T eto III. Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Stev. 15 Lenart, 25. julija 1963 Osrednja proslava Dneva vstaje v Zavrhu L prava in novi nslužbenski sistem Piše: Vida Brumen Družbeno samoupravljanje delovnih ljudi daje tudi državni upravi poseben značaj in posebno vlogo. V sedanjih pogojih je treba vprašanje uprave obravnavati tako s stališča notranjih razmerij, ki se v njej oblijtujejo, kakor tudi s stališča njenega odnosa do splošnih družbenih dogajanj in gibanj, v smislu določanja njenih funkcij v teh gibanjih. V pripravah za uvedbo novega uslužbenskega sistema so državni organi izdelali pravilnike o notranji organizaciji delovnih razmerjih in delitvi dohodka, opravili oceno delovnih mest, določili osnove in merila za ugotavljanje delovne uspešnosti, sprejeli finančne načrte itd. Vse te priprave so potekale ob sodelovanju delovnih kolektivov, njihovih svetov in sindikalnih organizacij. Uvajanje novega uslužbenskega sistema daje državni upravi podlago za velike kvalitetne spremembe. Bistvo novega sistema je namreč v tem, da daje delovnim ljudem, ki so zaposleni v državnih organih, v osnovi enak družbeno-ekonomski položaj, kot ga imajo delovni ljudje na drugih področjih dejavnosti. V ta namen se tudi v državnih organih uvajajo določene samoupravne pravice delovnih kolektivov in njihovih svetov v urejanju notranjih razmerij organa, seveda ob upoštevanju specifičnosti uprave, razen tega pa se sedanji administrativni sistem financiranja zamenjuje z načelom dohodka in delitve po opravljenem delu. Zaradi take vsebine novega sistema je razumljivo, da je njegovo urejanje treba razumeti kot proces, v katerem moramo smelo iskati najustreznejše rešitve in sprpti odpravljati vse pomanjkljivosti. Uvajanje novega sistema torej ne pomeni samo reševanje materialnega položaja uslužbencev jjo sistemu dohodka in njegove delitve po delu, pač pa gre pri tem predvsem za aktivno vključevanje uprave v gospodarska in družbena doga-nja in za zboljšanje njenega dela ter povečanje njene učinkovitosti, pri čemer je dohodek oz. njegova delitev po delu le ena od osnov in vzpodbuda za dosego teh ciljev. Dohodek in njegova delitev po opravljenem delu naj bi vplivala na to, da bi se temeljito izboljšala organizacija dela v upravi, povečala ekspedi-tivnost upravnega delovanja, da bi se dosledno upoštevala zakonitost v materialnem in formalnem smislu, skratka, da bi bilo upravno delovanje pravilno, pravočasno, učinkovito, dovolj strokovno in ekonomično. Tudi uprava občinske skupščine Lenart je v letu 1963 prešla na nov sistem. Triprave so se pričele že v začetku leta 1962. Izvršena je bila analitična ocena delovnih mest in sprejet pravilnik, ki ga je v aprilu 1963 potrdil ljudski odbor. Ne moremo sicer trditi, da je pravilnik popoln, saj so se njegove pomanjkljivosti pojavile šele pri konkretnem izvajanju. Pomanjkljivosti bo potrebno sproti odpravljati. (Nadaljevanje na 2. strani) 20. in 21. julija so se v Voličini in Zavrhu vrstile prireditve v počastitev krajevnega praznika Voličina in Dneva vstaje slovenskega naroda. V Zavrhu je bila v nedeljo 21. julija osrednja slovesnost v počastitev dneva vstaje, ki se je je udeležilo veliko število prebivalcev občine Lenart in ostalih krajev. O prireditvah bomo poročali podrobno v prihodnji številki. Ob priliki proslavljanja Dneva vstaje so v Zavrhu 21. julija odprli prvo turistično postojanko v občini Lenart. Odkrili so tudi spominsko ploščo generalu Maistru — borcu za severno mejo, ki se je večkrat zadrževal v tem kraju. Prebivalci Zavrha in Vo-ličine so se dobro pripravili na prireditve v zvezi z Dnevom vstaje, krajevnim praznikom in otvoritvijo turistične postojanke. 21. julija so na Zavrhu odprli razgledni stolp, ki bo vabil domače in tuje obiskovalce. S 24 metrov visokega razglednega stolpa je lep razgled daleč naokrog. Turistično društvo v Za- vrhu si zasluži vse priznanje, saj je domala brez sredstev zgradilo stolp, ki mu po višini daleč naokrog ni podobnega. Že nekaj dni pred 21. julijem so Završčani lepšali podobo svojega kraja. Vse hiše so zunaj sveže pobelili in tudi sicer tako uredili, da je vsaka hiša zase zanimivost in da vsa vas daje občutek tipične vaške idile. Na oknih smo opazili mnogo rož, pa tudi ob cestah jih ni manjkalo. Seveda so v Zavrhu uredili tudi vse za zabavo gostov. Na dveh v naravnem okolju urejenih plesiščih se je v nedeljo vrtelo staro in mlado, ljudje so se zabavali ob smešnicah humoristov. Domače jedi in znana slovenje-goriška vina pa so dobili po zmerni ceni v s slamo kritih »štandih«. Podrobno bomo še poročali. V Zavrhu smo tudi izvedeli, da bo v prihodnje ob sobotah in nedeljah odprt bife v organizaciji Gostinskega podjetja Lenart, zasebniki pa so prijavili tudi 12 ležišč za turiste, ki se bodo zadrževali v tem prelepem kraju. d ©rasa&k \ Čeprav uradnega sporočila o partijskih razgovorih v Moskvi še niso objavili, pa vse kaže, da se delegaciji KP Kitajske in KP Sovjetske zveze ne bosta mogli domeniti za odpravo dosedanjih nesoglasij. Če se vprašamo, čemu razgovori, ki so zbudili izredno zanimanje v mednarodnem komunističnem gibanju, ne bodo dali vsaj delnih pozitivnih rezultatov, je treba krivca iskati bržkone na kitajski strani. Kitajci so namreč v času, ko so razgovori potekali oziroma še potekajo, pripravili nekaj takšnih akcij, o njih je obširno poročal dnevni tisk, ki so vsekakor morale vplivati na potek razgovorov. S temi akcijami (protiso-vjetskimi obtožbami in podobnim) so pokazali, da nočejo popustiti pri svojih »edino veljavnih« načelih o tem, kakšne so naloge komunističnih partij in komunistov v sodobnem svetu. Med drugim so CK KP SZ očitali, da se priklanja imperialistom s tem, ko je SZ privolila v razgovore o prepovedi jedrskih poskusov. Za Kitajce je vsak poskus, ki naj bi prispeval k razorožitvi, utrditvi miru in prepovedi jedrskih poskusov, »kapitulacija« pred kapitalisti. Morda je za sedanje tristranske razgovore o prevodi jedrskih poskusov v Moskvi, na katerih sodelujejo predstavniki ZDA, Velike Britanije in SZ, najbolj značilna naslednja izjava premiera Hruščova, ki jo je dal prvi dan razgovorov, ko je vstopil v konferenčno dvorano. Dejal je, na veliko presenečenje vseh prisotnih: »Ali podpišemo takoj?!« Pri tem je imel v mislih sporazum o prepovedi jedrskih poskusov. Za moskovske razgovore o jedrskih poskusih je značilno ugodno vzdušje. Opazovalci menijo, da bo prišlo vsaj do delnega sporazuma za prepoved jedrskih poskusov. Ce se bo to zgodilo, bo vsekakor pomenilo pomemben korak na poti k razorožitvi in utrditvi miru na svetu. Upajmo, da se v Moskvi ne bodo razšli praznih rok. Medtem ko se ves svet zanima predvsem za kitajsko-sovjetski spor in razgovore v Moskvi ter tristranske razgovore o prepovedi jedrskih poskusov, pa tudi drugih nič manj zanimivih ter tehtnih dogodkov v zadnjih 14 dneh ni manjkalo. V Siriji so zabeležili neuspel poskus državnega udara, v Ekvadorju je vojaška junta prevzela oblast v svoje roke, v Franciji pa ima de Gaul-lova vlada težave s kmetijskimi proizvajalci, ki niso zadovoljni z njeno kmetijsko politiko in cenami kmetijsikh pridelkov na tržišču. IZ ZDA še vedno prihajajo poročila o spopadih zaradi rasnega razlikovanja, v Južnem Vietnamu pa so začeli uporabljati proti pripadnikom osvobodilnega gibanja celo kemična sredstva. Razgledni stolp v Zavrhu — Prizadevni Završčani so že postavili razgledni stolp. S 24 metrov visokega stolpa je lep razgled po Slovenskih goricah Iz Kmetijske zadruge Lenart GOZDOVI, GRADNJA HLEVOV, ŽAGA Razpravljali bodo o pripravah na jesensko setev Na seji izvršnega odbora Občinskega odbora SZDL Lenart so med drugim analizirali razprave, ki so potekale pred volitvami na zborih volivcev in sestankih SZDL. V zvezi s predlogi članov SZDL in ostalih občanov so dopolnili program dela Občinskega odbora SZDL. Med drugim so sklenili, da bo še ta mesec seja občinskega odbora SZDL na kateri bodo razpravljali o pripravah na jesensko setev. O isti temi se bodo pogovarjali tudi na krajevnih organizacijah SZDL, kjer bodo poleg tega še govorili, kako se je dosedaj izkoristil krajevni samoprispevek. Na seji IO Obč. odbora SZDL Lenart so ugotovili, da so bili sestanki po vaseh dobra oblika dela z občani, zato so sklenili- da je potrebno take sestanke kot so bili pred volitvami sklicevati v bodoče vsaj štirikrat letno. Ko