MariDorsM
j PSHftTruT pTačanav
» 1 .JLimi n 	■
Cena 1 Dirii
Leto II. (IX.), štev. 261
Maribor, četrtek 15. novembra 1928
»JUTRA'
Izhaja razu« nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri RaSun pri poitr>*ra u». * Ljubi]«! «• «••«»
Veli« »•••fino, prejemali * upntvi »II po poiti 10 Dl«, doetavljeo M doM pa 12 Dia
Telefon:
IJredn. 440 Uprava 465
Uredništvo in vpravat Maribor, Aleksandrova oestait. 13
Oglati p« tarif«
Ogtase iprejama tudi oglmi oddelek .Joti«« « L)vblfanl, Pri teme »a uUaa K.4
flusija in Jugoslavija
Predsednik KDK Pribičevic se je izrazil za priznanje Rusije od strani naše države. »Priznanje« je beseda političnega besednjaka ter želi povedati to, kar se razume pod stiki med eno in drugo državo. O priznanju v pravem pomenu besede sploh ne more biti debate, kajti ves svet mora pri znati, da je velika Rusija tu, da je na svetu velik ruski narod in da je Rusija velik svetovni činitelj. Debate, ki šp vodijo že deset let o »priznanju« in >>jiepriznanju« Rusije, so na eni stra ni smešne, na drugi so dokaz, da je Rusija v svetu tako velika in važna, da se ves svet v največji meri briga za rusko notranjo zadevo — za ruski režim.
Priznanje Rusije je samo vsled tega na dnevnem redu, ker je v Evropi toliko režimov, ki sami sebe istovetijo z državo. Kljub temu, da se vmno gib državah pod pritiskom režimov tako nekako gleda na Rusijo, kakor je nekdaj fevdalni svet gledal na Francijo po meščanski revoluciji, so vendar skoraj povsod ne glede na vse politične in diplomatske zadeve, na »de jure« in »de faeta« priznanja z Rusijo normalni odnošaji. Z Rusijo se trguje, podjetniki, znanstveniki in drugi se obiskujejo, prirejajo se ruske razstave itd. Vse je tako, kakor med državami istega sistema notranjega položaja. Češkoslovaška republika je n. pr. ves čas v normalnih odnošajih z Rusijo in se ne boji nobenega ruskega revolucijonarnega importa.
Naši diplomati — vsi so pristno beograjski — pa hočejo povsod drugod pomanjkljivo vnemo in točnost pokazati ravno napram Rusiji. Naš režim ne prizna Rusije »de faeto«, ne »de jure« in pri tem se — kakor nikjer drugje — silno pazljivo skrbi, da ostane Jugoslavija brez vsakega, tudi najmanjšega stika z Rusijo, ob katero je bil nekdaj pripet ves zunanjepolitični voziček stare Srbije.
Še dalje se gre! Iščejo se celo prilike, da bi se manifestiralo nasprot-stvo do Rusije. Ko je ob Volgi razsajala pred leti lakota vsled velikih elementarnih katastrof, vsled posledic meščanske vojne in blokade ter se je na pobudo Nansena osnovala velika pomožna akcija, je med zastopniki vseh držav, med samimi nasprotniki ruskega političnega sistema edino naš zastopnik, diplomatski »strokovnjak« Spalajkovič smatral za potrebno in umestno izjaviti, da »njegova« država ne da za Rusijo niti pare. Rusija lahko živi brez te pare, tudi brez vseh diplomatskih priznanj In ves svet je že tako daleč, da dela osten-tativho razliko med diplomatsko teorijo in življensko prakso. Gotovo je pa to, da se o Rusiji nikjer na svetu kaj takega ne čuje kot v Beogradu od naših zunanjih ministrov.
Sedanji dr. Marinkovič si je pridobil posebno značilen sloves. Ko so ga opozarjali na odnošaje, ki jih Ima z Rusijo naša bratska in povrh še ma-lo-antantna zaveznica Češka, se je odrezal: »Kaj čemo z Rusijo, ona bi nam dobavljala samo komunistične brošure!«
Mali, skrajni sebičneži v Beogradu sodijo veliko Rusijo p0 sebi. Ker smatrajo sami sebe za državo,* srna-trnjo tudi Stalina In njegove tovariše za Rusijo- Še dalje gredo! Za rusko
Kaj hočejo Hrvati
VAŽNE IZJAVE DR. MAČKA O MOŽNOSTI SPORAZUMA IN ZAHTEVAH HRVATOV. - NAROD IN KRALJ. - LE INICIJATIVA KRALJA.
BEOGRAD, 15. novembra. Današnje »Vreme« objavlja razgovor svojega so-trudnika Cede Mitrinovica s predsednikom HSS, dr. Mačkom. Novinar Mitrinovič se je mudil več dni v Zagrebu in se je zlasti zanimal za stališče, ki je zavzemajo prvaki Kmečko-demokrat-ske koalicije glede možnosti rešitve no-tranje-politične mize.
Novinar Mitrinovič je stavil dr. Mačku sledeča vprašanja:
Ali je sporazum s Hrvati mogoč?
Dr. Maček: »Mislim, da je sporazum še vedno mogoč, vendar samo na bazi sklepov, bi jih Je sprejela KDK na svoji seji dne 1. avgusta v Zagrebu, ki sem iih komentiral tudi v svojem govoru v Za-prešiču, daslravno moram odkrito pri-znati, da je krenilo mišljenje Hrvatov in Srbov na Hrvatskem po 1. avgustu znatno na levo. V ostalem pa moram naglasiti, da Vaše vprašanje ni bilo dobro zastavljeno. Ne gre namreč za sporazum Hrvatov in Srbov, temveč za sporazum med Hrvati in prečanskimi Srbi na eni ter Srbianci na drugi strani. Sporazum med Hrvati In Srbi je tako po-poln, bar se je dovolj lasno pohazalo na shodu v Sisku še bolj pa v Gospiču.«
Kako si zamišlja vodstvo KDK revizijo ustave ?
Dr. Maček: »Tudi na to vprašanje je dala KDK odgovor že 1. avgusta. Toda
o tem je za enkrat še preuranjeno diskutirati.«
Kako interpretirate pojem svobodne Hrvatske ?
Dr. Maček: »Pojem svobodne Hrvatske razumem jar> in vsi Hrvati tako, da dobi Hrvatska popolno suvereniteto v legislativi in eksekutivi. Reči moram, da me zelo preseneča, da smatrajo Sr-bijanci to našo zahtevo za rušenje države, kakor da vzgledov v Veliki Britaniji, ki je baš zato tako močna in veHka, ker sestoja iz samih svobodnih in samostojnih držav.«
Ali Vas ne more zadovoljiti široka samouprava ?
Dr. Maček: »Vprašanje samouprave bo rešil hrvatski narod sam. To spada v našo konierenoc in rešili bomo to v zadovoljstvo vseh Hrvatov in prečansbih Srbov.«
Dr. Maček je svoj razgovor, ki se je nato kretal še okoli priznanja sklepov okrnjene narodne skupščine in socijal-nega bojkota, zaključil z izjavo, da mora iniciativa za rešitev brize priti od bralja, ber je situacija danes še ravno tabšna, bakor tabrat, bo je vodja hrvat-sbega naroda Stjepan Radič izpregovo-ril znane besede: »Za nas obstoja samo še bral j in narod!«
Občinski komlsarlSatl pred
skupščino
ZAKAJ DR. KOROŠEC NE DOVOLI RAZPISA OBČINSKIH VOLITEV V MEŽICI. — ZANIMIVA RAZPRAVA.
BEOGRAD, 15. novembra. V narodni skupščini je bil danes interpelacijski dan in je skoro vso dopoldansko sejo okupirala razprava o interpelaciji poslanca Petejana glede zavlačevanja razpisa občinskih volitev v Mežici.
