Božična legenda ^deja hela zemljo kiije. >Moj oče,« pravi, »naj vamplača, "G^In burja kaže svojo mcč. Kar ste storili mi sedaj, Že poje zvon na čast Marije, Že tu naj vam bogato vrači Večer postane — sveta noč. ln potlej da nebeški raj.< — V samotni koči kraj doline Zvonovi prazoično donijo Se zbrala je družina vsa: Božitnico oznanjajoč. Preskrbna mati, o(e Tine, In v cerkev slariši hitijo, Olroka bogoljubna dva. 2e blizo sveta je polnoč. Po stari šegi vžge kadila, A kmalu deklica se vzdrani Kropi krog biše gospodar, In kliče bratca preglasno: Med tem pa mati je molila »Ne slišiš godbe li nad nani, Id z njo otr6k nedolžnih par. Ki se razlega presladko?« 0 rojstvu božjern govorijo Omamljen sladkega še spanja, In pesmi .lezuSku pojo, Si mane deček naS oči, Marijo z Jožefom ('aslijo, Jt-li resnica vse, ne sanja? Ko pozno Irka še nekdo. Preprifiati se koj želi. Glej z nežnim glasom prosi milo Na okence se nizko spravi Priprosto dete. vbognjmč; Nedolžni defiek, zre v nebo, Vso silo niraza je čutilo, Ki v divni kaže se bliščavi, Proseč naprot moli roke. Da skoro zgublja vid oko. Veselega obraza oče Krilatcev vidi brez števila, Z otrokoma brž pribite, Vsak z rajsknn svitoin je obdan, Vsak malerau postreči hofie Razlega godba se premila, In zlajšati britkost, gorje. Vmes poje zbor ta prekrasan. Z jedili ga krepčajo radi, Med njimi dele, zapušJaz Jezušeeksem,« sladko pravi, Odtrga brst od jelke krasne In jima blagoslov svoj da, In ga otrokoma poda, »V nebeški se bo svetil slari, Želeč, naj jima v srefio hasne, Kdor usmiljeno srce ima.« Naj sadja da prežlahtnega. V aebo se dete je vrnilo, A brst božično je drevo, Otrokom dolgo let število Darov prinaSa sto in sto. va