so na seji analizirali maloobmejni promet in nekatere probleme v tej zvezi so se zavzeli za to, da je potrebno krajevnim organizacijam SZDL Zg. Ščavnica, Ju-rovski dol in Benedikt priporočiti naj čimprej ustanovijo sekcije za zunanjo politiko, kjer bo mogoče razčiščevati tudi vprašanja s področja maloobmejnega prometa. Občina Lenart se uvršča med občine s tako nizkim številom članov SZDL glede na število volivcev. Komaj 30 odstotkov občanov je vključenih v to množično organizacijo. Volitve pa tudi druge akcije so pokazale, da zavest naših občanov nikakor ni na tako nizki politični ravni, zato pretežni del krivde, da imamo tako malo ljudi vključenih v Socialistično zvezo odpade na vodstva KO SZDL. Na seji IO Obč. odbora SZDL so sklenili, da bodo sklicali posvet KO SZDL na katerem se bodo med drugim pogovorili tudi o razširitvi SZDL v naši občini. Predlagajo naj bi isti aktivisti, ki so delali pri volitvah, pomagali tudi pri pridobivanju novih članov SZDL. V zvezi z volitvami so še na seji ugotoviti, da je potrebno tudi vnaprej biti tako v stalnem stiku z občani, kot smo bili v času pred volitvami. Ob zaključku seje IO Obč. odbora SZDL so še imenovali člane v pripravljalni odbor za praznovanje občinskega- praznika. Pripravljalni odbor sestavljajo: Edo Zorko, Ernest šmid, Franjo Muršec, Milan Močnik, Alfred Pirher, Ivan Verboten, Mirko Košmerl, Franc Krevs, Mirko Cvar, Franc Ploj, Tone Štefanec, Janko Kobler, Mirko Veršič, Slavka Petrič in Rudi Zakeljšek. Življenje in delo v Kmetijski zadrugi Lenart je zelo razgibano. Mimo kmetijstva, ki je sedaj v največjem razmahu, se ukvarjajo tudi z vrsto raznih drugih dejavnosti. Omejimo se samo na nekatere dogodke v lenarški zadrugi. S 1. JULIJEM ZASEBNI GOZDOVI V UPRAVLJANJU GG MARIBOR Na območju Kmetijske zadruge Lenart je 4.860 ha zasebnih gozdov. V zvezi z novimi predpisi o gospodarjenju z gozdovi je zadruga 1. julija letos predala vse zasebne gozdove v upravljanje Gozdnemu gospodarstvu Maribor, ki je v Lenartu ustanovilo svoj obrat. Tako bodo gozdovi prešli pod dejavnost, ki bo lažje gospodarila in načrtovala bodoči razvoj gozdov. Pri zadrugi pa še vedno ostanejo gozdovi splošno družbenega premoženja. Pravijo sicer, da je to samo začasna rešitev, vendar menijo na KZ Lenart, da ne bi kazalo urejati drugače, ker gre za surovino, ki jo bo potrebovalo bodoče mizarsko podjetje v Lenartu. Pri Kmetijski zadrugi v Lenartu bodo ustanovili gozdarski obrat s samostojnim obračunom, ki bo zajemal 508 ha gozdov SLP. NOVA LOKACIJA ZA GRADNJO HLEVOV Prvotno zamisel o tem, da bi uredili živinorejski obrat v Por-čiču za 1.200 glav živine, so v Kmetijski zadrugi Lenart iz ekonomskih razlogov opustili. V Porčiču ostanejo že zgrajeni hlevi s kapaciteto 420 glav živine. Na tem območju, kjer so že začeli, bodo v prihodnjih letih aron- Volitve so nekoliko zavlekle razpravo o osnutku občinskega statuta in priprave na izdelavo Statutov delovnih organizacij. Čeprav je nastopil čas dopustov, bo vendarle potrebno resno razmišljati o nadaljevanju razprave o občinskem statutu ter pospešiti dela na izdelavi statutov delovnih organizacij. O nekaterih pripombah in predlogih za spremembo osnutka občinskega statuta smo že pisali, zato jih v tem sestavku ne bi ponavljali. Okrajni odbor SZDL Maribor je na enem svojih plenumov razpravljal o osnutku občinskih statutov. Iz analize, ki je bila na plenumu podana, izhaja, da so nekatera določila v statutih (velja tudi za naš statut) preveč splošna. Na primer: statut zagotavlja pravico do stanovanja, nikjer pa ne piše, kako se bo ta pravica izvedla. Enako velja za zdravstveno varstvo itd. Statut občine bi vsekakor v zvezi s stanovanjsko izgradnjo moral" vsebovati določilo, ki ustrezne organe obvezuje, da bodo izdelali perspektivni program gradnje stanovanj, urbanistični načrt itd. V nekaterih osnutkih občinskih statutov so slabo ob- IN MIZARSTVO dacijo še izvajali, saj bo krma komaj zadostovala, če arondira-jo vse površine do Gradišča. Na tem območju bo mogoče aron-dirati v najboljšem primeru samo 360 ha površin. Krma iz teh površin pa bo komaj zadoščala za 400 glav živine, kolikor je že imajo na tem obratu. Na drugi strani ne kaže graditi novih hlevskih kapacitet v Porčiču tudi zato, ker se bodo površine v lasti zadruge širile v bodoče proti Lormanju, oziroma Voličini. Izračunali so tudi, da je vsako do-važanje krme do hlevov več kot 3 kilometre nerentabilno. To bi pa prišlo v poštev v kolikor bi v Porčiču gradili hleve za tako veliko število živine. Iz omenjenih razlogov so se na lenarški zadrugi odločili za novo lokacijo. Hleve bodo gradili v Lormanju, oziroma v Črnem lesu blizu tega naselja. Zgradili bodo hleve s kapaciteto 1200 glav pitancev. Semkaj bodo iz zbirnega rezervoarja lenarške-ga vodovoda napeljali tudi vodo. Na tem območju je že sedaj arondiranih 280 ha površine, v bližnji bodočnosti pa bodo arondirali še nadaljnjih 600 ha. Kakor hitro bo Pesnica regulirana, pa bodo pridobili z arondacijo čez 1000 ha površin. Pri investicijah za gradnjo hlevov v Črnem lesu bosta sodelovala okraj in republika z 98 milijoni dinarjev. Na lenarški zadrugi računajo, da bodo hlevi v Črnem lesu zgrajeni do jeseni prihodnjega leta. (Nadaljevanje na 5. strani) delana tudi vprašanja v zvezi z nalogami občinske skupščine do vojnih invalidov. Po ugotovitvi OO SZDL Maribor osnutek občinskega statuta občine Lenart niti z besedo ne omenja odgovornosti in dolžnosti občinske skupščine do vojaških vojnih invalidov in žrtev fašističnega terorja, borcev narodnoosvobodilne vojne in vojnih sirot. Krajevne skupnosti večina občinskih statutov obravnava v skladu z dejanskimi potrebami in možnostmi. Nejasna ali celo nedemokratična so v tej zvezi nekatera določila o medsebojnih odnosih občinska skupščina in krajevna skupnost. Osnutek občinskega statuta naše občine po ugotovitvi OO SZDL določa, da delo organov krajevne skupnosti nadzoruje občinska skupščina in njeni organi, kar je celo nedemokratično. Organi krajevne skupnosti bi morali odgovarjati za svoje delo pred zakonom in občani. To je samo nekaj skopih misli v zvezi z dosedanjo razpravo okrog občinskega statuta. Te misli naj bodo povod za globlje razmišljanje o teh in drugih vprašanjih v zvezi s statutom. Uprava in novi uslužbenski sistem (Nadaljevanje s 1. strani) Praksa vse bolj jasno kaže, da si sodobne organizacije dela brez konkretnega programa ni mogoče več predstavljati. Zato je uprava občinske skupščine z uvedbo novega sistema pričela tudi programirati in evidentirati opravljeno delo. Čeprav imamo v državnih organih prav na tem področju zelo malo izkušenj, se že pri prvih začetkih kažejo pozitivni vplivi v organizaciji, kakovosti in obsegu opravljenega dela. Že v samih pripravah na nov sistem je bila izvedena taka notranja organizacija dela, ki je pripomogla, da se je število uslužbencev znatno znižalo. Izvajanje posameznih nalog je sicer pokazalo na to, da posamezna delovna mesta obsegajo preveč raznolikih opravil, da je obseg dela na posameznih delovnih mestih preobširen. Ta delovna mesta bo potrebno ponovno proučiti in najti tako organizacijsko obliko, ki bo najbolj ekonomična in uspešna. Za uspešno izvajanje vseh nalog uprave pa je nujno potreben temeljit program dela, ki mora bazirati na programu dela občinske skupščine in njenih politično-izvršil-nih organov. Na podlagi skupnega programa mora biti izdelan operativni plan nalog oz. opravil za posamezna delovna mesta, praviloma za vsako tromesečje. Opravljeno delo se evidentira. Delovna mesta v upravi so vrednotena s pomočjo analitične ocene in točkovnega sistema. Na ta način je za vsako delovno mesto ugotovljeno število točk. V odvisnosti od finančnih sredstev, ki jih je za delovanje uprave določila občinska skupščina z letnim proračunom in v skladu s finančnim načrtom, ki ga je sprejel svet delovnega kolektiva, je določena orientacijska vrednost točke in s tem tudi del. mesta. Osebni dohodek uslužbenca je delež na dohodek, ki pripada uslužbencu glede na pomen, odgovornost, vrsto, obseg in kvaliteto opravljenega dela. Temelja za določanje osebnega dohodka sta vrednost delovnega mesta in uspeh, ki ga doseže uslužbenec pri izvrševanju del in nalog na delovnem mestu. Osebni dohodek na delovnem mestu pa se po pravilniku lahko poveča ali zmanjša ža do 30° „ vrednosti delovnega mesta. Poveča se, če