Notranji minister dr. Korošec je v svojem ( (igovoru naglašal, da je bil ob Činski svet v Mežici razpuščen I. z utemeljitvijo, da je zapravljal občinsko premoženje. Občina ima samo J .$90 prebivalcev, občinski odbor pa te napravil kar pet milijonov doigov. Zaio je nadzori v ena oblast postavila Komisarja, Ua Uivdl občinske finance. Dos'ei je prihranil komisar že pol milijona dinarjev in vrh tega nima komisar nobene plače in si zaračuna samo potne stroske.
Posl P e te jan: »Koliko pa znašajo ti p.'tni stroški?«
Cr. Korošec: »Toliko, kolikor plača župana I« (Vsa skupščina je buknllav smeh, ker je dr. Korošec s teni priznal, da komisar ni nič cenejši kakor župan.
Posl. Vuja Lazič: »Gospod minister, koliko pa je pod vašim režimom v vsej državi občinskih komisarjev?«
Dr. KovoŠec: »Vseh je sarn -4« (V skupščini je nastal ponovno krohot, nato pa prerekanje. Slišati je bilo klice posl. Petejana in Vujiča: »Vi lažete: To ni res. Skupščini ne boste lagali!*)
Dr. Korošec: »Vseh komisarjev je samo ZA iti sicer na Hrvatskem in v Slavoniji 16, v Sloveniji 2, ostalih 6 pa odpa de na Vojvodino.«
državo smatrajo celo samo nekaj ruskih beguncev, ono veliko Rusijo v geografiji, milijonske ljudske množice pa bagatelizirajo kakor kakega opozicijonalca v svoji skupščini.
Ravno sedaj so se posebno dobro izkazali, ko so proti predsedniku KDK Pribičeviču dali v »Politiki« besedo ruskemu beguncu Al. Ksjunjinu. Pri-bičevič je govoril o Rusiji v prvi vrsti kot o veliki državi, o skupnosti velikega slovanskega naroda, god naslovom »stvarnega odgovora« mu pa sedaj našteva ruski begunec, kaj vse manjka In kaj je vse napačno pri tem In onem predstavniku ruskega, danes vladajočega režima.
Posl. Vujič: »To je laž! V vsakem selu v Banatu je najmanj po eden komisar!«
V splošnem prerekanju je dr. Koroiec zaključil svoj odgovor z iziavo, da ne mere sprejeti Petejanovega prediora in ugoditi r.:ef,ovi zahtevi po razpisu Občinskih vi litev v Mežici.
Posl. P e t e j a n je nato v daljšem govoru pobijal točko za točko Koroščevih izvajanj in naglašal, da dr. Korošec samo zato ne dovoli razpisa občinskih volitev v Mežici, ker tam klerikalci nimajo svojih volllcev in ker jim komlsarijat omogoča, da proti volji večine prebivalstva gospodarijo v občini po mili volji.
V svojih nadaljnih izvajanjih se je Pe-tejan dotaknil tudi zadnjih krvavih demonstracij v Ljubljani in prj tem naglasil, da ni nikjer na svetu primera, da bi še kaka vlada nastopala proti lastnim državljanom, ki manifestirajo za lastno državo.
Ob 12.30 je seja še trajala.
Držauna loterija
BEOGRAD, 15. novembra. Pri današnjem žrebanju državne ^razredne loterije so bili izžrebani sledeči večji dobitki: 400.000 Din je zadela številka 114.126,	100.000	Din	št.	106.623,
.30 000 Din št. 54.954, 10.000 Din štev. 36.711, 71.052, 87.709 in 98.619, 4000 Din pa št. 39.946, 49.650 in 92.863.
Beograjskim hegemonistom je to merilo. V imenu naroda zahtevajo pravi ljudski zastopniki pravico in poštenje, hegemonisti pa pravijo, razložite nam, kaj sploh hočete, da se lahko »pogajamo«. Če se reče »narod«, menijo oni, kaj je rekel včeraj Maček, danes Pribičevič, če se zahteva kruh, pridejo s strankarskim sestavnim ključem finančnega odbora.
Žalostno bi bilo za Jugoslavijo, če bi jo mi vsi poznali in gledali le po gubah in dlakah dr. Marinkovičevega obraza, kakor on s svojim taborom presoja in gleda veliko Rusijo, le po kakem StgJ&u in pq Ksiunilnu.	iih
Ponesrečen atentat no Obrs** gonouega morilca
NEW-YORK, 15. novembra. V držav-in jetnišnici v Mexiko-City se je odigral včeraj vznemirljiv prizor. Nečak umorjenega predsednika generala Obregona, stotnik Jezus Obregon, je zahteval dostop k jetniški celici morilca Torala. Kc je stopil pred ograjo celice, je zgrabil nenadoma samokres in hotel morkca svojega strica ustreliti. Jetniški pazniki pa so to še pravočasno opazili in ga razorožili. Stotnik se je vrnil nato domov, kjer si je nekaj ur kasneje pognal krog-ljo v glavo in obležal takoj mrtev.
medved odtrgal otroku roko
PRAGA, 15. novembra. V tukajšnjem zoološkem vrtu se je pripetila včeraj težka nesreča. Pred kletko velikega ruskega medveda je stala neka služkinja s 4 in pol letnim otrokom, ki je hotel podajati zverini kruh. Da bi to lažje storil, ga je služkinja dvignila preko ograje. V tem hipu je medved zgrabil otroka za desno roko in mu jo Iztrgal. Otroka so takoj prepeljali v bolnico, kjer so ga operirali.
Titulescu se vrni! u London
BUKAREŠT, 15. novembra. Tltu-lescu se vrne jutri v London na svoje poslanlško mesto. Sprejel je tudi, predlog ministrskega predsednika Mania, da zastopa Rumunljo pri Društvu narodov.
Napadeni parnik
LONDON, 15. novembra. Pri otoku Taji na Kitajskem se je ponesrečil tr-1 govski parnik »Sinči«. Ko so hiteli na pomoč razni parniki, da rešijo pot. nike, so napadli ladjo pirati, jo 'zro» pali In zažgali. Angleški rušilec *T®-rapitis« jih je potem zasledoval terj uiel. nakar so bili vsi abešeuiLj*
fm
/Wn* 1
; *. j C i’ ir > i a (tftia
^ i‘A d 1 i,b o i ti, Uitč!
T IHViTO-iiai I Hilli i H Ml—BB——
/ocllalna politika mariborske
oblasti
LETOS KORUZA. - ZA’ DRUGO LETO OBLJUBLJEN ZASLUŽEK. - ABNORMALNA DECA.
Mariborskim dnevni drobii
Iz državnega kredita za podporo onim, ki jim nedostaje hrane, je bil mariborski oblasti priznan znesek 800.000 Din. Odbor za nabavo hrane pri ministrstvu socijalne politike je nakupil in poslal v našo oblast 26 vagonov koruze, na kar se je sestavil za mariborsko oblast poseben odbor, v katerem so poleg velikega župana predsednik oblastne skupščine, mestni župan mariborski, oblastni referent za kmetijstvo ter zastopnika trgovske in obrtne zbornice in oblastnega odbora »Rdečega križa«. Vse administrativne posle v zadevi razdelitve koruze je vršil oblastni oddelek za socijalno politiko, ki je po vsestranskem razmotrivanju o potrebah v posameznih okrajih ter na podlagi tozadevnih poročil sreskih poglavarjev odločil, da dobe od razpoložljive koruze: srez Šmarje pri Jelšah 5 vagonov, srez Ptuj 4, srez Murska Sobota in Maribor levi breg po
3.	sreza Celje in Maribor desni breg po 2, srezi Dolnja Lendava, Gornjigrad, Konjice, Ljutomer, Prevalje, Prelog in Slo-venjgradec pa po en vagon. Vsled nerazumljive pomote, ki je pozneje ni bilo mogoče popraviti, je bilo odposlano srezu Ptuj 5 vagpnov, srezu Konjice nič. Koruza se je razelila potom sreskih poglavarjev z intenzivnim sodelovanjem za to določenih zastopnikov oblastnega odbora in posebnih pritožb povodom razdelitve ni bilo. Pokazalo pa se je, da bi bila akcija za prehrano rednega prebivalstva veliko bolj učinkovita in vsestransko koristnejša, če bi se dalo ljudem prilike zaslužiti pri javnih delih. Ministrstvo socijalne politike je zato res sporočilo, da misli za bodoče leto pomagati gladujočim na ta način, da bo prispevalo k stroškom za javna dela v krajih, kjer trpi prebivalstvo pomanjkanje. Tozadeven predlog je veliki župan v Sporazumu z omenjenim oblastnim od-
borom za nakup hrane ter oblastnim odborom mariborske oblasti na podlagi tozadevnih poročil posameznih sreskih poglavarjev že stavil, ga obrazložil ter utemeljil.
