•o Ies ¡o -en im icn !o AKCIJA 0\ Znanih vseh šest finalistov! Voda vdirala v hiše, poplavljala ceste miji^ 90,6 95,1 95,9 100,3 DNI INPE1 IK fEK Št. 36/Leto 67/Celje, 8. maj 2012/Cena 1,10 EUR □ Se bodo hmeljarji dvignili s »podna«? ROGAŠKA SLATINA - Zaradi njive ob kolesarsko stezo Medtem ko Romuni prejemajo mizerno plačilo za težko delo, slovenski hmeljarji rešitev iščejo tudi v Konzorciju hmeljarjev. POLZELA - Jim Zaradi ¡puf na puf<,« se Če govorimo o Romunih, ki na savinjskih hmeljiščih delajo za evro in pol na uro, pa se že pojavljajo tudi Bolgari, ki so pripravljeni delati za evro na uro. je slikovito izrazil Kunst in dodal, da so očitno morali hmeljarji pasti povsem na dno, da so začeli drugače razmišljati oziroma se znova pogovarjati o ustanovitvi konzorcija. URŠKA SELIŠNIK Na nekaterih pogovorih o oblikovanju konzorcija je sodeloval tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk: »Sicer so se hmeljarji že večkrat poskušali povezati, zdaj pa se mi zdi, da bi se znal poskus tudi udejaniti. Predlaganih je bilo več oblik povezave, bistvo pa je, da se hmeljarji združijo in poskrbijo za enoten nastop. Upam, da bo postopek speljan do konca, da bo konzorcij v resnici zaživel in da bodo preko te oblike hmeljarji rešili vsaj del največjih težav.« Romui spodn hmelji Mizerno plačilo za težko delo Spodnjo Savinjsko dolino že od nekdaj zaznamujejo hmeljišča. Tako so se nekoč številne družine s sorodniki sredi aprila podale na hmeljišča napeljevat vrvi. Danes ni velikih družin, sorodniki in prijatelji delajo v službi dlje kot nekoč. Tudi plačilo ni motivacija za vse brezposelne Slovence. Zato v teh dneh po spo-dnjesavinjskih hmeljiščih ne morete zgrešiti majhnih v pisana oblačila oblečenih delavcev - Romunov. Do vstopa Romunije v Evropsko unijo so tovrstna dela na hmeljiščih opravljali domačini in delavci iz balkanskih držav. Z njenim vstopom pa so Romuni za Spodnjesavinjčane postali veliko ugodnejša delovna sila, saj ne potrebujejo delovne vize, prav tako so veliko cenejši. V topli polovici leta jih je praktično nemogoče zgrešiti, saj so postali del savinjskega podeželja. Vsekakor v tem ni prav nič spornega, saj je delovna sila vedno dobrodošla. Postavlja pa se vprašanje, kje je meja med korektnim najemom delavcev oziroma izkoriščanjem. Tudi za evro na uro Kmetje Romunom plačajo na uro evro in pol. A pozor! Vsi Romuni dela ne dobijo plačanega po tej postavki, saj morajo nekateri tudi do 50 centov na uro prepustiti »romunskemu šefu« - Romunu, ki je vezni člen med delavci v Romuniji in spo-dnjesavinjskimi kmeti. Ker zna govoriti slovensko in ima prevoz, poišče delavce v Romuniji in jih pripelje v Slovenijo, kjer jih dodeli kmetom. Denar za njihov prevoz ne gre iz provizije, ampak ga morajo pokriti kmetje. Da je izkoriščanje še večje, pripomore neizo-braženost Romunov, saj so nekateri še vedno nepismeni. V Spodnji Savinjski dolini Romuni živijo pri kmetih, pri katerih trenutno delajo. Ko jih ne rabijo, jih »posodijo« drugemu gospodarju. Kmetije so jim dolžni priskrbeti hrano in stanovanje. Slednje je marsikje na robu človeške dostojnosti, spet drugje boljše kot pri marsikateri slovenski družini. Delati začnejo vsak dan ob sedmih, ne glede na vroče sonce ali druge težke pogoje. Malico jim gospodinje pripravijo okrog pol desetih in jo odpeljejo na polje. »Pri nas malicajo tisto, kar mi. Narežemo suho salamo, sir. NOVI TEDNIK aktualno ni kralji jesavinjskih v v SC Za piti jim damo sok, čeprav drugje pijejo le vodo,« razloži ena od gospodinj v Spodnji Savinjski dolini in doda, da imajo za kosilo najrajši enolončnice in druge jedi na žlico oziroma tisto, kar jedo domači. Velikokrat jim po kosilu dajo tudi pecivo ali jim v trgovini kupijo čoko-ladice in cigarete, saj vedo, da si jih sami ne morejo. Tako Romun v najboljšem primeru za dva meseca trdega dela od sedmih zjutraj do sedmih zvečer domov odnese pičlih 800 evrov. Med ljudmi se sliši, da je nekdaj imela Savinjska dolina štiri vrste hmelja, danes pa ima štiri vrste hmeljarjev. Prvi so tisti, ki dobijo hmelj plačan po evro, drugi do tri evre, tretji za kilogram prejmejo celo po šest evrov, obstajajo pa tudi hmeljarji, ki so izven teh