je uslužbenec na delovnem mestu dosegel večji uspeh od povprečnega, to je, da je opravil več nalog, kot so bile v planu za to delovno mesto in obdobje predvidene; zmanjša pa se, če delovni uspeh ni bil dosežen v planiranem obsegu. Za ugotavljanje delovne uspešnosti služi posebna metodologija, ki je predpisana s pravilnikom. Ocenjevanje delovne uspešnosti se opravi koncem vsakega tromesečja. Merilo za ocenjevanje delovne uspešnosti je opravljeno delo po planu dela. Zato je tem bolj važno, kako so sestavljeni programi oz. plani dela za posamezno delovno mesto. Vsebina programov in planov je odvisna od vsebine nalog in metod dela. Program in plan sta neposredni instrument organizacije dela, zato moramo tem bolj paziti, da je program in plan dela (Nadaljevanje na 3. strani) Še je čas za razmišljanje o dopolnitvah občinskega statuta Šolska vrata so se zaprla (vprašujete.odgovarjamo Pouka je za letos konec! Zamrl je veseli živžav otrok, mimo so veseli in žalostni dnevi šolskega življenja, učenci in učitelji so odšli na zaslužen oddih. Nam pa še ostane dolžnost, da pregledamo letošnje uspehe (ali neuspehe) naših šol ter da opozorimo na nekatere hibe, 'ki se v prihodnjem šolskem letu ne bi smele ponoviti. Ob kancu šolskega leta je bilo v vseh razredih v naši občini 2718 učencev, med njimi pa je bilo 269 takih, ki so razred ponavljali. Uspešno je razred dovršilo 2196 učencev, kar predstavlja 80.7 11 u vseh učencev. Ker zakon o osnovni šoli dopušča prehod v višji razred tudi takim učencem, ki imajo sicer slabe ocene iz posameznih predmetov, je na osnovi tega napredovalo še 139 učencev oziroma 5,2 %. V celoti bo torej v naslednjem šolskem letu lahko nadaljevalo šolanje v višjih razredih ali v šolah druge stopnje 2335 učencev, kar predstavlja 85,9 % vseh naših šolarjev. Ali smemo biti zadovoljni s tem? Odgovor bomo takoj našli, če si ogledamo lanskoletne uspehe! Ob koncu lanskega šolskega leta je izdelalo razrede brez slabih ocen 81. 2 % vseh učencev, s slabimi uspehi pa je bilo pripu-ščenih v višje razrede 5,6 % učencev. Navedene številke nam torej jasno povedo, da je uspeh v letošnjem letu slabši od lanskega, lanski je bil slabši od predlanskega itd. Vse kaže, da bomo v ne- • kaj letih prišli na take uspehe, kot so jih izkazovale nekdanje nižje gimnazije, kjer je uspešno končalo razred okoli 70 % dijakov. Toda med nekdanjo gimnazijo in sedanjo osnovno šolo je velika razlika, ki se je nekateri, kot fegleda, ne zavedajo: nižja gimnazija je bila izbirna šola, v katero so zahajali prevsem učenci, ki so želeli nadaljevati šolanje v srednjih šolah. Naša osnovna šola pa je obvezna, interes družbe zahteva, naj bi čimveč učencev uspešno dovršilo vseh osem razredov. Seveda imamo v naših šolah tudi učence, ki pravzaprav ne sodijo vanje, temveč v tako-zvane »pomožne« šole. Če računamo, da je takih otrok največ 4 % vseh učencev, ,potem se moramo resno vprašati, kam naj uvrstimo tistih 15 do 16 ",, učencev. ki so sicer duševno in telesno zdravi, pa kljub temu niso uspešno končali razreda. Kje naj iščemo krivdo za tako stanje? So učenci, starši, učitelji in pristojni organi storili vse, kar je bila njihova dolžnost? Novoimenovani svet za šolstvo, prosveto in kulturo, ki ga je imenovala občinska skupščina na svoji zadnji seji, se bo moral temeljito poglobiti v celotno problematiko naših šol, ter dati tudi odgovor na navedena vprašanja, ki nujno terjajo odgovora. Javnost gotovo zanimajo tudi tisti učenci, ki gredo v višji razred s slabimi ocenami. Ali zmorejo v višjem razredu slediti pouku, kakšne uspehe dosegajo v teh razredih, zlasti pa v tistih predmetih, kjer :so jmeli slabo oceno, kakšno pomoč jim nudi šola — to so vprašanja, ki jih bodo morale šole ter svet za šolstvo čimprej postaviti na dnevni red svojih sej. Kolektivi naših šol pa bodo morali v naslednjem šolskem letu zastaviti vse sile za čimbolj kvalitetno delo, ki pa se naj ne bi odražalo le v procentih, temveč tudi v dejanskem znanju naših otrok. Če gledamo procente tistih učencev, ki so izdelali razred brez slabe ocene, so se naše šole razvrstile takole: Jurovski dol 86,7 %, Gradišče 82.6 %, Cerkvenjak 81,8%, Voličina 81,0 odstotka, Lokavec 80,4 %, Lenart 79,1 %, Zg. Ščavnica 78,4 % in Benedikt 77,7 %. Vendar je ob tem pregledu treba poudariti, da je kriterij ocenjevanja na ralič-nih šolah zelo različen ter je zaradi tega težko ali celo krivično ocenjevati delo šolskega kolektiva le skozi prizmo procentov. To je pokazalo tudi letošnje testiranje iz matematike, o katerem bomo kaj več povedali prihodnjič. Milan Močnik UPRAVA IN NOVI USLUŽBENSKI SISTEM (NADALI. /. 2. STRANI) realen in dovolj kompleksen, ter da bo določal čim pravilnejšo prioriteto posameznih nalog. Vse planirane naloge morajo biti jasno in konkretno opredeljene. Dosedanje izvajanje pravilnika nam je odkrilo nekaj pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno vsekakor odpraviti. Pomanjkljivosti so se pokazale pri ocenjevanju, ker ocenjevanje ni bilo v dovolj-ni meri vezano na programiranje in planiranje dela ter na evidenco o opravljenem delu. Zato nehote včasih prihajajo do izraza subjektivne lastnosti ocenjevalca. Zato moramo problemom ocenjevanja v bodoče posvetiti več pozornosti, če hčemo, da bo novi uslužbenski. sistem v materialnem in moralnem pogledu dovolj stimulativen za nadaljnjo rast naše uprave in njenega delovanja. Nov sistem pa mora bi- ti še bolj kot dosedanji stimulativen in vzpodbujati uslužbence k šolanju. Kvalifikacijska struktura kadra v upravi občinske skupščine še zdaleč ni zadovoljiva, zato bo sedanji pravilnik potrebno korigirati tudi v tej smeri ter dati šolanju in strokovnim izpitom večji poudarek. V novem sistemu ne smemo videti le prednosti v delitvi dohodka na novih osnovah, temveč vse nje, gove funkcije kompleksno, ki naj resnično pripomorejo k uveljavljanju novega družbenega položaja uprave in novih odnosov v upravi sami. Razumljivo je, da bo nov sistem potrebno neprestano preverjati, dopolnjevati in zboljševati, kar je naloga vseh, to je starešin, sveta delovnega kolektiva, sindikalne organizacije, aktivov ZK in vseh uslužbencev. , Te dni delavci pridno delajo pri gradnji ceste skozi Lenart. Zanima me, kdaj bo cesta dokončno zgrajena, kolikšni bodo stroški in kdo jih bo kril? Z. H. Lenart Rekonstrukcija ceste skozi Lenart in odseka v Črnem lesu bo predvidoma končana do konca avgusta letos. Verjetno do tega časa :ne bo mogoče v celoti izvršiti vseh asfaltnih del in opremiti cesto z vsemi potrebnimi znaki. Predračunska vrednost del za omenjeni odsek znaša 74,000.038 dim Ta sredstva zagotavlja republiški cestni sklad. Dela izvaja Cestno podjetje Maribor. Od gornje vsote je bilo v letu 1962 porabljeno in obračunano 28.701.674 din. Ostala sredstva so letos na razpolago. Predračunska vrednost navedena pirej se nanaša iz-< ključno na cestna dela. Občina mora dodatno k zgornjim sredstvom zagotoviti vsa potrebna sredstva za odvodnjavanje, postavitev robnikov lin ureditev pločnikov v trgu Lenart. Predračunska vrednost zia ta dela je 4.876.060 din brez ureditve pločnikov. Vsa dela vključno z ureditvijo pločnikov pa znašajo 9,805.517 din. Ker ni na razpolaganje dovolj finančnih sredstev, pločniki ne bodo letos dokončno urejeni, temveč samo posuti Sproti zasledujem kako poteka arondacija zemljišč. Kljub temu pa mi ni povsem jasno, katera območja bodo prišla v prihodnjih letih v arondacijski postopek. Pričakujem ustrezni odgovor. L. C. Setarova Ajrondacijski postopek se izvaja predvsem na območju katastralne občine Sp. Porčič, za potrebe ureditve živinorejskega obrata. Nadaljujejo se postopki za arondacijo površin na vseh sedežih obratov bivšega Kmetijskega gospodarstva Lenart in Kmetijske zadruge Lenart. Vsi prizadeti so bili s temi predlogi že seznanjeni. Se- V »Novicah« sem bral o davkih za obrtnike. Rad bi vedel kakšen je postopek za pridobitev obrtnega dovoljenja in kolikšen je na primer letni davek na 500 tisoč din ustvarjenega dohodka? F. K. Gradišče Po uredbi o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Ur. list FLRJ, št. 5-48/54) lahko ustanovi zasebno obrtno delavnico kdor izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima predpisano strokovno izobrazbo in strokovni izpit za določeno obrtno stroko, — da je državljan SFRJ, — da je opravilno sposo-— ben, z gramozom. Cestno podjetje