Za ureditev perečega vprašanja o izplačilu rent našim državljanom, ki so bili zaposleni po rudnikih in tovarnah v Nemčiji, je bila potrebna natančni in točna statistika. Zbrali so se tozadevni podatki o tistih interesentih, ki stanujejo na teritoriju mariborske oblasti, ter bili predloženi na uporabo pri tozadevnih pogajanjih z Nemčijo ministrstvu socijalne politike v Beogradu in našemu konzulatu v Dusseldorfu. Ugotovljeno je, da stanuje v mariborski oblasti sedaj 79 takih upravičencev odnosno njih vdov (ne vštevši njih otrok in sirot).
Državni dečji dom v Maribora je po uredbi o prenosu poslov na oblastne samouprave prešel na oblastni odbor mariborske oblasti.
Abnormalne dece je v mariborski obla sti 894 in sicer: slepih 53, gluhonemih 325, pohabljenih 259 in slaboumnih 257.
Podatki za vsakega posameznika (o imovinskem stanju starišev, potreba od-goje, potrebnih ukrepih itd.) so se čim točneje ugotovili, da se bodo mogla v slučaju potrebe in zahteve dati hitra in točna pojasnila.
_ V stanovanjskem vprašanju so bili ministrstvu socijalne politike sproti predlagani potrebni podatki. Po sedaj veljavnem stanovanjskem zakonu je v Mariboru zaščitenih okoli 7.130 oseb, zaščitenih stanovanj pa 6.011. S 1. majem 1928 je bilo odpovedanih okoli 620 stanovanj, primanjkljaj tedaj okoli 500 stanovanj. Na deželi to eminentno vprašanje ni tako pereče, ko v Mariboru.
V invalidskem domu v Celju je redno oskrbovanih povprečno 73 invalidov.
Kričeče izrabljanje uradne oblasti
Prihodnje leto, dne 3. februarja, se bodo vršile v vsej mariborski oblasti volitve v okrajne cestne odbore oziroma okrajne zastope, za katere se že seda; prav pridno pripravljajo vse stranke. Zlasti SLS napenja vse sile, da bi dosegla pri volitvah čim boljši uspeh in se v to svrho poslužuje tudi nedopustnih sredstev. Tako je bil mnogim občinam na deželi te dni uradno dostavljen s plakati o razpisu volitev, ki jih razpošilja oblastni odbor mariborski, tudi lepak s sledečo vsebino: »Tajništvo Slov. ljudsko stranke v Mariboru, dne 9. novembra 1928. Velecenjeni gospod župan! V prilogi Vam pošiljamo izvod uredbe za volitve v okrajne cestne odbore oz. okrajne zastope, ki se bodo vršile v nedeljo, dne 3. febr. 1929. Ostalo bo razvidno iz razglasa, ki Vam dostavi okrajni za stop oz. sresko poglavarstvo. Prosimo Vas, da vplivate po možnosti na ob činske odbornike, da na dan volitev glasujejo za listo, ki je bila postavljena na okrajnem zboru delegatov in občinskih odbornikov SLS meseca septembra. Pozdrav! M. Kranjc, 1. r. tajnik Slov. ljudske stranke v Mariboru.« Razpošiljanje tega lepaka uradnim potom je vsekakor nečuvena zloraba uradne oblasti. Trenutno sicer še ne moremo ugotoviti, ali se je zgodil ta kričeč primer izrahljanja uradne oblasti z vednostjo oblastnega odbora oziroma njegovega predsednika, ali pa je tajnik SLS, g. M. Kranjc, ki je obenem oblastni odbornik, izvršil vse na svojo roko. Vsekakor pa izgleda, da ima tajništvo SLS v Mariboru zelo tesne zveze z oblastnim odborom. Radovedni smo, kaj -pofeče k temu predsednik oblastnega odbora!
Krafevna organizacija SDS za 111. okraj mesta Maribor
vabi vse odbornike k seji, ki bo v petek 16. novembra ob 20. v posebni sobi kavarne Ivančič, Melje.
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek, 16. novembra, ob 8. zvečer v ve'iki kazinski dvorani koncert odličnega ljubljanskega pianista g. orof. No-ča iz Ljubljane, ki je žel tudi izven svoje domovine mnogo hvale in priznanja. V pondeljek, 19. novembra: dr. Čurčin, glavni urednik »Nove Evrope« o vele-aktualni temi: Naša državna kriza in poti k njeni rešitvi.
Podružnica Narodno-strokovne zveze Maribor
vabi vse svoje odbornike k seji, ki bo v nedeljo 18. novembra ob 10. dop. v predsobi pisarne SDS, Cankarjeva ul. 1.
Nevaren kvartač iz Maribora.
Pri okrajnem sodišču je bil včeraj obsojen na občutno kazen sedemdnevnega zapora neki trgovski ipotnik, nevaren cvartač, ki išče oziroma je iskal svojih žrtev med naivnejšimi ljudmi na deželi. Nedavno se je pojavil v Št. Lovrencu na 3ohorju, tam prisedel v gostilni k domačinom ter pričel ž njimi prijateljske razgovore. Ko si je že malo pridobil zaupanje družbice, je predlagal, da bi pričeli kvartati. Začel je z neko nedolžno igro ugibanja kart. »Sodelovali« so neki sedlar trgovec in soproga drugega trgovca — sami domačini. Vsi so pričeli dobivati in prišli tako v korajžo, da so kar po sto dinarjev stavili. Polagoma pa se je sieča nagibala k neznancu iz Maribora, ki je naenkrat zahteval, naj položijo celo po 400 Din. Ko pa bi bil imel on zgubiti, igra naenkrat ni bila veljavna, pač pa je bilo vse v redu, kadar so izgubljali Šentlovrenčani! Kljub precej zalkoholizirani atmosferi so začeli domačini paziti na mefista iz Maribora in so res spoznali, da je skrivaj manipuliral s kartami, ko so ostali že prejeli svoje srečne karte. Pozvali so orožnika, nakar je Mariborčan nekaterim vrnil denar, drugi pa so ostali še oškodovani. Pred sodnikom se je izgovarjal mož, da ni hotel slepariti, kar da dokazuje tudi dejstva, da ni bil tepen od prevaranih Sodnik je imel drugačne nazore in je elegantno oblečenemu gospodu nrlsodil eksemplarično kazen, ki jo je brez ugovora vzel na znajije.
Tovariša okradel.