kategorij. »Plačani so premalo« Savinjski kmetje se zavedajo, da so Romuni plačani premalo, a jim po njihovih besedah ne preostane drugega. »Že tri leta nismo prodali hmelja. Stroški pridelave pa so veliki. Ne moremo si privoščiti, da bi jih plačevali več,« razloži gospodar na eni od kmetij v Spodnji Savinjski dolini. Poleg Romunov so sezonski delavci tudi Hrvati, ki so plačani več, saj so, kot pravijo kmetje, tudi bolj marljivi. Romuni pristanejo na mizerno plačilo, ker vedo, da jih za višje ne bi nihče najel. »Pri njih je čisto odvisno. Nekaterim se nič ne da, spet drugi so zelo pridni. Če ni nikogar od nas zraven, preprosto ne delajo, zato jih je treba neprestano nadzirati. Pred časom so delali v gozdu. Po naključju sem odšel tudi sam tja. In na kaj sem naletel? Namesto da bi delali, so spali,« razloži hmeljar in doda, da se je pred leti tudi zgodilo, da so iz prostorov, v katerih so bivali, odnesli vso opremo, od televizije do odej in preproge. Že res, da Romuni morda niso najbolj vestni delavci, ampak ali to pomeni, da morajo delati skoraj zastonj oziroma za nižje plačilo kot ostali sezonski delavci? Kljub temu, da smo pred dnevi praznovali dan dela, veliko delavcev nima razloga za veselje, najmanj Ro- Romuni na hmeljišču delajo 12 ur na dan. Poprimejo tudi za druge vrste dela, kot sta pripravljanje drv v gozdu in pomoč v hlevu. (Foto: ŠO) muni. Na hmeljišča bi lahko prišli pomagat tudi Slovenci, prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, vendar se jim po besedah gospodarjev ne da. Pri delu kar naprej iščejo različne izgovore, od tega, da jih boli glava, do tega, da ne znajo. V času intenzivne rasti hmelja kmetje potrebujejo redno delovno silo, saj si ne morejo privoščiti, da bi vsak dan iskali drugo, ko Slovenci zaradi svoje muhasti omagajo. ŠPELA OŽIR Pogajanja Sin Pavel (23 let) in oče Pavel (47 let) Balač iz Romunije na delu v Spodnji Savinjski dolini: »V Slovenijo prihajava delat že več let, saj je delo v Romuniji zelo slabo plačano. Poleg tega ga sploh ni. Razmere v domovini so zelo težke. Cel dan dela na polju, kot je okopavanje koruze ali sajenje solate, je plačanega 6 evrov. Družina se ne more preživeti s tem denarjem, kljub temu, da so stroški življenja nižji kot v Sloveniji. Pri nas za elektriko plačamo okrog 5 evrov na mesec. Z denarjem, ki ga zasluživa tukaj, se lahko celo leto preživi vsa družina. Res je, da smo v Sloveniji plačani malo, glede na razmere tukaj, vendar prav toliko nam plačajo tudi v Italiji. Življenje v Sloveniji je odvisno od gospodarja, pri katerem delamo. Ponekod so dobri in skrbni, saj nam nudijo tople obroke in nismo nikoli lačni. Spet drugje je drugače, saj nas šikanirajo. Nekatere gospodinje nam celo ob koncu sezone podarijo oblačila in igrače za naše otroke, saj imam doma triletnega sina in ženo, ki čakata na mojo pomoč.« MOŽ, PES IN PAJEK ^ »Marš v kočo, če se nameravata pogajati tako brezuspešno kot vlada in sindikati!« Bori Zupančič aktualno NOVI TEDNIK Voda vdirala v hiše in poplavljala ceste V petek pozno popoldne je naše kraje zajelo neurje z močnim vetrom, deževjem in točo. Najhuje je bilo v Šentjurju in delu Celja, nekaj težav so imeli tudi v Šmarju pri Jelšah in Velenju. Celje je neurje z močnimi nalivi zajelo nekaj po 18. uri, v določenih delih mesta je padala tudi toča velikosti koruznega zrna, ki pa večje škode ni naredila. Zaradi velike količine dežja v zelo kratkem času kanali vode niso zmogli požirati, zato je bilo poplavljenih več cestišč, voda pa je vdrla tudi v 32 objektov. Kot je povedal vodja gasilske izmene Poklicne gasilske enote Celje Milan Kroflič, je neurje največ preglavic povzročilo na območju Nove vasi in Hudinje, kjer je voda zalila več kleti, poleg črpanja vode iz objektov pa so gasilci pomagali tudi pri dveh reševanjih iz dvigal. Občanom so pri črpanju vode iz kletnih prostorov hiš poleg poklicnih gasilcev pomagali tudi gasilci prostovoljnih gasilskih društev Celje-Gaberje, Lokrovec-Dobrova, Ostrožno, Škofja vas in Zagrad-Pečovnik. Vsaj pol milijonska škoda Še več težav je bilo v šentjurski občini, kjer se je neurje razbesnelo okoli pol sedmih zvečer. Najhuje je bilo v Novi vasi in Črnolici, kamor je drla voda s