bo uredilo severno magistra-lo skozi trg Lenart z delom Ptujske ceste do osnovne šole Lenart. Ostali del Ptujske ceste od šole do zgradbe Breznik urejuje občina sama. Predračunska vrednost teh del znaša 4,586.490 din. S Cestnim podjetjem Maribor je sklenjena pogodba na podlagi katere bo to podjetje dela izvajalo. Občina z lastnimi sredstvi sodeljuje pri ureditvi cest v trgu Lenart: — soudeležba pri ureditvi severne magistrale 2,000.000 din — dodatna dela na severni magistrali 4,876.060 din — ureditev Radgonske ceste 4,586.450 din — ureditev robnikov 2,656.056 din — delna ureditev pločnikov 1,000.000 din — ostala dela — vhodi, fasade itd. 800.000 din Skupaj 15,918.566 din Sredstva za dela so zagotovljena v višini 14, 032.000 din deloma iz kreditov pri KB v višini 9,500.000 din, iz skladov občine 2,707.000 din, krajevnega samoprispevka 1,465.000 din in deloma iz proračuna od občine. Nekaj se bo napravilo tudi s prostovoljnim delom. Za popolno pokritje vseh stroškov še manjka okrog 1.900.000 din. daj teče postopek za dovolitev arondacijskega postopka pri svetu za kmetijstvo in gozdarstvo za bivše Kmetijsko gospodarstvo Selce. Tudi v tem primeru so vsi prizadeti bili obveščeni o postopku arondacije s strani Kmetijskega gospodarstva Selce. V bodoče je predvidena arondacija zemljiških površin v Pesniški dolini. V poštev pridejo k. o. Močna, Zamairko-va, Sp. Voličina, Setarova, Radehova, Gočova, Sp. in Zg. Senarska, Sp. Verjame, Čagona in Brengova. Ni točnih okolišev niti vloženih predjogov za komplekse, ki naj bi se arondirali v omenjenih katastrskih občinah. — da mu s sodbo sodišče ni prepovedalo opravljati obrti. Ne glede na gornja določila lahko ustanovi obrtno delavnico delavni ali vojni invalid, ki nima strokovne izobrazbe visokokvalificiranega oziroma kvalificiranega o-brtnega dlavca, če opravlja zasebno obrt nad 5 let. V vaseh in manjših mestih, ki jih določi Republiški državni sekretar za gospodarstvo lahko ustanovi zasebno obrtno delavnico tudi tisti, ki nima izobrazbe visokokvalificiranega ali kvalificiranega obrtnega delavca, če je več kot 3 leta opravljal zadevno obrt kot stalni poklic ali pa opravljal obrt več (Nadaljevanje na 4. strani) V BESEDI ig^gH 13. julij Dan šoferjev in avtomehanikov Srečno vožnjo! 13. JULIJA 1943 LETA SO PRVE MOTORIZIRANE ENOTE NOV — VEC TANKOV IN KAMIONOV — VDRLE V SREDIŠČE SUHE KRAJINE, KJER SE JE OKUPATOR Z DOMAČIMI IZDAJALCI MOČNO UTRDIL. V NEENAKI BORBI SO PARTIZANI NA VEČER 13. JULIJA IZBOJEVALI ZMAGO NAD SOVRAŽNIKOM. ZATO TA DAN ŠOFERJI IN AVTOMEHANIKI SIROM JUGOSLAVIJE SLAVIJO KOT SVOJ PRAZNIK. Že več let šoferji in avtomeha-niki slavijo svoj praznik ponosni na dosežene uspehe naše skupnosti in svoje organizacije, kakor je tudi na Občinski .slovesnosti v nedeljo 14. julija letos poudaril predsednik okrajnega Združenja šoferjev in avtomehanikov Maribor. Potem je nadaljeval, da smo šoferji in avtomehaniki srečni. ker je član naše organizacije tudi tov. Tito. Svečanost v počastitev 13. julija Dneva šoferjev in avtomehanikov so se začele v soboto 13. julija. Tokrat je proslavo organizirala podružnica DŠIA pri Kmetijski zadrugi Lenart, ki je k sodelovanju povabila še Lenarško društvo šoferjev in avtomehanikov ter Avto moto društvo Lenart. Nekaj članov obeh društev se je slovesnosti udeležilo. Moramo zapisati, da so bile prireditve kar dobro pripravljene, motilo je žal nekoliko slabo vreme. 13. julija so se ob 19 uri zbrali v prostorih KZ Lenart, vozniki motornih koles in mopedov, ki so se podali na propagandno vožnjo po vseh obratih zadruge v občini. Pretežni del prireditev pa je bil v nedeljo. Že pred 8. uro zjutraj so se začeli zbirati prvi osebni avtomobili, kamioni in druga prevozna sredstva pred obratom Elektro Maribor — okolica, kjer je bila že postavljena lepo dekorirana tribuna, ki je pričakovala prve goste. Nekako ob 9. uri je krenila na pot dolga kolona motornih vozil. Kolono je pot vodila skozi Porčič, Gradišče, Senarsko, Radehovo v Lenart. V povorki je bilo zlasti veliko traktorjev. Vsa vozila so bila lepo okrašena in skrbno očiščena. Na čelu kolone so se peljali motoristi z zastavo. Kmalu pa je sledil tovornjak — hladilnik z velikim društvenim znakom na prednji strani kamiona. Sledil je kamion z godbo -na pihala, ki je že prej preden je krenila kolona na pot, igrala koračnice in vabila tržane na prireditev, žal pa se jih- je vabilu le malo odzvalo. Medtem, ko se je kolona približevala po Radehovi Lenartu, so se na svečani tribuni zbrali gostje. Med njimi predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov za okraj Maribor, predsednik Občinske skupščine Lenart Edo Zor-ko-Mihec, predsednik Občinskega odbora SZDL Lenart Franjo Mur-šec in še drugi. Sledil je svečani del programa. Uvodoma je govoril predsednik Združenja za okraj Maribor, zatem pa je prevzel besedo Alfred Pirher, šef odseka za notranje zadeve, ki je vse voznike pozval na previdno vožnjo in jim želel srečno vožnjo brez nesreč, ki jih je čedalje več. Sledila je še recitacija. Ves čas pa je sodelovala tudi godba na pihala. Ivan Verboten, upravnik KZ Lenart je prav tako čestital šoferjem in avtomehanikom za njihov praznik. Ob zaključku slovesnosti so najzaslužnejšim šoferjem in avtomehanikom podelili zlate in srebrne medalje ter manjše denarne nagrade. Zlate medalje so prejeli Franc Slavi-nec, Pavel Ferlinc in Martin Rojs, srebrne medalje pa Vlado Skuhala, Rudi Šijanec, Franc Kocuvan, Slavko Kramberger in Ivan Vetrih, medtem ko so denarne nagrade dobili Franc Slavinec. Vlado Skuhala. Rudi Šijanec, Franc Šešerko, Franc Kucvan, Rafael Peserl, Vili Gorjup, Karel Ornik, Vinko Zelenik, Pavel Ferlinc, Stanko Kramberger, Franc Šteinbauer, Anton Veder-njak, Konrad Divjak. Ivan Sab-ler, Ivan Vetrih, Ivan Pušnik, Franc Lorber, Jožef Lorber, Alojz Holdinar, Franc Ceh, Jože Sipek, Ivan Jager, Vinko Ploj, Karel Se-nekar, Franc Zupec, Franc Sene-kar, Franc Rojko, Franc Pihler, Vlado Cuček, Franc Rojiko, Franc Grabušnik, Milan Šauperl, Mirko Urbanič in Anton Konrad. S podelitvijo medalj in nagrad je bila svečanost zaključena. Vprašujete - odgovarjamo (Nadaljevanje s 3. strani) kot 5 let kot postranski poklic. Nosilci take obrti ne smejo zaposliti tuje delovne sile in ne morejo imeti vajencev. Za izdajo obrtnega dovoljenja je treba vložiti prošnjo ter priložiti spričevalo o kvalifikaciji, državljanski list, izpisek iz rojstne matične knjige in potrdilo, da prosilec nima sodne prepovedi za opravljanje obrti. Osebe, ki nimajo kvalifikacije marajo predložiti dokazila, da opravljajo zadevno obrt čez 3 oziroma 5 let. Prošnji je potrebno priložiti takso v znesku 2,050 din. Če znaša letni dohodek 500 tisoč din znašajo družbene dajatve — davek 149.700 din. V ta znesek je všteta dohodnina, občinska doklada in prispevek v sklad za šolstvo. Rudi Pen, načelnik oddelka za gospodarstvo obč. skupščine Lenart V Zavrhu so pred dnevi dokončali gradnjo razglednega stolpa. Stolp je gradila skupina tesarjeviz Voličine, Biša in drugih okoliš kih krajev. Na sliki: Alojz Krajnclevo, tesarski mojster, ki je vodil vsa dela pri gradnji stolpa slikan na vrhu stolpa malo prej, preden je bil stolp dokončno zgrajen. Tlakovanje radgonske ceste v Lenartu hitro napreduje. Delavci so položili kocke že do središča trga. Na sliki: Del tlakovane ceste in delavci, ki se po končanem delu vračajo domov. KOMUNALNA DELA V LENARTU NAPREDUJEJO Lenart iz dneva v dan spreminja svojo podobo. Upajmo, da bomo kmalu doživeli čase, ko se ne bomo več prištevali med najslabše urejena občinska središča v naši republiki. Delavci pospešeno tlakujejo del severne magi-strale skozi Lenart. Novi cestni trak se je že močno približal asfaltirani cesti od Lenarta proti Mariboru. Trenutno se ureja cesta v središču trga in dalje po mariborski cesti. Delavci Komu- nalnega zavoda pa še opravljajo zadnja dela pri urejevanju pločnikov. Pločniki kakor kaže letos ne bodo asfaltirani, ker ni razpoložljivih sredstev. Gradbeno podjetje Lenart se tudi trudi, da bi čimprej usposobilo gostilno »Grozd« za poslovanje. Isto podjetje se je pred kratkim tudi lotilo preureditve bivših zaporov na dvorišču občine. Zgradbo bodo dvignili za eno nadstropje. Središče Lenarta je te dni razkoi) ano kot le kaj. Preurejajo gostilno »Grozd«, na sliki levo in kulturni dom, slika desno. Pospešeno se ureja tudi cesta v središču trga. Kakor vidite so robniki že postavljeni. llllllll Prvi avtobus Maribor - Lenart že leta 1912 Pametne zamisli o ureditvi Švicarskega dvora Smo v dobi naglega razvoja turizma pri nas. Pri tem zlasti letos mnogo ne zaostaja niti naša občina. Z odprtjem prve turistične postojanke v Zavrhu smo utrli pot nadaljnjemu hitrejšemu razvoju turizma, izgradnji potrebnih objektov in naprav. Ze v zadnji številki smo omenili, da se pripravlja ureditev nove turistične postojanke v ^ : -. i/: ■ ^Si J M........