V Erjavčevi ulici stanujejo v provi-zorni baraki zidarski delavci večje gradbene tvrdke. Tam je zginilo v sredo zjutraj nekemu delavcu težko prigaranih 400 Din. Stanovalci so osumili nepoštenega dejanja svojega kolego Janeza S. iz Topol ja pri Rogatcu, ki je isto jutro nekaj zamotaval v svojo postelj. Osumljenca so aretirali in našli pri njem ukradeno denarnico — brez novcev. Janes trdi, da so mu denarnico podtaknili. Kljub temu ga bodo predali sodišču.
S težkim jermenom Je šel. Vrednost velikih jermenov po raznih žagah in sličnih podjetjih je znana. Tako tudi 12 m dolgi, 16 cm široki, iz 6 delov sešiti jermen v žagi g. Franca Skaze* donika na Muti ni ostal neopažen. V noči na preteklo nedeljo ga je neznan tat snel in odnesel bogve kam. Lastnik žage je oškodovan za dva tisoč dinarjav. Varnostna oblastva pa že imajo na piki nekega osumljenca iz Maribora.
Pride 18. novembra Pride
Kralj kraljev
istočasno v
Grajski kino in Kino Union
Tragikomičen poskus samomora.
Davi navse zgodaj se je še mladostna Ivanka K. po kratkem, v misterij noči zavitem prepiru spustila vsa razmršena v divjem diru po obronku naravnost k Dravi. Ob pešpoti je podrla dva delavca in — skočila v hladno jutranjo kopel. Za njo je pridirjal njen dragi. Komaj si je razjarjeno ženšče do dobra omočilo obleko — (Drava je na dotl-čnem kraju vsled trajnega padanja zopet plitva) —, je že sama prikobacala na breg, se razkoračila pred gručo gledalcev, pokazala figo in zaklicala svo-i jemu »možu«, ki je med tem pritekel po bregu na kraj »nesreče«: »Cuflajs se ne bom, ti hudič..., da se ne boš preveS veselil...« Med splošnim smehom je nekdo v gruči dejal: »Dober »gabelfru-štuk« in pomežiknil navzočim, ki so občudovali igralsko samomorilko, podobno mokri kokoši. Njen »mož« je nato prišel c sapi ter se ojunačil: »Hvala Bogu, si se vsaj enkrat umila! Marš domov!« Potem pa je bilo jutranje predstave konec.
Serija novih nezgod — opekline.
Včeraj smo poročali o slučaju delavca (obaleta iz tovarne za dušik v Rušah, danes pa imamo na dveh različnih kra-; ih zopet dva slučaja težjih opeklin. Gsel-man Ivan, 23letni pomožni delavec v Mariborski tekstilni tovarni v Melju se e pri delu po nesreči polil z večjo količino vročega luga. Dobil je opasne ope-dine na glavi, prsah in rokah. Prepelja-i so ga v bolnico. — Na Jugoslovanskem trgu pa je eksplodiral Julijani Banovi gorilnik na špirit. Pri tem si je zelo opasno opekla obraz. Tudi njo je rešilni oddelek oddal v bolnico. Res čudna vrsta enakovrstnih nezgod tekom dveh dni.
Velik požar v mlinu.
V banatski vasi Dragotin je v torek silen požar uničil tamkajšnji veliki paro-mlin, last paromlinske družbe v Karlovcu. Ogenj je vpepelil poslopje In vso zalogo ter znaša škoda nad dva milijona dinarjev. Požar je nastal v podstrešju, kjer so bile velike količine žita. Delavci so ga prepozno zapazili in tako je plamen kmalu objel vso hišo. Močen veter je otežkočal rešilna dela gasilcev, V mlinu je zgorelo tudi 10 vagonov moke.
Streliačka družina opozarja svoje člane, da se bo vršllj y nedeljo, dne 18. trn. ob 9. dop. na vojaškem strelišču poskusno streljanje za tekmo, ki se bo vršila dne 25. tm. isto-tam in ob Istem času.	2169
Ako 66 počutite Slabo,
je najboljše in najprijetneje delujoče do* mače sredstvo Franc-Jožefova naravna gorka voda, ki sigurno deluje tudi v prav mali kolečlni. Dopisi zdravnikov specijalistov za ženske bolezni, hvalijo blagodejni vpliv Franc-Jožefove gorke vode, ki zlasti odgovarja nežnemu organizmu.	2098
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
četrtek, 15. r<-vembra ob 20. »Konjeder-ka«. Gostovanje Hansi Niese.
Petek, 16. novembra ob 20. »Divji avtomobilist«. Gostovanje Hansi Niese. Sobota, 17. novembra ob 20. »Oblaki«, ab. A. Premijera.
Nedelja, 18. novembra ob 15. »On in njegova sestra«. Ob 20. »Ognjenik« pri znižanih cenah. Kuponi.
»Oblaki« na mariborskem odru. V soboto, 17. tm. bo premijera efektne Kva-pilove drame »Oblaki«. Delo, ki se je pred leti vprizorilo na čeških in nemških odrih, je imelo izredno velik uspeh. V drami je mnogo lirično-dramatskih scen, ki gledalca dobesedno ganejo. Glavni vlogi sta v rokah gdč. Kraljeve, ki bo igrala gledališko igralko Zemanovo in g. Rakuša, ki bo podal semeniščnika. Župnika igra g. Grom, njegovo sestro pa ga Bukšekova. Režira g. J. Kovič.
H koncertu pianista Noča.
O našem domačem umetniku, ki nasto pi jutri prvič v Mariboru, piše »Neue freie Presse« (1927): »Gospod Ivan Noč, ki nas je obiskal že v tretjič, je neobičajen tehniški talent, virtuoz in glasbe-nik. Izza lanskega nastopa nam je v naj-boljšem spominu. Njegov spored ne pozna šablone: vsebuje zastopnike moderne smeri, katere interpretira z muzikalnim umevanjem in z ustrezanjem jivseh tehniških zahtev.« 2e po sestavi Uporeda bo koncert izredno zanimiv in gotovo za nas velika atrakcija. Da bo dostop mogoč vsakomur, so ostale nespremenjene običajne cene vstopnic.
'Katastrofa „Uestnsa“
i.
119 žrtev nesreče.
Katastrofa angleškega parnika »Ve-strisa«, ki se je potopil v Atlantskem tnorju, J« žalibog zahtevala več človeških žrtev, kakor se je prvotno domnevalo. Ladjedelnica Lampost & Holt v Liverpoolu je dobila namreč obvestilo, da ‘je utonilo 119 oseb, dočim je bilo na kro-,'331 skupno 337 oseb.
Parnik je zašel v strahovit vihar, tekom katerega se je slabo vskladiščeni tovor prevrnil. Ladja se je nato nagnila in se brez eksplozije tekom ene minute potopila. Kapitan je še pravočasno opazil nevarnost. Hladnokrvno je izdal vsa povelja za rešitev potnikov in posadke in tako preprečil, da ni nastala panika. Najprej so pustili v rešilne čolne ženske in otroke, nato pa še ostale potnike in posadke. Kapitan Carey in radiotelegrafist Laughlin sta zadnja zapustila parnik in se rešila s plavanjem. Ko je ladja izginila v morske globočine, pa je žal potegnila s seboj neki. prenapolnjen rešilni čoln. Del potnikov je pri tem utonil, ostali pa so se s plavnjem rešili v ostale čolne. Pri reševanju ponesrečencev se je posebno odlikovala ameriška križarka »Wyoming« ter parniki »Ship-per«, »Myriam« in »Berlin«, ki so prevze li skupno 218 oseb. številne rešence so morali oddati takoj v bolnice. Vsled sil-inega mraza in deževja ter prestanega strahu so padli mnogi v nezvest. Več rešilnih čolnov s ponesrečenci je bilo celih 18 ur na morju brez vsakih sredstev, prepuščenih na milost in nemilost razburkanim valovom.
Živinski sejem v Mariboru.