pobočja Rifnika. »Čez našo škar-po so v dolino drle neverjetne količine vode, bilo je kot Niagarski slapovi,« je povedala družina z Rifnika, kjer voda in blato škode sicer nista povzročila. Tudi v mestu Šentjur so imeli preglavice, predvsem s poplavljenimi cestami - med drugim je bil neprevozen šentjurski podvoz - in nekaj zalitimi objekti. Po vsej občini so našteli več kot sto stanovanjskih in gospodarskih objektov, v katere je vdrla voda, kot je povedal poveljnik Gasilske zveze Šentjur Martin Cmok, je ponekod segala do metra in pol. Sprožili so se trije plazovi, veter je odkril nekaj streh, v Loki pri Žusmu se je na cesto podrlo drevo, toča pa je klestila vse od Blagovne proti Slivnici. Na terenu je bilo okoli 50 prostovoljnih gasilcev in več članov civilne zaščite, posledice neurja pa je odstranjevalo tudi več kot 300 ostalih prostovoljcev. Škoda bo precejšnja. Že po prvih ocenah je dosegla skoraj pol milijona evrov, Cmok pa napoveduje, da se bo številka še povzpela, saj bodo pristojne službe škodo natančneje popisovale v teh dneh. Šmarčani in Velenjčani le z manjšimi težavami O nekaj težavah so poročali še iz občin Šmarje pri Jelšah in Velenje. V šmarski občini je zaradi močnih nalivov zalilo delavnico in garažo v Strtenici ter garažo in kletne prostore v Zgornjem Tinskem. Vodo so izčrpali gasilci prostovoljnih gasilskih društev Zibika in Loka pri Žusmu. Uničenih je tudi veliko odsekov cest na Svetem Štefanu. Škode je za slabih 20 tisoč evrov. V Velenju pa je nekaj preglavic povzročilo drevo, ki ga je veter podrl na Ljubljansko cesto, od koder so ga odstranili gasilci. ANJA DEUČMAN Še odločba za Savinjo Potem ko je okoljski minister Franc Bogovič 12. aprila v Celju podpisal pogodbo z izbranim izvajalcem protipo-plavnih ukrepov na porečju Savinje, s podjetjem Nivo Eko, so na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo minuli četrtek izdali še odločbo o dodelitvi sredstev za 45,5 milijona evrov vredno prvo fazo projekta. Ministrstvo je odločbo izdalo kot organ upravljanja, z uresničitvijo projekta pa se bo na območju Luč, Celja z Vojnikom ter Laškega bistveno zmanjšalo tveganje pred poplavami. Projekt je del operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture v tem finančnem obdobju in bo v višini 38,2 milijona evrov financiran iz kohezijskega sklada. Kot smo že poročali, bodo v podjetju Nivo Eko pripravljalna dela začeli takoj po prvomajskih praznikih, prvi večji gradbišči pa naj bi bili na marijagraškem ovinku pod Laškim ter »pri Ljubici« v Celju, kjer bodo gradili most. Ukrepi prve faze poplavne varnosti naj bi bili predvidoma izvedeni avgusta 2014, z njimi pa bo zagotovljena večja varnost najbolj ogroženih urbanih območij brez vplivov na poslabšanje pretočnih razmer dolvodno. Zadrževanje konic poplavnih voda bodo namreč dosegli z gradnjo suhih zadrževalnikov na najbolj kritičnih območjih. Poleg regulacije 7,7 kilometra rečne struge Savinje bo na novo zgrajenih 17 kilometrov visokovodnih zemeljskih nasipov, 10,8 kilometra kanalizacije in razbremenilnikov, 34 dostopnih zapornic in pet suhih zadrževalnikov. Zgrajeni bodo trije novi mostovi, osem obstoječih bo prenovljenih, v dolžini 5,5 kilometra pa bodo tudi nadvišani in prenovljeni zemeljski nasipi. IVANA STAMEJČIČ Zagotovitev poplavne varnosti Savinje zajema številne protipoplavne ukrepe na celotnem območju Savinje in je razdeljena na dve fazi. Prva vključuje izvedbo lokalnih ukrepov na območju Luč, Celja z Vojnikom in Laškega, druga faza projekta pa celovito ureditev protipoplavnih ukrepov z gradnjo zadrževalnikov v spodnji Savinjski dolini. 