■HM I«—— IVAN VERBOTEN Švicarskem dvoru pri Lenartu. Izvedeli smo, da namerava urejevanje te postojanke prevzeti Kmetijska zadruga Lenart, zato smo tov. Ivana Verbotna, upravnika zadruge prosili naj odgovori na nekaj vprašanj v tej zvezi. Kako to, da se je vaša zadruga odločila za urejevanje Švicarskega dvora v turistično postojanko? Mislim, da je naša osnovna naloga, da še nadalje bolj intenzivno razvijamo kmetijstvo.! S tem pa seveda ni rečeno, da ni potrebno skrbeti za razvoj ostalih panog, kakor je na primer tudi turizem, zlasti še zato, ker prav ta gospodarska panoga prinaša lepa sredstva. Na drugi st"og° zaupno Še enkrat GLAVNI DOBIT- strani pa tudi naša gospodarska organizacija želi na tak način pomagati k hitrejšemu splošnemu razvoju občine. Švicarski dvor leži na takem kraju, ki je najbolj primeren za razvoj turizma. Postojanko bodo radi obiskovali domačini kakor tudi Mariborčani, saj je oddaljena od Maribora komaj 19 km. Kakšne so vaše zamisli o ureditvi postojanke? Predvsem se navdušujem za to, da bi preuredili hleve v Švicarskem dvoru v objekte, ki bi služili v turistične namene. Živino bi prestavili drugam. V prostorih, kjer je bila svojčas gostilna, nameravamo urediti gostišče, ki bo poslovalo po NON--STOP sistemu. Gostišče naj bi bilo odprto neprekinjeno noč in dan. To bi bilo dobrodošlo zlasti voznikom kamionov, ,'ki se pozno ponoči vračajo v Maribor. Ti bi lahko v gostišču večerjali in se tudi drugače okrepčali. Na voljo pa bi imeli tudi prostor za pranje avtomobilov in mazanje. Ob bodočem kopalnem bazenu bo potrebno urediti večji parkirni prostor tako za tovorne avtomobile kot za osebna vozila. Ali je res, da nameravate v kopalni bazen napeljati vodo iz le-narškega vodovoda? O tem smo se na zadrugi že pogovarjali. Z gradnjo hlevov v Črnem lesu, ki bodo oddaljeni komaj nekaj sto metrov od kopališča, bo mogoče misliti tudi na napeljavo vodovoda do kopališča. V hlevih bomo namreč potrebovali vodo, zato ne bo veliko dražje, če bomo naredili še odcep za kopališče. Tako bi bila v kopalnem bazenu vedno čista in sveža voda. Kdaj boste pa z delom začeli in kako je s sredstvi? Z delom bomo pričeli kakor hitro bodo na razpolago potrebni načrti. Pred tem pa se moramo še posvetovati s turističnimi strokovnjaki. Sredstva bomo našli. Za začetek bo potrebnih 14 milijonov din. S tem pojasnilom se vodilni funkcionarji razbremenjujejo krivde, kakor jo je navajal lani objavljeni članek. V Uredništvo Na uredništvu »Domačih novic« se je oglasil tov. Davorin Polič iz Lenarta in nam pojasnil, da članek objavljen v 12. številki »Domačih novic« z dne 13. julija letos pod naslovom »1919. leta prvi avtobus« ne odgovoraja v celoti resnici. Za njegovo opozorilo smo mu hvaležni. Skupina Slovencev iz Lenarta se je po besedah tov. Poliča že leta 1912 ali 1913 (točne letnice Male Trojane v Lenarčani smo nedvomno težko pričakovali gostišče na razgledni točki in v naravnem okolju kot so ga uredili v Žerjavcih. Kratek sprehod iz Lenarta po magistrali na vzpetino v Zerjav-ce sicer nekoliko utrudi, vendar se kmalu prijetno spočijete pod košatim sadnim drevjem in ob vinski trti ter lepem pogledu daleč naokoli. Gostišče, ki ga upravlja Mimica Elbl je slučajno dobilo ime »Male Trojane«. Vendar pa ima to ime nekako logično povezavo s Trojanami glede na položaj. Če pridete v (Nadalj. članka s 2. strani) DELA PRI IZGRADNJI ŽAGE NAPREDUJEJO Nič koliko je bilo upravičenih pripomb na račun žage pri Lenartu. Seveda ni bilo mogoče v tako kratkem času kaj več storiti kakor se je napravilo. Kmetijska zadruga Lenart je pred kratkim uspela dobiti od pristojnih organov dovoljenje za gradnjo nove žage. Dela pri gradnji tega objekta naglo napredujejo. Na zadrugi v Lenartu pravijo, da bo žaga čez kak mesec gotova. Do takrat bo pač potrebno nekoliko potrpeti. ALI JE IZLET ŠOLSKIH OTROK ZARES PRIVATNA ZADEVA UČITELJA? S svojim razredom je pripravila izlet na morje. Predhodno je že vse rezervirala ter tudi plačala kavcijo 10 tisoč din. Izlet naj bi bil 24. junija. Šolski upravitelj in ves učiteljski zbor je za datum izleta vedel, ker je to povedala na učiteljski konferenci. Šolski upravitelj je kljulb temu v soboto 22. junija določil, da bodo popravni izpiti v torek 25. junija. V ponedeljek 24. junija je prišek k njej na dom. Povedala'mu je, da izleta ne more odpovedati. Izjavil je, da je na izlet ne pusti iz principa. Naročil ji je, naj ostane doma in.se obvezal, da bo iz Jeruzalema poslal nekoga, ki bo vodil otroke na izlet. V Jeruzalemu je bil namreč ta dan sindikalni občni zbor. Ker ni bilo nikogar, je bila prisiljena sama otroke voditi na izlet. Na sestanku komisije, ki jo je šol. upravitelj imenoval med njeno odsotnostjo na izletu, je trdil, da se več ne spominja) potegovala za avtobusno zvezo z Mariborom. Od neke dunajske firme jim je uspelo kupiti avtobus, ki pa je potnike prevažal na relaciji Maribor—Lenart in obratno samo teden dni. Glavarstvo v Mariboru je bilo namreč proti uvedbi te avtobusne proge, ker so se zanjo potegovali Slovenci, kar pa seveda ni bilo pogodu takratnim oblastnikom. Žerjavcih vabijo gostišče Male Trojane v Žerjavcih popoldne, boste uživali v naravi in ob dobri postrežbi, zvečer, zlasti pa ob sobotah in nedeljah, pa je na voljo še godba za tiste, ki se radi zavrtijo. S čim vam lahko med drugim postrežejo? Na mizo vam bodo v Žerjavcih prinesli kar boste želeli, dobili boste tudi gibanice in pečenice s kislim zemljem. Po trudapolnem delovnem tednu se potrudite v Zerjavce, kjer vas bodo v Malih Trojanah radi sprejeli, vas zabavali z godbo in vam postregli po želji. MIZARSKA DELAVNICA POVEZANA S TAPETNIŠTVOM Tudi dela pri gradnji poslovnih prostorov za mizarstvo »Brest« v Lenartu naglo napredujejo. Z dokončno preureditvijo bivših hlevov v Porčiču bodo pridobili zaenkrat 246 m2 delovnih prostorov, kar bo precej več kot jih ima sedaj »Brest« v Zavrhu. V doglednem času bodo začeli s preurejevanjem bližnjega stanovanjskega poslopja v katerem nameravajo urediti tapetništvo. Tako bosta ti dve dejavnosti funkcionalno povezani. je izlet privatna stvar vsakega učitelja in, da je opravljala privatne zadeve namesto službenih. V .soboto 29. julija je bil sestanek učiteljskega kolektiva, na katerem naj bi bila kaznovana. Ker se ni nihče iz kolektiva izjasnil za kazen, jo je sam kaznoval z opominom in plačilom vseh stroškov za nadomeščanje pri izpitih. Nepomembna stvar, bo nekdo dejal. Toda ali tudi take stvari ne vplivajo na neugodno počutje v kolektivu? NEZ^SLUŽENA KAZEN Na neki šoli je bila učiteljica kaznovana s strogim ukorom. Kazen je izrekel šolski upravitelj. Razlog za kaznovanje je bil, da je baje razbijala kolektiv. V čem pa se je to dozdevno razbijanje kolektiva kazalo, pa ni povedal. Ista učiteljica pa je svojega otroka vpisala v šolo Apače. Prej je obiskoval šolo v Zg. Ščavnici. To je storila, ker jo je upravitelj javno pred učiteljskim ko-Nadalj. na 8. strani) KI VODILNIM FUNKCIONARJEM — POJASNILO V zvezi z objavljenim člankom v »Domačih novicah« št. 23 z dne 27. 12. 