Na živinski sejem, ki se je vrSil 13. tm., je bib piguauih 15 konje/, 10 bikov, 140 volov, 474 krav in 15 telet, skupno 654 komadov. Prodanih je bilo 297 komadov, od teh za izvoz v Italijo 15, v Avstrijo 56 komadov. Cene so bile sledeče? debeli voli kg žive teže Din 8.25—8,50, poldebeli 7—8, plemenski 5.50 —6.75, biki za klanje 6—7.50, debele klavne krave 7.50-8, plemenske 6-7, krave za klobasarje 4—5.50, molzne krave 6—7.25, breje 6—725, mlada živina 6—8 Din.
Z voza Je padel
uslužbenec tvrdke Tičar v Jezdarski ulici Slavko N. Ko je vozil po ulici Ob železnici, je nenadno dobil živčni napad in je padel na cesto. Pri padcu sl je močno poškodoval nos. Pozvani rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč ta ga odprpmil v bolnišnico,	v	,
V Man ti o tu, dne 15. Xi. i*;*.
Mariborski
/mrt »kralja igralcev**
S SMRTJO ZAKLJUČENA IGRA. — HAZARDERJI MED SEBOJ.
fccf W N I K .Mr#
Turizem
V prvih trenutkih, ko se je dozna-Io, kdo bo državni predsednik Amerike, je padel kot žrtev morilske krog-lje v Newyorku »kralj« igralcev Arnold Rothstein. Vseh velikih stav, ki jih je imel na izid volitev, ni mogel niti kasirati niti poravnati.
Naj bo še toliko statističnega mate-rijala o zločinskem svetu Amerike, življenje tega moža je vendar za ta svet najbolj značilno.
Z Rothsteinom je umrl največji igralec Amerike in sveta sploh. V primeri z njim padejo na nič vsi drugi srečolovci s kartami in drugimi načini hazarda. Razni zmagovalci banke Monte Carlo so napram njemu male in več ali manj bajeslovne figure._
Rothstein je začel svojo karijero kot posrednik pri nakupu in prodaji zemljišč, kmalo je pa prenesel svoje delovanje na igralnice in .stave vseh vrst. Tu je operiral z ogromnimi vsotami: ali jih je dobil, ali pa izgubil. Navadne konjske dirke so pomenile zanj milijone.
Ali je dobival, ali pa izgubljal, vedno je bil na videz neobčuten. Še z očesom ni trenil pri največjem dobičku ali pri zgubi.- »Kralj« igralcev ni poznal igralske mrzlice. Igra je bila zanj navadni posel z dobičkom in zgubo. To si je hladnokrvno preračunal in tako srečolovstvo postavil na stopnjo spekulativnega podjetja. Za ta posel se je tudi fizično usposabljal. Tako n. pr. ni ne pil, ne kadil. Danes je dobil, jutri izgubil, zopet dobil, izgubil, dobil in od vsega tega menjavanja velikih vsot je le imel svoje lepe dobičke. Mož je o sreči in nesreči vodil točno trgovsko knjigo.
Karte, kocke, kroglje in vsa druga sredstva srečolovne igre mu niso zadostovale. Udeleževal se je tudi vseh stav. Tekme, dirke, volitve se niso nikdar vršile brez njegovega sodelovanja z visokimi stavami. Če ni bilo kaj takega, je bil pripravljen tudi na
vsako drugo, še tako neobičajno stavo. Če se je n. pr. pojavila kaka filmska zvezda in so ugibali o njeni starosti, je takoj aranžiral in ponudil visoko stavo. Nobene, še tako čudne stave ni odklonil.
Nekaj tednov pred volitvam' je igral s petimi znanimi newyorškimi igralci poker.. Igra je trajala par dni in noči. Njegovi dolarski tisočaki so kopneli kot sladoled na solncu. Dolgo je smatral to za slučaj usode, končno je pa spoznal, da njegovi nasprotniki korigirajo srečo. Dosti je izgubil ter nekaj časa tudi sproti .plačeval, ko se je pa popolnoma uveril, da ga goljufajo, je pa vstal ter mirno izjavil, da ne igra več in ne plača.
Kot mož principa je to izjavil. Sam je pri igri mnogo ljudi goljufal, ni pa mogel prenesti, da bi se strokovnjaki goljufali med seboj. Tokrat ni bilo poslovne solidarnosti. Zagrozili so mu: »Plačaj, ali «
Lahko bi plačal, a ni hotel. In ravno, ko se je vozil, da kasira pri volitvah dobljene stave, so ga zadele kroglje. Najtežje je bil zadet v trebuh, možna bi pa še bila življenska rešitev, če bi se takoj izvršila operacija. Mož je pa hotel poprej napraviti oporoko in ko je bil s tem gotov, je bilo prepozno za operacijo.
Pri zavesti je bil do zadnjega diha, ni pa hotel izdati detektivom svojih morilcev, češ, da je to vseeno in da on nima nič od tega, če je kdo Zaprt ali ne. Kakor vse najriskantnejše igre, tako je »kralj« igralcev prestal stojično tudi smrt. Prej je pa zaupno govoril z nekimi svojimi prijatelji in — kar ni hotel policiji povedati — je gotovo povedal njim. Zdaj že kosi smrt v vrstah ameriških profesijonalnih igralcev. »Kralj« je pred svojo smrtjo obsodil na smrt več svojih dvorjanov in podanikof. Ti umori bodo oblasti ostali ravno tako tajni kakor smrt »kralja« igralcev.
Sleparija naOebučnega teologa
V malem mestecu kantona Curih živi vdova Barbara, ki je kljub prilet-nosti doživela čudno ljubezen. Pred dvema letoma, ko ji je bilo 57 let, se je seznanila z 181etnim gimnazijcem« Walterjem Tomasonijem, ki ni kazal posebnih naklonjenosti do študija, vendar je imel veliko željo nadaljevati šole. Kljub nenadarjenosti, ki so mu jo očitali, je vendar opazil dobrohotne poglede priletne Barbare, katerim se ni umikal, temveč jih je vedno vračal. Smatral je, da krepost zahteva od mladeniča Čim vljudnejše obnašanje. In zgodilo se je, čemur se ni dalo izogniti, kar si je želela zaljubljena Barbara. Prijateljstvo je postalo intimnejše, v mladeniču pa se je vzbudila želja, da zapoznelo ljubezen .vročekrvne Barbare tudi praktično Izrabi. Instinktivno je razumel zvezo med pravo posvetno ljubeznijo in posebnim načinom religijoznega življenja. Razkril je svoji ljubici namero, na želi študirati teologijo in ji dejal, da mu mora postati »duševna mati«, da bo mogel kasneje, kot dobro situiran župnik, živeti ž njo, ne da bi ga izla vest Ker pa mora nakupiti inogo knjig, predvsem pa zlat kriki mu je neobhodno .potreben v ‘asu priprav za vzvišeni poklic, mu bila potrebna tudi primerna podpo-g-u ki mu je Barbara ni odrekla. Zna-fco je, da se mnoge ljubezni cenijo po
tnarnih sposobnostih bodisi enega drugega od zaljubljencev. Barbana pa Je ljubila točno do zneska 3382 frankov, ki ga je izplačala bodočemu pologu. Prišlo pa je do trenotka, ko je plačana ljubezen predložila račun. Osleparjena Barbara je zahtevala od očeta nadebudnega mladeniča povračilo vsote, ki je bila precejšnja za ‘razmere, v kakršnih sta živela Barba ra In rodbina spretnega Walterja. Posledica njenega spreobrnjenja je bila neizogibna in Walter se je moral zagovarjati pred sodiščem. Krivdo je zvalil na očeta, češ da je z melistofel-
skimi nasveti navajal sicer dobrega sina na nedostojno početje. Oče je krivdo priznal in bo moral porabljene denarje odslužiti v zaporu.