90.6 -95.1 - 95.9 - W0.3 u WYVw.radiHelje.com — sportgiadiiHelje.toni Pod Rifnikom je voda poplavljala ceste in nanje nanašala blato in kamenje, sprožila sta se tudi dva plazova (foto: MIRKO ČANDER). UPRAVNA ENOTA CELJE VAŠ NOVI PARTNER VI VPRAŠATE MI NAJDEMO ODGOVOR Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com. Načelnik UE Celje Damjan Vrečko Kupujem objekt, za katerega lastnik pravi, da je bilo zanj izdano gradbeno dovoljenje, vendar ga ne najde. Kje ga lahko dobi oziroma koliko let se hranijo in kje? Projektna dokumentacija, ki je osnova za izdajo gradbenega dovoljenja, se hrani pri organu, ki je dovoljenje izdal, deset let, po izteku tega roka pa se vrne investitorju. Spisovni del (vsi dokumenti, ki nastanejo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, vključno z dovoljenjem) pa je trajni arhiv, ki se po določenem času odbere in preda v hrambo Zgodovinskemu arhivu Celje. Svetujemo vam, da najprej pri pristojnem organu, to je na Upravni enoti Celje, preverite, ali so dokumenti še tam (v poizvedbi je treba navesti osnovne podatke o objektu: parcelno številko, katastrsko občino, vrsto objekta), v kolikor pa vas organ obvesti, da je dokumentacija že predana v hrambo Zgodovinskemu arhivu v Celju, se za podatke obrnite na arhiv. V poizvedbi pri zgodovinskem arhivu morate prav tako vnesti osnovne podatke o objektu. Svetujemo vam tudi, da podatke preverite še pred nakupom nepremičnine, ker se lahko kasneje ugotovi, da za objekt sploh niso bila izdana ustrezna upravna dovoljenja in gre torej za nelegalno gradnjo. Prosim, če mi lahko pojasnite, kako je z legalizacijo starih objektov. Slišal sem, da velja za objekte, zgrajene pred letom 1967, drug postopek. Objekt lahko legalizirate s pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Predhodno morate na pristojni občini preveriti, če je poseg - zgrajen objekt - skladen z določiU občinskega prostorskega akta, ki velja za območje, na katerem stoji objekt. Zakon o graditvi objektov v 197. členu določa izjeme, kjer se med drugim šteje, da imajo uporabno dovoljenje po tem zakonu vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967, in poslovni prostori v njih, ki so z dnem uveljavitve tega zakona (1. januarja 2003) v uporabi, če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila in so zemljišča, na katerih so zgrajene, na predpisan način evidentirana v zemljiškem katastru. Na zahtevo lastnika objekta lahko pristojni upravni organ izda potrdilo, da ima takšen objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, če so takšni zahtevi priložena ustrezna dokazila. Kaj moram narediti za spremembo gradbenega dovoljenja na svoje ime za kupljeno nedograjeno hišo? Zakon o graditvi objektov v 73. členu določa, da se gradbeno dovoljenje lahko spremeni. Investitor lahko vloži zahtevo za spremembo samo v času njegove veljavnosti. Gradbeno dovoljenje se lahko spremeni pod določenimi pogoji zaradi spremenjenega projekta aU zaradi spremembe investitorja. Če investitor, ki mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje, pred začetkom gradnje ali med gradnjo prenese pravico do gradnje na drugo osebo, se sme na zahtevo te osebe gradbeno dovoljenje spremeniti. Novi investitor mora zahtevi za spremembo predložiti dokazilo o pravici do gradnje, gradbeno dovoljenje pa se spremeni po skrajšanem postopku in brez zasHšanja strank. Glede na navedeno vložite zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja glede investitorja pri upravnem organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje, vlogi pa predložite dokazilo o pravici do gradnje - notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe v zemljiško knjigo. Promocijsko besedUo UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER V Dobriču nad Polzelo so dopoldnevi precej nemirni, saj se tresejo tla zaradi intenzivnih detonacij v kamnolomu Podgora. Ne odškodnine, le kakovost okolja Prebivalci Dobriča želijo ohraniti kvaliteto okolja - Največji problem kamnolom v Podgori POLZELA - Veliko ljudi se v iskanju boljše kakovosti življenja iz mest seli na podeželje. Spet drugi so na podeželju domačini in se svoje sreče zavedajo, zato jo želijo tudi ohraniti. Prebivalci Dobriča v občini Polzela iz dneva v dan preštevajo nove razpoke na hišah. Ne želijo si odškodnin, le zmanjšanje intenzitete detonacij v kamnolomu Podgora in s tem obvarovanje svojih nepremičnin. Kamnolom Podgora je ob činama Polzela in Šmartno ob Paki, ravno na meji med ob- Paki. Kamnolom je prisoten Z bazenoma resne težave že več desetletij, izmenjavali pa so se različni lastniki. Tako je od leta 2004 lastnik Kamteh GmbH, podjetje registrirano v Avstriji. Kamnolom je pod novim lastnikom začel obratovati leta 2009, saj je do takrat upravljal z njim Gradis Celje. Koncesijo, ki