1962 v rubriki »strogo zaupno« pod naslovom: GLAVNI DOBITKI VODILNIM FUNKCIONARJEM pojasnjujemo, da je bil članek objavljen v cilju dobronamerne kritike. Sestavek je bil nepopoln v tem, ker so bili omenjeni vodilni funkcionarji gasilskega društva v Zg. Ščavnici. V resnici so glavne dobitke prejeli ožji sorodniki poveljnika Gasilskega društva Zg. Sčavnica tov. Ferka, a srno po rezultatu srečolova sam poveljnik tega društva tov. Ferk Adolf. Odstrel srne se ni izvršil ter imenovani dobitnik tega dobitka ni zahteval. Javno tožilstvo OLO Maribor je kazenski postopek po 314/a členu, I. III. Kazenskega zakona ustavilo. KER SEM GREŠIL, MI PLAČAJTE! Čudno zveni tak naslov. Toda, če omenimo primer, ki se je zgodil v Zgornji Ščav-nic; ob razpravi o pravilniku o delitvi osebnega dohodka, potem nam bo povsem razumljiv. Nekdo je predlagal naj se popravi tisti člen v pravilniku, ki govori o tem, da tisti, ki je v priporu dobi 30 odstotkov osebnega dohodka. Predlagatelj je bil za povečanje tega odstotka. Utemeljil pa ga je med drugim tudi s tem, da je procent potrebno zvišati, saj se lahko zgodi, da gre kdo v pripor ali celo sam. ker ga ljudje že itak tako gledajo. Brez vzroka gotovo ne gre nihče v pripor. Zato pa, če je nekdo nekaj zakrivil, mu vendar družba ne more biti hvaležna z zvišanjem osebnih dohodkov. slovenske gorice borbi NEKAJ ZANIMIVIH DOGODKOV Piše: Franjo Škrbinc V gozdu blizu pokopališča v Voličini so neke noči bližnji prebivalci zaslišal streljanje. Bilo je to že leta 1945. Zjutraj pa so tam našli dva mrtva partizana. I-dentificirati jih Nemci niso mogli. Ko si jih je gestapo ogledal in fotografiral, so jih pokopali v skupen grob ob ograji na pokopališču. Kmalu pa se je zvedelo, kdo sta in kaj se jima je zgodilo. Iz Sp. Voličine je bil nekaj časa v Kozjaškem odredu Kle-menčič, ki je od tam pobegnil in se je pridružil neki skrivaški skupini, ki je ropala po Dravskem polju. Iz odreda sta bila poslana v Voličino po kurirski poti partizana Šoba Engelbert, doma iz Pragerskega in Vogrin Jože, doma iz Dupleka. Njuna naloga je bila, da pripeljeta nazaj v odred Klemenčiča. Našla sta ga doma in je lepo odšel z njima po poti proti javki v Sp. Voličini. V gozdu nad pokopališčem pa je oba ustrelil, sam pa pobegnil. Imel je najbrž slabo vest, spremljevalca pa sta bila preveč zaupljiva do njega. Nekaj časa se je Klemenčič še skrival po okolici, vendar so ga dobili in je bil za zločin kaznovan s smrtjo. Dne 5. januarja 1945 so Nemci doma aretirali Emberšič Lo-renca. Ta je bil po poklicu krojač. Delal je doma, dokler ga Nemci niso mobilizirali in ga poslali v Salzburg na prisilno delo. Od tam je pobegnil in je bil nekaj časa v partizanih na Kozja-ku. Zaradi bolezni pa je bil poslan domov. Doma je bil skrit v bunkerju, katerega je skopal v kuhinji. Nemci so zvedeli za skri-vača in ga odgnali najprej v Ptuj, nato pa v Maribor. Bil je zaprt v Mariboru do 6. aprila 1945. Ta dan so Nemci izpraznili jetnišnice, jetnike pa izpustili ali pa jih ustrelili. Emberšiča so med drugimi odgnali v Radvanje in tam ustrelili. Zagrebli so jih v protitankovskih jarkih. Naslednji dan po aretaciji Emberšiča, to je bilo 6. januarja 1945 pa so iz območja Voličine odpeljali v internacijo več družin. Odpeljali so jih najprej v Ptuj, od tam pa v Strnišče pri Ptuju ali pa v Gradec. V internacijo so bili odgnani: Emberšič Elizabeta s štirimi otroki, Ledenik Verona iz Zavrha z dvema otrokoma, Rojko Marija iz Sele, Vrtič Štefanija in Vrtič Marija iz Sele, Mesarec Elizabeta s tremi otroki, Veber Marija iz Ro-goznice s hčerko. Otroke so odposlali v taborišče blizu Graca, ostale ženske pa so nekatere bile v Strnišču, druge pa v Gradcu. V taborišču pri Gradcu je umrl za črevesnim tifusom mali Mesarec Franc, ki je.bil star nekaj nad 1 leto. Ženske in otroci so se še pred osvoboditvijo vrnile na domove. Vse leto 1944 je letelo preko naših krajev na stotine zavezniških letal. Od brnenja motorjev se je tresel zrak. Večinoma so bile to jeklene super trdnjave, okoli katerih so se sukali hitri lovci. Nemška obramba je popustila in bombardiranje je oviralo le še protiletalsko topništvo. Pri bormbardiranju je bilo večkrat zadeto kakšno letalo, ki je strmoglavilo na zemljo. Iz gorečega letala so odskočili piloti, katere je veter nesel počasi proti zemlji. Nemci so pazili na pilote in jih večinoma zajeli. Vedno pa se jim to ni posrečilo. Ob priliki zavezniškega napada na Maribor se je zrušilo letalo nekje blizu Dupleka. Pilote, kateri so odskočili, pa je veter zanesel daleč in so pristali na našem ozemlju. Eden je pristal za Roš-karjem v Sp. Voličini. Do tega je pribežal Cucek Miloš in mu z mahanjem rok kazal, naj beži za njim. Pridružil se jima je še Fantič Ivan in oba sta zagrebla pilota v listje in mu dala znamenje, da naj bo miren in, da bo šel k partizanom. Bil je Kanadčan in je omenjal le »gestapo«, katerih se je zelo bal. Ko so pribeža-li nemški orožniki, sta jima pokazala napačno smer, kamor bi bil bežal v gozd pilot. Ostali so padli na zemljo: eden pod Jazbinami, eden nekje v Zimici in eden nekje v Zg. Voličini. Vse te so pripeljali nazaj in jih imeli zaprte v šoli. Baje je eden izmed pilotov znal govoriti hrvatski. Vsi so se zelo bali in trepetali, ker so menda slišali, da ge-stapovci ubijajo ujete pilote. Nemški orožniki so najprej oropali ujetega pilota, to je odvzeli so mu uro, prstane in drugo vrednost. Posebna vrednost je bilo tudi padalo, ki je bilo iz prave svile. Ponoči je nato Fantič poklical pilota in ga napotil k Vogrin Er-nestu v Sp. Voličini. Tu je bil nekaj dni skrit, nato pa je bil nekaj dni pri Rojs Martinu v Selcih. Od tam ga je patrulja odpeljala preko Kozjaka in Pohorja na osvobojeno ozemlje. V današnji številki začenjamo objavljati nastanek in razvoj Slovenskih goric, zlasti pa nekaterih krajev pod naslovom »Naši kraji po letu 1000«. Sestavke bo prispeval zgodovinar — amater Franc Šuman iz Lormanja, ki že vrsto let zbira zgodovinsko gradivo in ima bogate izkušnje na tem področju. Ob priliki bomo zaključili tudi z objavljanjem sestavkov v rubriki »Slovenske gorice v pradavnim«. HoU kta{i teiu 1000 Piše: Franc Šuman J Kraj kjer stoji danes Lenart se omenja prvič leta 1020, ko je bilo porušeno pogansko svetišče, ki je stalo tam, kjer stoji danes lenarška cerkev. Po rušenju poganskega svetišča je bila postavljena mala katoliška kapela. Pozneje so postavili majhno cerkev — najbolj verjetno sedanji prednji del cerkve. Leta 1135 je bila ta cerkev podrejena kot podružnica ninski župniji in še istega leta priključena admontskemu samostanu. Ta samostan je obdržal patronatske pravice do konca druge svetovne vojne. Lepa in ugodna lega kraja Lenart ter druga stara naselja, ki se razprostirajo v neposredni bližini ter razna še neraziskana grobišča v bližnji okolici (Lor-manje, Zamarkova, Varda, Zg. in Sp. Žerjavici in Radehova) priča, da se je v času rušenja poganskega svetišča že tukaj nahajalo staro večje naselje, katerega imena ni najti. Prav v tem času so se začele velike spre- membe v takrat vladajočih in deželno stanovskih krogih. Lenart j (i takrat spadal pod ptujsko obmejno grofijo, ki je bila ustanovljena v 10. stoletju. Tej grofiji so načelovali od začetka do leta 1145 Spanheimi po rodu koroške narodnosti, ki so kmalu izumrli. V tem obdobju zaznamujemo nove stanove, ki so jih sestavljali: gospodje, duhovniki, vitezi in meščani. Vsa zemljiška posest, ki je bila vzeta premagancem in upornikom je postala last krone. Nemški vladarji so takrat postali posestniki ogromnih kompleksov slovenjegoriške zemlje, ki so jo potem dajali v najem (fevd) ali poklanjali v trajno last svojim zvestim posvetnim in cerkvenim stanovom. Ti niso bili domačini ampak Nemci. Na tak način se je začela germanizacija nad ted^j še manj številnim slovanskim živ-ljem slovenskega porekla. Ime Panonija kot stara tvorba je začela izginjati namesto nje se je začela uveljavljati kot stara politična in državna tvorba Štajer- ska, ki je združevala celo vrsto grofij, med njimi tudi ptujsko. Od prej imenovane kronske zemlje so dobili največ duhovni stanovi in sicer: oglejski patriarhat in solnograški nadškof. Ta dva sta zopet podeljevala zemljo svojim podrejenim ustanovam, škofijam in samostanom. Vitezi so prejemali manj zemlje kakor na-primer graščaki na Hrastovcu, Vurbeku. Nam najbližji in najstarejši zemljiški gospodar je bil v tistem času benediktinski sa-mosta čigar last je bila tedaj Zg. in Sp. Radehova. Ta posest je segala na severu do sedanje krajevne meje z Lenartom. Na meji med Lenartom in Radeho-vo na tako imenovani »Perkafa-ri« je imel samostan svoje upravno poslopje grajeno v stilu gradu. Najmanj zemlje so od krone prejela mesta. Skoraj vsi zemljiški gospodarji tedanjega časa, ki so dajali zemljo v najem, so od kmeta zahtevali, ki je to zemljo obdeloval, da jim je ves pridelek izročal. Ce ga ni izročal, so mu ga vzeli, pustili pa toliko, da se je le skromno preživljal. Poleg tega pa je moral biti svojemu gospodarju vedno in povsod v pomoč. Na kratko rečeno, bil je brepraven tlačan. Ce je npr. umrl poglavar družine, so ostali člani družine morali posestvo zapustiti in oditi, ker fevdalna