Prstan pri poroki
je neobhodno potreben zlasti po strogih angleških zakonih. Imeti ga mora vsaj zaročenka. Ker pa zakon ničesar ne predpisuje glede oblike prstana, ga lahko nadomestuje kakršenkoli okrogli predmet. Svoboda, ki jo do pušča zakon v izbiri prstanov, pa se čestokrat zlorablja, kajti mladi par se raje poroči s kakršnimkoli suroga-tom, kakor pa da bi moral odložiti poroko radi nabave pravih prstanov. Čestokrat se pripeti, da prstan zame nja pri porokah na Angleškem navaden obroček iz železa ali medi, na katerem je poprej visela slika ali za vesa. Zaročenca sta v zadregi porabila mesto prstana tudi uho ključa, dočim je neko drugo poroko omogočil obroč, ki se vtika v nosnice podivjanih svinj ali udomačenih medvedov. Pri neki poroki je prišlo do prav ko mične situacije, ker sta zaročenca pozabila prstan. Ženin, nevesta in priče so prevrnili vse žepe, da bi našli okroglo stvar, ki bi naj nadomestila prstan. Toda brez uspeha. Ceremonija bi se torej morala odgoditi, al nevesta je našla izhod iz mučnega položaja. Zašepetala je nekaj v uho ženinu, ki je zardel do ušes in izvle kel iz žepa »cucelj« s koleščkom iz slonovine, ki ju je rešil neprijetnosti
Razvoj.
Pred poroko se ljubita—> on govor — ona posluša.
Po poroki govori ona — on posluša.
No in še kasneje govorita oba posluša pa soseščina.
Copata.
— Od česa živi Vaš soprog?
— On piše.
— Kaj neki?
— Pisma domov.
Slavlje pri »Ruški koči«.
Minulo nedeljo je praznovala podravska podružnica SPD v Rušah pri svoji epi postojanki »Ruški koči«, slavlje otvoritve nove zgradbe poleg stare planinske koče. Že na predvečer so se zbra i požrtvovalni odborniki in prijatelji planinstva pri »Ruški koči«, izvršili priprave za slavlje ter se v neprisiljeni domači zabavi veselili sadov svojega nesebičnega požrtvovalnega dela. V nedeljo je ob 10. uri daroval g. prof. dr. Jehart v starinski cerkvi Sv. Areha sv. mašo ter po cerkvenem opravilu blagoslovil novo zgradbo. Pevski zbor Rušanov je zapel ubrano planinsko pesem, nakar je povzel besedo predsednik ruške podružnice SPD g. Lesjak, ki je pozdravil navzoče goste in na kratko orisal zgodovino in delo podružnice, povdarjajoČ potrebo delovanja SPD za medsebojno spo znavanje in poglabljanje prijateljskih planinskih odnošajev ter povzdigo in povspeševanje turizma! G. svetnik dr. Senjor se je zahvalil za pozdrav kot nadzornik SPD in predsednik mariborske podružnice SPD ter ugotovil vse ivale in priznanja vredno požrtvovalno delo celokupnega odbora podravske podružnice SPD povdarjajoč, da so bili Rušani prvi pijonirji v razširjanju sistematičnega planinskega dela na Pohorju. Čestital je podružnici in njenemu dolgo-etnemu izredno požrtvovalnemu predsedniku g. Lesjaku na velikih dosedanji« uspehih. Predsednik hrv. turistovskega duba »Sljeme« v Zagrebu g. Cvetišič, d se je z večjim številom svojih članov udeležil slavlja, ie zahvaljujoč se za pozdrave, povdarjal ljubezen in zanimanje irvatskih planincev za slovenske gore er želel podružnici tudi v bodoče mnogo uspeha. Po oficijelni proslavi se je razvila prav neprisiljena planinska zabava. Z dograditvijo sedaj otvorjene zgradbe je pridobila »Ruška koča« v pritličju prostorne praktično urejene gostilniške lokale, ki jih je do sedaj zlasti ob večjem navalu gostov že težko pogrešala. V prvem nadstropju In na podstrešju stavbe pa ima sedaj na razpolago udobne sobe za prenočevanje turistov.
Kdor ve, s kolikim trudom in tna-terijalnimi žrtvami je v zvezi vsaka gradnja planinskih postojank, ta more prav preceniti delo, ki ga je zopet iz vršila ruška podružnica! Zato bi bilo umestno, da se planinci takih planinskih proslav udeleže v častnejšem številu, kot so to storili ob tej priliki!
Planinsko predavanje dr. Oblaka.
Pretekli pondeljek je priredila podružnica SPD v Mariboru po okriljem Ljudske univerze planinski večer, na katerem je predaval znani slovenski alpinist dr. Oblak iz Ljubljane o »Visokih Tatrah«. Predavatelj je z izbranimi besedami in na podlagi mnogih skioptičnih slik seznanil poslušalce z divotami in po sebnostmi Visokih Tater ter s tem vzbu dil zanimanje za poset bratskih slovanskih gorskih krajev. Prispodabljanje sličnosti Visokih Tater z domačimi nam že poznanimi kraji v Julijskih in ostalih Alpah, je nazornost in uspeh predavanja šc povečalo. Številno navzoče občinstvo je predavatelju sledilo z veliko pažnjo in ga v zahvalo in priznanje nagradilo z burnim ploskanjem! Želeti je, da se nam slična predavanja nudijo v bodoče bolj pogosto!
V nedeljo 18. tm. na Klopni vrh!
Dograditev povečanja »Koče na Klopnem vrhu« bo proslavila mariborska podružnica SPS v nedeljo 18. tm ob 11. predpoldne! Po blagoslovitvi koče in slavnostnem govoru se bo vršila planinska zabava! Vabijo se planinci, da se proslave udeleže v čim večjem številu! Za dobro jed, pijačo, postrežbo in splošno zabavo bo najbolje preskrbljeno! Ker se planinci ne strašijo nobenih vremenskih neprilik, se vrši proslava ob vsakem vremenu! Za one turiste, ki nameravajo v »Koči na Klopnem vrhu« prenočiti, bodo na razpolago prav udobna ležišča!
Zitnsko-sportnl odsek SPD v Mariboru
poziva svoje člane in prijatelje na sestanek. ki se bo vršil dne 16. tm ob 20. uri v posebni sobi gostilne »Vinski hram« v Vetrinjski ulici. Ker je sestanek zelo važen, je udeležba vsega članstva obvezna,
o.
FINALE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO.
»Maribor« in »Jugoslavija« se resno pripravljata za nedeljsko tekmo, ki pomeni za naše mesto vsekakor višek letošnje športne sezone. Zasluga vrlih liaze-našic »Maribora« je, da bo naša publika imela priliko prisostvovati zaključni tekmi za hazensko prvenstvo države, kar upamo, da bodo poleg športnih krogov primerno upoštevali tudi ostali forumi. Prireditelj je poskrbel, da bo tekma potekla pod čim svečanejšimi okoliščinami in je v to svrho povabil predstavnike vseh civilnih in vojaških oblasti, ki so obljubili udeležbo. — »Jugoslavija« prispe v Maribor v soboto popoldne ob 14.51. Na kolodvoru ji bodo športniki priredili dostojen sprejem. V beograjskem teamu nastopita tudi internacijonalki Jovanovičeva na levem krilu in Hadžiče-va na halfu, kar v zadostni meri jamči za splošno kvaliteto družine. — »Maribor« sicer ne razpolaga s takimi kapacitetami, ima pa izborno vigrano družino, kjer se posamezne moči v sposobnostih popolnoma približujejo druga drugi. V vseh delih družine je popolno ravnotežje, kar je glavna odlika domače družine, ki bo v nedeljo dokazala, la je vreden protivnik tudi najmočnejših družin. Sodil bo beograjski sodnik g. Nikolič.
ZADNJE KOLO PRVENSTVA.