jo podeli mini- strstvo za gospodarstvo, ima še do leta 2021. Župan domačine razume Tresljaji in hrup v Dobriču, ki je na drugi strani grebena, so prisotni že dolgo, saj je to kraško območje, ki posledice detonacije zaradi podzemnih kraških zakonitosti le še poveča. Dobrič je v zadnjem desetletju postal tudi bolj poseljen in s tem še posebno dovzeten za tresljaje, ki jih povzroča kamnolom. Domačini so se povezali celo v študijski krožek in s tem med drugim želeli izpostaviti problem kamnoloma. Zavedajo se, da kamnolom ne bo prenehal delati, prav tako mu tega ne želijo preprečiti ali izterjati odškodnin. Želijo si doseči le stanje, v katerem njihove nepremičnine ne bodo zaradi močnih tresljajev iz dneva v dan pokale. »Najmočnejše detonacije so ravno dopoldne, ko smo v službah, zato smo še toliko bolj presenečeni, kadar zaradi dopusta ali bolniške ostanemo doma. Hiša se trese, kot bi bil potres,« razloži eden od domačinov. Spet druga domačinka doda, da so spominki in slike na stenah zamaknjeni, ko se vrnejo z dela. »Moč detonacij sem tudi sam občutil, ko sem bil na obisku v eni od hiš, ki čuti detonacije iz andraškega kamnoloma. Strinjam se, da je to problem,« pove župan Občine Polzela Jože Kužnik in dodaja, da se ne more strinjati s trditvijo direktorja kamnoloma Kamteh Matjaža Petkovška, da se ne da nič narediti. Domačini in tudi župan Kužnik vidijo rešitev v povečanju števila detonacij in zmanjšanju njihove intenzivnosti. Alternative res ni? Direktor kamnoloma Pet-kovšek ne ve, zakaj bi Dobri-čanom pokale hiše, saj so de-tonacijska dela kamnoloma izvedena po pravilih in znotraj dovoljenih vrednosti, zato SLOVENSKE KONJICE - Obe letni kopališči v občini, tako v Konjicah kot na Zbelovem, sta nepopolni. V konjiškem javnem komunalnem podjetju zato vse bolj glasno razmišljajo, da bi se upravljanju konjiškega bazena v prihodnje odpovedali. Letos bo dotrajan konjiški bazen, za katerega že celo desetletje ugotavljajo, da potrebuje temeljito obnovo, zagotovo še v upravljanju komunale. V bazenu, namenjenemu predvsem mestni mladeži, žal ni vse kot bi moralo biti, saj je bazenska školjka z vso tehniko problematična, treba bi bilo obnoviti sanitarije, urediti prostore za invalide, reanimacijsko sobo ter še marsikaj kar zahtevajo predpisi. »Vsako leto vložimo v maju in juniju veliko truda, da jo pokrpamo,« omenja v povezavi z bazensko školjko in tehniko direktorica JKP mag. Špela Hlačar. »In vsako leto nas je nato strah morebitnih tožb poškodovancev. Vemo, da nekateri ljudje zanje izkoristijo vsako priložnost, bazen pa je nasploh takšen javni prostor, kjer lahko uveljavljajo najrazličnejše odškodnine,« se boji direktorica. Na občini poudarjajo predvsem nekatere prednosti sicer dotrajanega letnega kopališča, čeprav mora izgubo od upravljanja z bazenom plačevati občina. Pred tremi leti naj bi se bili pojavili resni ponudniki, ki bi naj bili konjiški bazen preuredili tako, da bi tam imeli celo dobiček, omenja župan Miran Gorinšek. Splošna gospodarska kriza naj bi te ponudnike nato pregnala. Na občini prav tako dodajajo, da je konjiški bazen, ki ga odpirajo ob koncu vsakega šolskega leta, za mladino pomembna rekreacijska točka. Zato so se Konjičani za letošnje poletje že povezali z zasebnikom iz Celja, ki naj bi ponudil varstvo otrok, različne delavnice, plavalne tečaje in podobne dejavnosti. BJ »Začasno« skladišče odpadne plastike Kakšno leto že ležijo v Kulturniški ulici v Trnovljah kupi odpadnih plastičnih ostankov. Čeprav gre za industrijsko območje, sosedje niso posebej veseli črnega odlagališča in pogleda na kupe plastike, zato so nas na to tudi opozorili. Kupi odloženih odpadkov tonske škatle in prelepljeni s so večinoma zloženi v kar- plastično folijo, vendar vse to že razpada. Hkrati je z oznak na škatlah jasno razvidno, da gre za odpadke iz proizvodnje podjetja Šumer z bližnje Ljubečne. Ker industrijski odpadki ne morejo končati kar na je prepričan, da kamnolom ni kriv. »Pri nas tresljaji nikakor ne presegajo niti 5 milimetrov na sekundo, meja pa je pri 15 in pri spomeniško zaščitenih zgradbah 8.