pravica ni bila dedna. Tekom časa so se zemljiški gospodje začeli prepirati. Drug drugemu so jemali podložnike ter jih huj skali in jih v spore zapletali. Podlož-niki videč, da bodo prav oni občutili posledice teh prepirov, so se začeli upirati in uhajati največkrat k nasprotniku ali celo v mesta. V mestih so se učili obrti, ki je prav v tem času cvetela. Ker je tako stanje postalo nevzdržno za zemljiško gospodo, so duhovni stanovi začeli med prvimi reševati to vprašanje. Določili so, da mora vsak podlož-nik dati od vsega kar je pridelal desetino. K temu so pozneje še pribili davek v denarju. Postala je dedna fevdna pravica. Določili so tudi, koliko dni v tednu in na leto morajo podložniki opravljati pri zemljiški gospodi. Desetino smo odpravili komaj v drugi polovici 19. stoletja, medtem ko je nastala v začetku 13. stoletja. (Nadaljevanje prihodnjič) ALI ŽE VESTE? .....i.......mu.......i......mu............murni........mi.........mu............................mi................minil..... = | V trgovskem podjetju »Potrošnik« Lenart se trudijo, da bi čim bolj zadovoljili svoje potrošnike. Pred kratkim so poslovalnico »Cen- = i ter« v Lenartu založili z novimi in sodobnimi vzorci blaga. Prodajajo tudi na potrošniški kredit pod ugodnimi pogoji. | ......................I................i......................I................I.......imun......um........trnu.............mm.................mi......i.......mm.........i....................................................................mm....... Kmetijska zadruga Lenart v Slov. goricah razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev — raznih kmetijskih strojev in priključkov Licitacija bo v nedeljo, dne 28. julija 1963 s pričetkom ob 7. uri pri skladišču zadruge v Lenartu, Radgonska cesta. OBVESTILO Obveščamo vse ljubitelje rokoborbe, da se bodo začeli redni začetni in nadaljevalni treningi 1. avgusta 1963 v Domu TVD »Partizan« Lenart. Trening bo ob sredah in petkih od 17. do 19. ure. Sekcija za roko-borbo pri TVD »Partizan« Lenart OBVESTILO KOMUNALNA BANKA MARIBOR obvešča vse občane občine Lenart v Slov. goricah, da posluje od 1. junija 1963 dalje v Lenartu ekspozitura komunalne banke Maribor (v prostorih bivše Narodne banke), ki opravlja naslednje usluge: 1. ODOBRAVA POTROŠNIŠKE KREDITE VSEH VRST 2. OPRAVLJA POSLE DENARNEGA VARČEVANJA 3. ODPIRA ŽIRO RAČUNE PRIVATNIKOV IN OPRAVLJA POSLOVANJE Z NJIMI Sporočamo občanom občine Lenart v Slov. goricah, da se lahko poslužujejo navedenih uslug vsak delavnik od 7. do 11. ure. Komunalna banka Maribor OBRTNO GRADBENO PODJETJE, Lenart v Slov. goricah sprejme večje število navadnih gradbenih delavcev. Osebni dohodki po pravilniku o osebnih dohodkih od 77 do 85 din- urno po ocenitvi. Šolski odbor osnovne šole Voličina razpisuje mesto tajnika šole. Predpogoj — administrativna šola. Plača po pravilniku. Prošnje je vložiti do 1. avgusta 1963. Lovstvo v občini Lenart Piše: Gabriel Kosi, bazenski vodja Na območju občine Lenart deluje 6 lovskih družin katerim je izročeno v opravljanje 20189 ha površin. Na posamezne družine dopade: Drvanja 3713 ha, Jurov-ski dol 3071 ha, Lenart 3447 ha, Zg. Ščavnica 3079 ha. Voličina 3541 ha in Cerkvenjak 3338 ha. Konfiguracija zemljišč, klimatski pogoji in pogoji prehrane so v vseh loviščih idealni, tako da za ta območja lahko smelo trdimo, da ostajajo vsi pogoji za normalni razvoj nižinskega lova. V loviščih je precej fazanov, zajcev in jerebic. Ne zaostaja parkljasta divjad in to srnjad. Lovska družina Lenart pa še ima poleg že omenjene divjadi tudi precej rac. Da so lovišča ena bolje druga slabše oskrbovana, to je odvisno od posamezne družine. Vsa lovišča so bonitirana ter z oizirom na svojo strukturo lahko brez kakršnih posebnih investicij in škode na kmetijstvu prenesejo naslednji stalež divjadi: (Glej spodaj tabelo!) Posamezne družine že ipresega-jo ugotovljene možnosti staleža s tem, da so pričele z intenzivnim vlaganjem v lovišča. Tu prednjačijo lovske družine Cerkvenjak, Lenart in Drvanja, do-čim lovske družine Jurovski dol, Voličina in Zg. Ščavnica stoje ob strani ter prepuščajo razvoj lovstva le stihiji. Lovski družini Cerkvenjak in Drvanja sta si letos uredili valil- ODKUPNE CENE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVINE PRI KMETIJSKIH ZADRUGAH LENART IN ZGORNJA ŠCAVNICA „ o Teža nad kg klavnost y '/o ž g Cena Vrsta ŽIVINA Kvaliteta <3 Zj vi E L. Šč. Sč. Prosto, prem, pogod. L. šč. LTšž. 56 56 280 280 20 20 500 500 56 56 280 280 20 20 500 500 35 55 260 260 20 20 280 280 55 55 260 260 20 20 2S0 280 54 54 240 240 20 20 260 260 54 54 240 240 20 20 260 260 54 54 250 250 54 54 250 250 50 50 260 260 50 50 260 260 45 45 20» 200 45 45 200 200 40 40 120 120 40 40 120 120 — — 100 100 — — 100 100 Juti za nadal jno pitanje I. do 12 m. 550-400 550-400 280 280 Junice za nadaljno pitanje I. do 112 m. "50-400 550-400 280 2S() J Ulici T. a 18 430 450 Junice :. a 18 450 430 J II lici i. 18 450 430 J unice i. 18 430 430 J u nci i. 56 450 450 J unlice i. 36 450 450 Kra\ c i. a do 4 I. 400 400 Voli i. a do 4 1. 400 400 Krave ji. do 6 1. 400 400 Voli n. do h 1. 400 400 Krave m. do 8 i. _ _ Voli iii. (lo 8 1. _ _ Krave iv. do 10 I. _ _ Voli iv. do 10 1. _ _ Krave v. do 20 1.. 500 300 Voli v. do 20 i. 300 500 II. do 12. m. 250-400 250-400 II. do 12. m. 250-400 250-400 200-400 200-400 200-400 200-400 I. do 8 m. 80-95 80-95 I. du 8 ra.96 11096-110 I. do 12 m. 125-180 125-180 I. do S m. 1110-125 110-125 100-120 80-100 Junci junice Junci Junice PRAŠIČI: Bacon beli Prima ines. Mesnati Prima m cs. TELETA: Teleta Teleta Teleta Teleta OVCE: Ovce Ovce Kozliči Kozliči Odbitki: KZ Zg. Ščavnica: pri govijc živini se odbije od 6 — 7 "Jo, pri tih 2 °/o in pri prašičih 5 °/o. KZ Lenart: Odteglajji pri normalni sitosti živine je za govedo najmanj 6 "/«, za prašiče 2 %. Pri prenahranjenosti živine je odtegniti odnosno odhiti še po dogovoru za govedo do 4 o, za 1. I. n. m. i. ii. i. n. 100-120 80-100 80 80 lio ceni komisije 260 260 260 260 200 200 200 200 290 290 20 20 280 280 260 260 20 20 280 290 250 250 20 20 270 270 250 250 20 20 2"0 270 520 520 500 500 280 280 dan 10 kg dan 10 kg 1180 180 150 150 250 250 250 250 prašče 3 °/o. umlhwyuml> Vrsta — sorta Kvaliteta Bebelina v Cena za Lenart Fižol: cipro. suh, čist in zdrav- I. 200 ijo!: pepeličar čist in zdrav I. 180 Fižol cnobarMii 1. 140 Fižol mešani — 100 Žitarice: pšenica, rž suha, čista, 1. 50 ječmen, oves suh in čist I. 45 Koruza suha čista I. 50 Oljarice: bučnice bele b. olja v °/o 17. č. s. 128 Golice b. olja v °/o 37 260 Sončnice dom. cele olja v °/o 15 40 Kepica son. olja v °/o 20 60 Seno, detelja, otava, fra.nko hlev 15 Slama in šar 7 Krompir jedilni sortni, odg, deb. 1:5 Gobe sulic, bele 2.500 Orehi zdravi 200 Zelje — glave debela — Jajca 22 Ribez črni I. vrsta 20(1 II. vrsta 100 Borovnice I. vrsta 160 JI. vrsta 811 Češnje brez pecljev 45 I. \rsta II.vrsta 35 Opomlia; K/ Lenart: Kože vse vrste po ceniku od Koteksa Ll.jubljana, divjačina vse vrste po ceniku od V ajda Cakovec. OPOMBA UREDNIŠTVA: Za morebitne spremembe cen v času do naslednic objave uredništvo ne jamči, ker se cene gibljejo glede na ponudbo in povpraševanje. niči in tako sami vzrejata fazanč-ke za svoje potrebe. Lovska družina Lenart pa redno vsako leto dobiva odrasle fazane za osvežitev krvi iz Surčina. Za dobro lovsko gospodarstvo in dobre sosedne odnose bodo tudi ostale družine Voličina, Jurovski dol in Zg. Zajci Fazani ■d H TJ -6 ta M C/5 "3 tO ■K a Spom stalež C S N S O) s ^ o a> i/3 S 'S S3 >-3 m TJ O E 3 W M g « M 73 O p, c/3 m Drvanja 295 589 264 308 805 274 112 Jurovski dol 180 359 161 272 749 255 75 Lenart 168 336 151 360 900 306 75 Zg. Ščavnica 200 400 180 278 728 248 42 Voličina 253 477 201 266 665 226 98 Cerkvenjak 192 384 173 336 880 300 112 SKUPAJ 1288 2545 1130 1820 4727 1609 514 Jerebice: Srnjad: -6 Jesenski stalež Odstrel Spomlai stalež 304 91 84 200 65 84 170 56 60 114 38 69 266 88 72 304 100 72 1358 438 441 Ščavnica morala začeti vlagati v svoja lovišča, ne pa samo "iz lovišča odnašati, vračati pa ničesar. Pretekla ostra zima je tudi v lovstvu prizadela občutno škodo. Mnogo divjačine je zmrznilo vsled pomanjkanja hrane. Marsikak komad pa je žalostno končal v rokah brezvestnega divjega lovca. Z lovom na onemoglo divjad se niso ukvarjali samo divji lovci, temveč tudi marsikdo, ki prej