dieselbe auf 200 Fuss und sie durchschneidet den starcksten Harnisch.	(Konec sledi.)
Z m e s.
Spomina vredno je, kako se naša turšica v različnih krajih imenuje. Na Avstrianskem se navadno zove: turško žito, turšica, turška pšenica, ker se je posebno ob času turškega gospodarenja na Ogerskem najbolj razširila; v izhodnih delih francoskega in v Lolaringii rimska, v južnih pa in v Pirenejih Španskapšenica, in v Toskani sicilianska pšenica. V sa-mej Sicilii se imenuje indianska pšenica, na Turškem egiptovsko in v Americi indiansko žito. Domovina turšice se zdi dežela Chyli v južnej Americi biti, odkoder se je po ostalih delih sveta razširila.
Slovstveni glasnik.
Jugoslavensko slovstvo. G.G. prof. A. Mazuranid in Ad. Veber vredujeta po nalogi matice ilirske novo izdanje del Iv. Gunduliča, nev-merlega pesnika Osmanide. To novo izdanje bo v manjej obliki in z manjimi pismeni tiskano. Tudi bo z obširnim slovarjem in druzimi razlagami previdjeno. — Pri Fr. Županu se tiska preimenitno delo za Jugoslovane, namreč: Nemačko-hrvatski rečnik od B. Suleka. More se reci, da se v Zagrebu še ni bolj važna knjiga tiskala, kakor bode ta. —V tis-karnici L, Gaja se tiska časopis Kolo, ki ga g. Mirko Bogovid vreduje in izdaja. - Pri Fr. Županu se natiskuje na stroške ilirske matice Dubrovnik od M. Bana. — V Belgradu je izšla Slavenska gramatika od S. Sretenovida. — Za ilirske gimnazije bodo kmalo vse knjige dogotov-ljene. G. A. Mazuranid je predelal Diinnebierovo latinsko slovnico. G. M. V. Golub je prestavil Močnikovo računico za realne šole, drugo za tretji in četerti gimn. razred, in algebro za višjo gimnazio. G. Torbar je prevedel Smetanovo siloslovje za nižjo in g. Dr. Kiseljak siloslovje Baumgartnerja za višjo gimnazio. Dalej piše g. V. Babukid ilirsko slovnico s skladoslovjem, ki bo do konca tega mesca že gotova. G. Su-leku je izročeno pisanje prirodopisa. Ravno tako je čuti, da g. A. Mazuranid: Avstriansko zgodovino prestavlja, ki jo je g. Lanji za gimna-zie spisal.—Slavni spisatelj Matia Ban bo v nekoliko zvezkih svoje različne pesme izdal. Vsak zvezek bo veljal 20 kr. sr. Naročilni denarji naj se pošiljajo g. Vasiljevidu v Zemun. — V tiskarnici F. Župana v Zagrebu je donatisnjena s cirilskiini pismeni Biblijska povestnica staroga i novoga zaveta od Nik. Begovida. Velja 30 kr. sr. — G. prof. Poklu-kar v Ljubljani razpisuje naročnino na njegov tako imenovan Universal-Alphabet. Naročilne denarje (3 gld. sr.) prejema Lerherjeva knjigarnica v Ljubljani.
— Živa za mesec april obsega: 0 kamenem a hnedem uhli; Kličeni; Horstvo Velebitske; O povetrnosti; Cesta do Banatu in druge drobtince.— KatoliSki noviny so po odstranenji opovir v Pesti sopet izhajati jele. — Pervi zvezek časopisa Češkega musea za leto 1853 je ravno izšel. — Na stroške češke matice se že tiska L. Štura: Rozbor o narodnich plsnich a povestech Slovanskych in Fr. L. Celakovskiga Porovnavaci mluvnice jazyku slovanskych. Oboje bojo društveniki še tega leta prejeli.—
O Lvovu izide v kratkem poljsko delo: Galicya pod vzglede m jeograficzno-historycznym, z mapa tego kroleslvva, tac^ znie z ksiestvvem Krakowskiem i Bukovina v treh oddelkih. Obseglo bo popolno zemljopisje in zgodovino tega kraljestva. Kdor se z 1 gld. 30 kr. sr. pri vredništvu Przyjaciela Domovego nanj naroči, ga dobi poštnine prosto na dom poslano. — Leplovski dela o galičkej arheologih — Siemenski prestavlja neko veliko perziansko delo.