« Še več, Petkov-šek zagotavlja, da so njihove vrednosti krepko pod dovoljenim povprečjem. »Da bi povečali število detonacij in zmanjšali njihovo jakost, ne pride v poštev, saj smo že zdaj na spodnji meji,« je jasen Petkovšek in dodaja, da je telesni organizem bolj občutljiv na tresljaje kot stavba. Da je problem vse prej kot nerešljiv, dokazuje dobra praksa v kamnolomu Velika Pirešica, kjer so se do nedavnega srečevali s podobnimi problemi. Prebivalci so se povezali v civilno iniciativo in s tem pri kamnolomu dosegli zmanjšanje globine vrtin in posledično tresljajev, saj so v kamnolomu etaže razpolovili. Prav takšno rešitev si želijo tudi v Dobriču. Domačini pod Goro Oljko dvomijo tudi v korektnost meritev, saj podjetje, ki minira v kamnolomu v Podgori, točno ve, kdaj se bodo merili tresljaji, zato lahko detonacije prilagodijo. Po besedah domačinov se arogantno vedejo celo merilci, saj naj bi jim celo zabrusili, da naj se raje privadijo na tresljaje, saj je to v bližini kamnolomov normalno. Dobričani so se zato odločili, da bodo nenapovedano priskrbeli svoje merilce, ki bodo izmerili tresljaje neodvisno od vednosti kamnoloma in na različnih lokacijah, saj je intenziteta tresljajev odvisna tudi od etaže, na kateri minirajo. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA bližnjem zemljišču, smo celjsko enoto inšpekcije za okolje vprašali, ali pozna primer in ali je doslej kakorkoli ukrepala. Odgovor smo dobili z republiškega inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje, ki je očitno šlo v akcijo na osnovi našega vprašanja. 23. aprila. Nekaj dni po tem, ko smo zastavili vprašanje, so namreč opravili inšpekcijski ogled odlagališča in ugotovili, da podjetje Šumer v Kulturniški ulici skladišči 350 kubičnih metrov plastičnih odpadkov, zaradi česar bodo odredili ustrezne ukrepe, kar pomeni odstranitev odpadkov in kazen za kršitelja. TC Foto: GrupA Posebno poglavje je drug bazen v konjiški občini, na Zbelovem, ki je brez uporabnega dovoljenja. Bazen v lasti KS Zbelovo je celo nedograjen ter potreben velikih vlaganj. Trenutno še ni znano kdo naj bi bil tam med letošnjo kopalno sezono upravljalec. Lani je pri upravljanju pomagalo Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice, bazen je na kopalno sezono pripravila KS. Zaradi njive ob kolesarsko stezo? ROGAŠKA SLATINA - Država načrtuje, da bo s kolesarsko stezo povezala Slovensko Bistrico in Čatež, pri čemer bi trasa med drugim šla tudi po slatinski občini. V okviru projekta bi občina dobila skoraj pet kilometrov in pol nove kolesarske steze. A zapletlo se je pri odkupu potrebnih zemljišč in lahko se zgodi, da bo naložba, ki jo financirata Evropska unija in država, padla v vodo. Na območju slatinske gradnja steze, kot pravi žu- občine je trasa nove kolesarske steze predvidena od križišča na Takalcah, kjer se obstoječa kolesarska steza konča, proti mejnemu prehodu Rajnkovec in naprej ob Vonarski cesti vse do meje z občino Podčetrtek. Ker je cesta čez Vonarje med kolesarji že zdaj zelo priljubljena, bi bila kolesarska steza še kako dobrodošla, poleg tega pa je pan mag. Branko Kidrič, tudi eden od prednostnih razvojnih projektov tega mandata. Zapleta se pri le enem zemljišču Direkcija za ceste RS je v tesnem sodelovanju z občino že uspela odkupiti vsa potrebna zemljišča, zapleta pa se pri zemljišču v lasti Magdalene Plahuta. Z njo so predstavniki občine opravili že več razgovorov, a na prodajo dela kmetijskega zemljišča, ki leži med železniško progo in zemljiščem podjetja Kozmetika Afrodita, še ni pristala. Kot nam je povedala, nasprotuje poteku trase, kot jo je določila država, saj da preveč posega v njeno njivo. Prepričana je, da je mogoče najti boljšo Steza bo, če bo zgrajena, dvosmerna in bo široka 2,25 metra, od ceste pa bo ločena z zelenim pasom. V sklopu projekta nameravajo sanirati še več manjših plazov in dva večja. Gradnja bi se po optimističnem scenariju lahko začela prihodnje leto. Odsek državne kolesarske steze na območju občine Rogaška Slatina je razdeljen v dva dela in del čez zemljišče, ki ga še morajo odkupiti, je krajši. Gradnja štirikilometrske steze mimo Vonarja ni ogrožena, se pa župan Branko Kidrič sprašuje o smiselnosti ureditve le enega dela potrebne steze. rešitev, pri kateri bo manj oškodovana. Vodja