nikdar ni pomislil na divji lov. Med prebivalstvom pa je bilo lepo število ljudi, ki so redno polagali krmo ubogi divjadi. Pri krmljenju so se posebno izkazale lovske družine Cerkvenjak, Lenart in Drvanja, v manjši meri Zg. ščavnica, Jurovski dol in Voličina. (Nadalj. v prihodnji številki) Zgornja Sčavnica Za mizo v šolski pisarni na Zgornji Ščavnici smo pred dnevi sedli skupaj s tovariši Dušanom Murovcem, Jožefom Šnajderom in Rudijem Rotarjem. Pripovedovali so nam o krajevnih dogodkih. Pa prisluhnimo. DELO NA CESTAH NAPREDUJE Krajevni odbor na Zgornji Ščavnici je kakor kaže delaven. Čeprav smo sredi sezone dela, na kmetih na Ščavnici ne stojijo križem rok. Podvizali so se, da bi popravili kar največ krajevnih cest. Predvsem so se lotili ureditve ceste, ki pelje iz Zg. Ščavnico skozi Spodnjo Ščavnico dalje proti radgonski občini. Občina Radgona je do meje lenarške občine svoj del ceste že uredila. Cesta je dolga okrog 6 km. Do-sedaj so v celoti opravili vsa zemeljska dela v glavnem s stroji, medtem ko pravkar cesto posi-pavajo z gramozom. Računajo, da bodo na omenjeno cesto na-vozili približno 900 kubikov gramoza. Če bo le mogoče se bodo kmalu lotili tudi popravila cest šola Sčavnica — Kremberg — Le-dinek in Krivi vrh—Kremberg. Seveda bodo tudi ostale ceste deležne skrbi krajevnega odbora na Zgornji Ščavnici. Tako bo krajevni samoprispevek v celoti izkoriščen kar najbolj smotrno. Krajevni odbor tudi ni pozabil na pokopališče. Letos bodo obnovili mrtvašnico, ki že nekaj let terja popravila. Okrog pokopališča pa nameravajo napeljati žico, ki bo služila za ograjo. Oboje bodo uredili z 200 tisoč dinarji, kolikor imajo na razpolago še iz prejšnjih let. Včasih je imel krajevni odbor na Ščavnici velike težave s pomanjkanjem cevi za cestne prekope. Sedaj je cevi dovolj za vse ceste in jih bo nekaj verjetno še ostalo. Odborniki krajevnega odbora kažejo vse razumevanje tudi za razvoj turizma. Za začetek so se odločili v tej smeri za saditev topolov ob cesti za Ščavnico z lenarške smeri. Dober kilometer ob cesti so posadili s tem okras nim drevjenv Kakor hitro bo denar na razpolago in ko bo čas, bodo s sajenjem nadaljevali. »KULTURNI DOM« BO KMALU POSTAL KULTURNI DOM Tisti, ki pobliže poznajo kulturne razmere v Ščavnici vedo, da imajo v kraju skromen in zastarel kulturni dom, ki komajda še zasluži to ime. Zato je tembolj pohvalno prizadevanje nekaterih posameznikov na Ščavnici, da bi dom preuredili in ga vsaj kolikor toliko usposobili za uspešno opravljanje njegovega Urejuje uredniški odbor: Ernest Šmid, predsednik — Člani: Edo Zoriko, Mirko Košmerl, Jelka Fiirbas iin Tone Stefanec — Odgovorni urednik Tone Štefainec — 1 redništvo in uprav.a Lenart, Radgonska eensta 9 - Izhaja stalno na 8 straneh drugi in retrt.i četrtek — Letna naročnina 4(MJ din, inozemstvo 800 din — Tekoči račun pri podružnei NB Maribor štev 604-11-608-10^ — Ime: Občinski odbor SZDL Lenart — >Domačc novice« Tiska CP Celjski tisk« Celje poslanstva. Za preureditev dela imajo na razpolago večja denarna sredstva, ki so jih dobili iz krajevnega samoprispevka, z nabiralno akcijo in, ki jih je prosvetno društvo ustvarilo z lastno dejavnostjo. Samo iz krajevnega samoprispevka imajo na razpolago milijon din sredstev. Dvorano bodo podaljšali, uredili balkon, predprostor, poglobili ostrešja. Občinska skupščina Lenart je uvidela stanje in izrazila pripravljenost pomagati s finančnimi sredstvi. Iz sredstev občinske skupščine bodo imeli v Ščavnici za obnovo obeh šolskih zgradb na razpolago 2,400.000 din. Za celotno obnovo pa potrebujejo okrog 3 milijone din. Manjkajoča sredstva bodo nadoknadili z zbira- ganjati ostale stroje. Učiteljski kolektiv in šolski odbor na Ščavnici se tudi trudita, da bi postopoma zamenjali staro avstroogrsko pohištvo v učilnicah. Deloma jim je to že uspelo. Staro šolo so že v celoti opremili z novim inventarjem, medtem ko bodo novo deloma opremili letos, deloma pa prihodnje leto. Ob začetku solskega leta prihodnje leto bodo v Ščavnici slavili 100 letnico šole. Do tega časa bodo urejene šolske zgradbe in opremljene s sodobnim pohištvom. o>_er in zgradili prizidek v katerem bodo garderobe. Tako urejena dvorana bo zadostovala zgornješčavniškim potrebam dobršen čas. LOVCI IMAJO SMELE NAČRTE Lovska družina na Ščavnici je dokaj aktivna. Njeno prizadevanje se zlasti kaže v 'skrbi za povečanje divjadi v lastnem lovskem revirju. Poleg tega že skoraj dve leti razmišljajo o gradnji večjega in reprezentativnega lovskega doma v katerega bi lahko povabili tuje, zlasti avstrijske lovce, ki se radi mudijo v njihovem revirju. Letošnja zima je prizadejala mnogo škode na divjadi, zato je tudi ulov precej manjši kot so sprva računali. Seveda pa je zato tudi mnogo manjši dotok denarja, zlasti deviz. Na drugi strani pa je prav zaradi pomanjkanja sredstev bilo ustavljeno nadaljnje delo pri pripravah na gradnjo lovskega doma. Kljub temu pa menijo na Ščavnici, da bo do gradnje doma prišlo verjetno že prihodnje leto. Seveda je potrebno dobiti naprej finančna sredstva. Sredstva pa bodo pridobili s povečanim lovskim turizmom iz inozemstva. Zaradi tega bodo kupili zaenkrat 150 fazanov s katerimi nameravajo povečati stale/, divjadi. Pozneje bodo kupili še 100 fazanov. V razvoj divjadi v svojem lovskem revirju nameravajo vložiti skupaj čez 300 tisoč din. Računajo, da bodo vsaj 50 odstotkov divjadi postrelili inozemski lovci, kar bo prineslo lepe devize. PRIHODNJE LETO OBNOVLJE NE ŠOLSKE ZGRADBE V Zgornji Ščavnici so šolske zgradbe v zelo slabem stanju. Zlasti so neurejene fasade in njem prostovoljnih prispevkov v denarju in lesu. Na Ščavnici bodo prihodnje leto slavili 100 letnico šole. V ta namen bodo poleg ureditve kraja uredili tudi šolski zgradbi tako, da bosta za nekaj časa odgovarjali. Šolske zgradbe popravljajo že sedaj. Popravili so že okna in vrata ter jih prepleskali. Letos nameravajo urediti fasade na obeh šolah in popraviti ostrešje. Istočasno bodo pri stari šoli gradili prizidek za potrebe tehničnega pouka. Sedaj na Ščavnici namreč nimajo primernih prostorov, kjer bi se šolarji urili v tehničnih veščinah. V prizidku bi imeli tudi prostor za likovni pouk. V stari šoli nameravajo urediti tudi en kletni pn> stor za tehnični pouk. V tem prostoru' bodo montirali težje stroje. Dosedaj so že nabavili elektromotor s katerim bo moč po- KAJ BO S STANOVANJSKIM BLOKOM NA ŠČAVNICI? Tako se nekateri" vprašujejo v tem kraju. Izvedeli smo namreč, da niso našli potrebnega soglasja med šolo in zadrugo glede skupnega financiranja gradnje večjega bloka za potrebe šole in kmetijske zadruge. Na šoli pravijo, da na zadrugi kažejo premalo zanimanja za skupno gradnjo, čeprav je razumljivo, da bi bila taka gradnja znatno cenejša na že znana dejtsva. V Ščavnici je zlasti velika potreba po učiteljskih stanovanjih. Ti stanujejo v skrajno neprimernih stanovanjih oziroma v šolskih prostorih. V obeh šolskih zradbah stanujeta dve družini in ena učiteljica. Če bi te učitelje izselili, bi dobili precej prostora za učilnice in druge šolske prostore. Prihodnjič pa na svidenje s po ročilom iz Lenarta. STROGO ZAUPNO (Nadaljevanje na 5. strani) lektivom sramotil zaradi sina, ki je bil precej živahen in ga celo imenoval za razbojnika. Zakaj kazen in čemu tak način dela? DIREKTOR, KI NE HODI NA SESTANKE V Zgornji Ščavnici imajo v nokem podjetju takega direktorja, ki ga kaj malo brigajo krajevni problemi. Najbolj se to odraža v dejstvu, da se ne udeležuje sestankov krajevnih organizacij. Seveda najde vedno primeren izgovor za opravičilo. Namreč prav takrat, ko se skliče nek sestanek, ima največ službenih opravkov. Verjetno je osnovni vzrok v neudeležbi na sestankih neza-nimanje za krajevne proble- me. ki so sočasno tudi problemi tega podjetja in morebiti celo podcenjevanje vloge družbenih organizacij na vasi. GOSTILNA, KI JI NI PARA Naselje kakršno je Zgornja Sčavnica bi moralo imeti dobro založeno krajevno gostilno, zlasti še zaradi vedno večjega maloobmejnega prometa s sosednjo Avstrijo. Toda kaj lahko domačin in tujec v tej gostilni sploh dobi? Za današnje razmere milo rečeno ničesar. To, da dobiš vino, kokto ali pa ob nedeljah juho za domačega in inozemskega turista, ni več zadovoljivo. Nekaj bo kazalo ukreniti. Morebiti se bo lastnik moral odločiti za gostilno, ki bo opravičila svoj obstoj ali pa za to, da jo zapre.