V nedeljo popoldne zaključujejo prva moštva mariborskih klubov jesensko prvenstvo. Ob K13. nastopita »Maribor« in »Svoboda«, ob pol 15. pa »Rapld« in »Železničar«. Obe tekmi se odigrata na igrišču »Železničarja^. Zlasti srečanje »Rapida« in »Železničarja« vzbuja velik interes, ker so moči konkurentov povprečno izenačene. V tekmovanju s Svobodo pa je »Maribor« siguren favorit.
Propagande za madžarska domačo produkcijo
Ogromna pasiva madžarske trgovinske bilance je dala povod za organizacijo propagande v korist domači produkciji. 5700 madžarskih občin z Budimpešto na čelu, je organiziralo »Madžarski teden«, ki naj manifestira napore in uspehe domače proizvodnje. V budimpeštanskih izložbah in v vseh ostalih mestih bodo razstavljeni samo izdelki madžarske industrije in obrti. Izložbe so razkošno opremljene in razsvetljene. Samo v prestolici jih je 13.000 in nudijo sukno, platno, čevlje, svilo, stroje, opremo itd. pod firmo »Made in Hun-garia«. Vsa mesta so poplavljena s propagandnimi letaki:	»Nikakor	ne
moremo prenesti 346 milijonov pengo pasive v naši zunanji trgovini! Kupujte samo madžarsko blago!« Radi nepotrebnega uvoza tujega blaga vzdržujejo Madžari 100.000 inozemskih delavcev in 10.000 uradnikov, dočim domače delavstvo trpi veliko pomanjkanje in lakoto.
Budimpeštanski gospodarski krogi so priredili impozanten sprevod, ki ga je tvorilo 180 luksuznih in 200 tovornih avtomobilov, na katerih sta industrija in obrt razstavila vse blago, ki ga zmorejo domače tovarne in delavnice. Zastopane so bile vse panoge od lutk do žarnic, od hišnih potrebščin do poljedeljskih strojev, od čokolade do radija. Potujoča razstava je napravila mogočen utis m bo moč madžarske produkcije manifestirala tudi v provinci, ki se je z Budimpešto pretvorila v ogromno izložbo narodne proizvodnje.
Rekord.
»Pomisli, kaj zna vse žongler v barul Tri golobe da v klobuk in ~ ena, dve, tri — jih spremeni v svileno ruto.«
»Kaj bo to! Kolikokrat si že Ti stotake — ena, dve tri — spremenila v svilene obleke!«
Odkrita ie bila!
— Kaj pa je s srebrnim priborom, ki sem Vam ga posodila? Saj ste mi rekli, da ga ne bodo obdržali dolgo!
— Tako je! Sedaj je že v zastavljalnici!	..... .........
mi*x.
MftrVKtittfi! VFCFPVTK Wf3
Teple Thurston:
Sovražnikova žena
Prvi del.
»Poljubna imena lahko dajete, bistvo stvari se pa s tem ne spremeni. Vojna je! Pritožujete se nad tem, da razpisujemo cene na glave ter ostanete trdovratno pri trditvi, da so vaši Irski policisti varuhi postave in reda. Mi jih pa imenujemo drugače. Imenujemo jih špijone. Vojak se po svoji dolžnosti bori za svojo domovino in respektira moža, ki mu stoji v poštenem boju nasproti. Špijon pa zasluži smrt. Zakaj se pritožujete, če plačamo mi glave od teh ljudi s sto funti? Jaz se tudi ne pritožujem, ko se je cena moje glave zvišala od. petso na tisoč funtov. Če bi se sploh pritoževal, potem bi se pritoževal nad tem, da si ne moremo privoščiti tako visokih nagrad. Reven narod smo, vi ste pa bogati. Po denarju sodeč, ki ste ga tekom šestih let razmetali, morate biti bajeslovno bogati. V samem Londonu prebiva mogoče toliko ljudi, kot v celi naši Irski. In vendar se vam ni posrečilo, nas pobiti. In dokler boste govorili o revoluciji proti državotvornim in revnim močem, se vam to ne bo posrečilo. Kajti v resnici je vojna! Pred svetom tega nočete - priznati, ker ne gre, da bi se velika in mogočna Anglija borila z ubogim majhnim otokom Atlantskega oceana. Na videz ste mi dali prosto, da pri tej mizi o tem debatiram in ker je gospa navzoča, bom tudi brzdal svoj jezik. Povem va msamo to: Na Irskem živi narod, ki ni angleški narod. To je narod, lco-jega možje in žene so drugačne. In boj. ki ga vodimo — pri bogu — ni upor, temveč vojna, v kateri hočemo zmagatj. Te volje se bo držal sleherni od nas, dokler še lahko stoji na nogah in dokler ima še sape za en sam krik.«
Končal je in nehote dvignil čašo. Iz njegovih oči je švignil plamen. Jani se je zdelo, da čuti njegov žar na svojem licu. Dvignila mu je nasproti čašo še predno se je zavedala, da to nekaj pomeni. Pila sta skupaj — pila sta sama. Stephenov pogled se je povesil v vrtnice. Minister se je igral z nožem. Mož iz Ulstra je strmel v svoj krožnik. Tajnik je nervozno odpiral in zapiral svojo zlato dozo.
Pila sta skupaj — in sama.
Ko se je Jana odloga za zeleno obleko — ali je bilo to radi Meddena? Nemogoče. Ali je radi Meddena kupila rdeče vrtnice? Nemogoče je pripisati slučajem brez notranje logike kak pomen. Nekaj je pa vendarle že ob besedah Stephena, ko je napovedal obisk, moralo vzbuditi v njej slutnjo. da je to za njo važno. Mogoče je občutila v tem višek petletne dobe, ko so čudni ljudje prihajali in odhajali.
Nikakor pa ni dotedanje življenje Jane dovolilo sklepanja o kaki sentimentalni romanci, ki se odigrava med nezrelimi ljudmi, ki sledijo magnetizmu svojih teles, predno vedo, kaj je ljubezen.
Jana je bila stara sedemindvajset let. Šest let je bila poročena. Število mož, ki so ji že dvorjanih, je tvorilo legijo. Stephen je gledal, kako so prihajali in odhajali ter ni z nobenim vprašanjem razodel nad tem svojega zanimanja. Dobro je vedel za nežnost občutkov, ki je bila Jani prirojena. Jana ne bi bila nikdar dovolila radi sebe, da bi jo svet zagledal kot junakinjo siromašnih scen iz kake francoske burke.
Bili so trenutki — ona o tem ni vedela —, ko je zamišljen proučeval njeno lepoto. Zdelo se mu je, da nima do nje pravice, ker je taka lepota last zgodovine, ki jo lahko vsak čas zahteva najaj.
Ne — ni bila sentimentalnost, ki je majskega večera leta 1921 prevzela Jano.
Ko je šla po stopnicah navzdol in je bila predstavljena temni siihnati Johna Maddene, za katero je visela nad drevjem zadnja večerna svetloba, je šla v sliko, ki ji je bila nekako znana. Ta slika je bila postavljena za njo in vsa zadnja leta so bile priprave in spremembe kulis za to sliko.
Od trenutka, ko je njena roka ležala v njegovi, je vedela, da ima Madden — in samo on — čut za njeno notranjo sliko. Njegov pogled, ki jo je zadel preko sveč, je to potrdil.
Francis Cannig ji je odprl vrata, ko je odhajala. John Madden, ki je bil dosti bližje, se ni zganil.
Francisu se je nasmehnila, ko je šla mimo. Francis je bil vajen, da se mu ženske nasmehnejo. Njen smehljaj je bil zadnji, kar je videl Madden svetlega v tem prostoru. Ko so se vrata za njo zaprla, je bilo kot da se je tema sesedla nad so-
bo. Pogledal je preko vrtnic na prazen stol ob mizi. Tu je bila črna vrzel v krogu obrazov...