oddelka za okolje in prostor v Občini Rogaška Slatina Tomaž Stre-hovec pravi, da so lastnici zemljišča pred prvomajskimi prazniki predstavili nov predlog, po katerem bi od nje odkupili štirimetrski pas njive. Zdaj čakajo na odločitev, upajo pa, da se bo Magdalena Plahuta s predlogom strinjala. Ob evropske milijone? Če zemljišča ne bo mogoče odkupiti, se lahko zgodi, da bo projekt, z njim pa tudi evropsko sofinanciranje, padel v vodo. Župan Branko Kidrič pravi, da možnosti, da bi kolesarsko stezo speljali kjerkoli drugje, namreč ni, saj ob obstoječi državni cesti ni prostora. »Če tega zemljišča ne pridobimo, mislim, da tudi ne moremo pridobiti približno dva do tri milijone evrov evropskih sredstev samo za odsek na območju naše občine, vemo pa, da gre za projekt skupaj z Občino Podčetrtek in skupaj je v tem delu predvidene več kot deset kilometrov kolesarske steze,« razlaga Kidrič in dodaja, da so se več let trudili, da je svoj delež denarja zagotovila tudi država. Če občina z lastnico zemljišča ne bo našla skupnega jezika, bi bila, če bi občina uspela dokazati, da gre za prednostni projekt, mogoča razlastitev, a župan pravi, da bodo zagato vsekakor poskušali rešiti po mirni poti. »Pridobitve zemljišč se v prvi fazi vedno lotevamo na osnovi pogovorov in iskanja kakršnihkoli možnih rešitev, seveda ob primerni odškodnini.« Če bodo zemljišče uspeli odkupiti še ta mesec, bi lahko sredi letošnjega leta pridobili gradbeno dovoljenje, razpis za izvajalca del pa naj bi objavili konec leta. ANJA DEUČMAN Najboljše inovacije prijazne okolju ŽALEC - Občina je v sodelovanju z Razvojno agencijo Savinja in Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec podelila priznanja šestim najboljšim inovatorjem v preteklem letu. Na razpis je bilo letos prijavljenih osem inovacij, od tega tri skupinske. Prvo nagrado sta prejela Iztok Medved in Sebastijan Prislan za inovacijo multifunkcijska elektrolitska peč s termoelektričnim generatorjem. Kot je povedal Sebastijan Prislan, lahko s pomočjo peči pri ogrevanju nadomestimo fosilna goriva z vodo. Sistem, ki je pilotno uporabljen v podjetju Ursa, nudi ogrevanje prostora s pretokom zraka skozi ventilator, možnost priklopa na odjemnik toplote z vodo, generiranje energije preko termoelektričnega elementa in možnost povezovanja več modulov. Drugo mesto je zasedla inteligentna polnilna postaja za polnjenje vozil na električni pogon, ki so jo izdelali Franjo Pustoslemšek, Janez Uplaznik in Marjan Volpe. Želeli so razviti več kot le mesto za polnjenje, kar pomeni, da inovacija ponuja celotno paleto od najenostavnejših polnilnih postaj pa vse do postaj, povezanih s portalom, ki bo poleg podatkov o polnjenjih postregel strankam tudi z raznimi informacijami, kot so turistične zanimivosti, reklame za izdelke, gostinska ponudba, vozni red in vreme. Inovator Damijan Ružič je s protikavitacijskim sistemom osvojil tretje mesto. Inovacija je izvirna, ker uporablja podpritisk, ki nastaja na zavetrni strani propelerjev, ladijskih trupov in hidro-profilov, ter povzroča kavita-cijo. S pomočjo povzročitelja kavitacije inovacija dovaja še »rešitelja« - atmosferski zrak. Kot pravi predsednik komisije in podžupan Občine Žalec Robert Čehovin, je z letošnjimi prijavljenimi ino- Najboljši inovatorji v občini Žalec vacijami zadovoljen. Podeljevanje nagrad je v občini po zaslugi razvojne agencije in občine že tradicionalno, saj slednja v svojem proračunu vedno nameni nekaj tisoč evrov za inovatorje. Še posebej jih veseli, da so nekateri nagrajenci iz preteklih let inovacije vpeljali v gospodarsko okolje. ŠO, foto: SHERPA Še vedno so brez prizidka in še vedno se stiskajo. NpČ Še vedno se stiskajo RIMSKE TOPLICE - Več kot 25 let v Osnovni šoli Antona Aškerca čakajo na prizidek. Prvi projekti so bili narejeni že pred več kot četrt stoletja, imajo tudi gradbeno dovoljenje, a prizidka še vedno nimajo. Na prostorsko stisko je vodstvo šole opozarjalo že lani ob predstavitvi letnega poročila in tudi letos ni bila zgodba nič drugačna. Kot smo že poročali, lanski razpis ni bil namenjen za gradnje in novogradnje, tako da spet niso dobili prepotrebnega denarja. V laški občinski upravi zatrjujejo, da je