Te dni izide v Lvovu 1. zv. za mladino prekoristnega dela Biblioteka obščepoleznogo čtenja dla detej, ki jo Vlad. Fedorovid izdaja. —
Različne drobtlnee.
*	Vis. Vajmarska vojvodkinja Maria Pavlova je slavnemu češkemu spisatelju g. Venceslavu Hanka prekrasne zlate ure za njegove velike zasluge poslala.
*	Avstrijanski Rusini oplakujejo smert Andr. Baludjanskiga, spi-satelja cerkvene povestnice novega zakona.
*	Leuchtenberška galerija slik se ima po zapovedi ruskega cara iz Monakova v Petrograd prenesti.
S't i ko F 'ira"tem e podobšina ranjcega jugoslavenskega pesnika
*	Na Rusovskem izhaja letos 166 različnih časopisov in scer lil
*	v° pnem?kil1' 8 francoskih, 3 angleški, 2 polska in 2 litevska.
V Pragi se bo prihodnje leto obertnijska sola napravila, v kte-rej se bodo razni predmeti v češkem jeziku učili.
*	Slavni Moskvičan Golubkov, ki je v poslednjih letih okoli 40000 rubljev za vednosti daroval, je sopet arheologiškemu društvu 500 rub-Ijev za najboljši spis O penezih Samanidov podelil.
• a Nekteri mladi umetniki na Dunaju pripravljajo veliko ilustrovano izdanje Kraljodvorskega rokopisa. Trenkioald in Svoboda sta slike na-rertala in g. Schmid jih bo izveršil. Staročeskej besedi bo pridana prestava novoceska, ruska, nemška, francoska, angliška itd.
Bibliotekar g. V. Hanka prednaša v drugem letašnjem tečaju rusko slovnico in literaturo in vadi svoje poslušavce djansko v slovanskih narečjih na zakladu Ostroinirovega evangelja.
Grofinja Drohonovska je izdala v Parizu veliko prekrasno delo pod nadpisom Slavne žene Europe. Poseben obzir jemlje na žene poljskega rodu.	r
G. Aleks Andrič bo svojo v nemškem jeziku izdano zgodovino cernegor« pomnoženo in popravljeno tudi v serbškem jeziku izdal.
Znani jugoslavenski pisatelj, frančiškan F. Jukit se sedaj v lerstu nahaja.
„ ... Rusko igrališče je zgubilo svojega najslavnišega igravca Andr. Vasiljeviča Karatigina.
Smešni ee.
Vprašali so enega tistih neslanetov, ki se v vse vtikajo in ničesar ne razumejo: kaj se mu zdi, ali se brez solnca ali brez mesca lože prestane'? Brez pomislika hitro blekne: Vsak ve, da se brez solnca lože biti da, saj Je po dnevi že tako svitld. —
Čevljarski učenec je o delapustu v kotu sedel, svojo malico jedel, m na perste stel; med tim se sledeč razgovor prične: Mojster. Kaj tu številiš 1 Učenec. Štejem koliko je hudih bab v naši hiši. Mojster. Nu, tak koliko si jih naštel? Ucenec. Z mojstrovko jih je sedem. Mojster. Potepuh ti (zaušnico mu da)!
Lcenec. Ne ne, zmotil sim se, brez mojstrovke jih je le Sest. — Nekdo nagovori prijalla na cesti in ga prosi, naj mu 10. gold. posodi. la se zgovarja, da jih ima le pet pri sebi. —'Nič ne de — uni rece: za zdajle mi tih pet dajte, druzih pet mi dolžni ostanete.
Poprava.
Na str. 101, stih 70 beri Čez mesto res, stih 78 posetvo mesto po sestvo m stih 80 njive opeSane mesto nji e opešane.
Natisnil Ferd, žl. Kleinmajr v Celovcu.