Jana se je nasmehnila radi Johna Mad-dena. Vedela je, da ji njegove oči sledijo., Bila je igra, ali nasmeh, ki ni bil namenjen onemu, ki ga je sprejel, je bil pristen.
Sama v svojem salonu si je dejala, da še ni nikdar tako in toliko občutila življenja kot sedaj, ni pa razumela, kaj je tekom dveh ur njeno življenje tako obogatelo. Čutila je samo to, da je dobilo njeno življenje nov cilj in smoter.
Dolgo je tako sedela. Ura na kaminu je udarila enajst.
St pred zadnjim udarcem se je dvignila. Nemir je bil v njej. Zvonila je. Brit-lon je prišel.
»Ali so gospodje še v jedilnici?« je vprašala.
Siuga je pritrdil
»Spat lahko greste, Britfon, prej pa recite Louisi, na, mi prinese phšč <
Jana je šla ven pred hišo. Po samot nem prostoru je hodila sem in tja- Bila je mrzla noč. Mraz jo je oživljal. Možgani so hitrejše delovali. To pa ni bilo razmišljanje, temveč pričakovanje. Okna jedilnice so bila na ulico. Okna so bila zastrta in le skozi ozke špranje je prodirala slabotna luč. Videla pa je vse pred seboj, kot da so okna odprta. Videla je ohlapni profil ministra tako, kakor ga je gledala, ko je sedel prej ob njeni strani. V ostri silhueti je videla obraz mladega tajnika. Videla je trdovratnost v očeh moža iz Ulstra in čudno odsotnost, ki je' pokrivala Stephenov obraz kakor maska. Vsakokrat, ko se je obrnila proti oknu, se je obnovila ta slika, končno so pa vsi ti obrazi izginili in ostala je samo čudni papirnata belina John Maddenovega obraza in plamen v njegovih sivih očeh.
Za temi zastrtimi okni je sedel v borbi za svoj ideal, ki mu je bil dražji od krvi v žilah, mož, na čegar glavo je bila razpisana cena od tisoč funtov.	*
Skušala je popolnoma razumeti, kaj zainore biti tako dragoceno, da trpi mož zanj vse telesne in duševne muke. Da bi bolje razumela, je mislila na vojno. To pa ni bilo isto! Med stoterimi znanci, ki so padli, in stoterimi, ki so se vrnili, ni bi! niti eden, ki bi toliko trpel kot ta mož. Bori sc za sanje. Drugi so se pa borili za nekaj
V Mariboru, 'dne 15. Xl. 192^.
stvarnega in to jim je dajalo pomoč in podlago.
»Zadnjih par let« — tako je prej pripovedoval pri mizi, »izvzemši časa, ko sem bil v ječi. iz katere so me po gladovni stavki izpustili, dve leti sem živel kot zasledovana divjačina. Moji stariši imajo hišo v Rochestow-nu, nedaleč od Corka ob cesti v Pas-sage. Deset mescev že nisem ž njimi govoril. Enkrat sem gledal skozi plot proti hiši. Videl sem mater. Po vrtu je hodila. Boljše je, da ne ve, kdor se skriva za plotom, ker bi ji drugače hiša zgorela nad glavo-«
Jana je samo eno razumela: Življenje tega moža je bilo sveto stremljenje. Prej ni niti slutila, da je v današnji dobi sploh mogoča tolika strast vere.
Življenje je bilo :am zgoraj, kjer Je luč silila skozi zastore. Obstala je in pogledala navzgor — tedaj je pa luč ugasnila. Odprla in zaprla so se vrata, odmevalo je od drugih hiš. Začula je korake na tlaku. Bližali so se južnemu izhodu. Zavila se je tesneje v plašč ter spustila v tek.
»Vi!« je slišala izgovoriti samo sebe. »Stojte------------«	Mrmrala	je	sa-
mo. Ni je mogel slišati.
Vendar je obstal. Obrnil se je ter šel proti njej.
Stala je in gledala, kako prihaja vedno bližje.
4.
Bilo je nekaj, kar se je Jani tedaj nepričakovano vrinilo v spomin. Ste-phenove besede: »Ničesar ne veš o njem in najbrž ne boš nikdar več o njem slišala.« Tako nekaj podobnega je dejal, a to z glasom, kot da je od usode tako odločeno in neizogibno. In to neizogibno se je vendarle zgodilo. To noč se ji je zdelo, da ima inoč, s katero lahko tudi usodi kljubuje.
»Nimam rada, če se gre brez slovesa,« je dejala.
»Drugi so mislili, da že spite. Vaš mož je pogledal v drugo sobo in menil, da ste pretrudni za čakanje na nas.«
»Torej niste vedeli, da sem jaz tekla za Vami?«
»Ne, res ne. Kako naj bi tudi vedel? Ko sem Vas zadnjič videl* ste nosili zeleno obleko.«
(Dalje prihodnjič.)
4o**Im la —«<)»— MMm obtinstia:	90	p,
Mjmaftjtl m«Mk Ota fr—
Mali oalasi SS.
MjJMttJC aM
(topteMUfa It
k* t»M4« 50 p, aMNk Ota tO'—
Bambusove smuči,
dobro ohranjene prodam za Din 300. Vprašati v Studencih, Slomškova ulica 21.	2153
Otroka
sprejmem V dobro oskrbo. Vprašati v Tkalski ulici 9/1.	2157
Velika Izbira sukna
za moške in ženske plašče od Din 50.-— naprej pri I. Trpinu, Maribor, Olavni trg 17.	XX
Naznanilo!
Cenj. strankam naznanjam, da sem svojo krojaško delavnico preselil iz Cvetlične ulice v Slovensko ulico št. 12. Se priporočam Anton Tadina, krojač.	2156
Suha bukt ;j drva, premog, kolobarji in vsakovrsten rezan les najceneje pri Piščancu na Državni cesti.	1872
Čevlje z gumijastimi podplati,
snižne čevlje in galoše popravlja Jun-ger, Prečna ulica 4,	2163
Mlad pes
(foksl) se je zatekel. Najditelja prosim, da ga odda proti nagradi v Tomšičevem drevoredu Št. 30, Mijovlč. 2105
Kupim (taro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-iev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X
Električne inštalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	XX.
Velurje za damske plašče,
pliš, barbente, flanele kupite najceneje v manufakturni trgovini Srečko Pihlar, Maribor. Gosposka ulica 5.	1991
Pomije
proda Kolodvorska restavracija.
2166
rasBmnaaaiasHaaBnuHHuuaHBBUHUBni
S
I
Ml
Danes četrtek poslovilni
veter g. Louis Loretty-ja
I
Modna trgovina
ANTON PAi
liebiiine ai'kip|ite la livilja
Rokavice
In
nogavSce
vseh vrst, kupite najceneje pri Pr. Podgoršek nasl.,
Fr. Bela
Slovanska ulica it. 7
ŠTAMPILJK i
iT. SOKLIČ, Zastopniki M litejol
NAJNOVEJŠE
iz domačega in tujega »lovstva
NAJBOLJŠE
za vs« šole in pisarne dobite pri
TISKOVNI ZADRUGI, MARIBOR
ALEKSANDR. 13
Ljubljana
I
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
n
1 Premog
I ’ domafcl in inoiemaki za domačo k'"'1"' 'n Indu-^	duatrljske svri e.
g Kovaški premog?
vaeh viat
Ko^s
livainISkl, plaviatskt in Plinsl<'	8.1
Brikete
I" Prometni zavod za oremo? d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/!.
Konaorcil »Jutra« v Ljubljani; predstav*
*.|*d*tetdja In urednik: Fran Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarn* <L d., predstavnik
e I a v Mariboru.