gradnja prizidka šole v Rimskih Toplicah prednostna in da čakajo na nove razpise. V prizidku k šoli bi uredili specializirane učilnice in telovadnico. Vse to nujno potrebujejo, saj trenutno otrokom v podaljšanem bivanju in pri varstvu vozačev ne zagotavljajo športnih aktivnosti, ker je telovadnica premajhna. Okrnjen in nevaren je tudi pouk naravoslovnih predmetov, ker je naravoslovna učilnica neustrezna in ne morejo varno izvajati poskusov. Premajhni sta tudi knjižnica in računalniška učilnica, prostorov za razgovore in svetovalno delo pa sploh nimajo. Zdaj v Rimskih Toplicah čakajo še na odločitve o novih normativih v šolah in seveda na razpis. Investitor je sicer Občina Laško. ŠK, foto: GrupA (Pre)drago ogrevanje SLOVENSKE KONJICE - V občinskem središču plačujejo tisti, ki se ogrevajo iz kotlovnice na Prevratu, eno najvišjih cen ogrevanja v Sloveniji, zato težko pričakujejo nižjo. S Prevrata so se namreč skoraj do konca preteklega leta ogrevali na nekoč poceni kurilno olje. Tik pred novim letom so v kurilnici priključili nov kotel na zemeljski plin. »Olja v naslednjih štirih mesecih skoraj nismo več uporabljali, z izjemo nekaj dni z najnižjimi jutranjimi temperaturami, ko je bila pri zagonu potrebna pomoč drugega kotla,« omenja direktor Stanovanjskega podjetja Konjice Tomaž Rihtaršič, od koder skrbijo za kotlovnico na Prevratu. S toplotno energijo oskrbujejo precejšen del Slovenskih Konjic, to je 54 tisoč kvadratnih metrov poslovnih in stanovanjskih površin. Iz stanovanjskega podjetja so predlog za nove cene pristojnemu ministrstvu že poslali, soglasje k novi ceni zaradi nove metodologije izračuna iz Ljubljane še pričakujejo, veljati pa naj bi začela pred začetkom naslednje kurilne sezone. Nova cena naj bi bila od sedanje dva odstotka nižja, saj naj bi bil variabilni del cene bistveno nižji ter fiksni del zaradi amortizacije novih naprav višji. Konjičani zato težko pričakujejo nadaljnjo prenovo kotlovnice ter z njo še nekoliko nižjo ceno ogrevanja. Nadaljnja prenova kotlovnice na Prevratu se lahko začne do naslednje kurilne sezone ter delno tudi izvede, vendar v stanovanjskem podjetju menijo, da je zaradi pomanjkanja časa to težje uresničljivo. Nadaljnja prenova se sicer lahko začne tudi med kurilno sezono, ne da bi motila obratovanje kotlovnice. »Mi bi kotlovnico že zdavnaj začeli prenavljati, če bi bilo med občani za to soglasje,« odgovarja direktor Rihtaršič. Kot drugi mogoči energent se je omenjala predvsem lesna biomasa, vendar je civilna iniciativa predvideni kogeneraciji in kotlu za lesne pelete nasprotovala. BRANE JERANKO Prvi doktor znanosti CELJE - Regijsko študijsko središče Celje, ki je tretje največje v državi, je v teh dneh dobilo prvega doktorja znanosti, in sicer na Fakulteti za komercialne in poslovne vede. Magister Beno Klemenčič je kot prvi doktorand javno zagovarjal doktorsko disertacijo pod mentorstvom izrednega profesorja doktorja Gabrijela Devetaka z naslovom Mar-ketinško informacijski sistem kot orodje za ugotavljanje nakupnega vedenja mladih pri izbiri oblačil. Na doktorski študijski program Poslovne vede je v letošnjem študijskem letu vpisanih 32 študentov. Program fakulteta izvaja v matični enoti v Celju in dislocirani enoti Ljubljana. Namenjen je predvsem študentom, ki so končali študijski program druge stopnje. Temeljni cilj doktorskega študija je izobraziti splošno razgledane znanstvenike, ki bodo imeli poglobljen vpogled v znanost, ki bodo znali oceniti pomen znanosti za blaginjo družbe kot celote in njenih subjektov ter umestiti poslovne znanosti v okvir znanosti nasploh. Prva generacija doktorskih študentov je bila v Celju vpisana v študijskem letu 2010/11. Do danes je bilo potrjenih pet dispozicij doktorskih disertacij, medtem ko dva študenta že končujeta doktorsko disertacijo. ŠO Mestno jedro kmalu z novo podobo ŽALEC - Občina in mestna skupnost nameravata začeti urejati in prenavljati staro mestno jedro v Žalcu. Glavna odločitev za prenovo je bila sprejeta lani spomladi, ko je bila izdelana ključna idejna zasnova. Zadnja večja prenova mestnega jedra v Žalcu je bila na začetku 60. let, ko je mesto dobilo tudi današnjo podobo. Prenova mestnega središča bo obsegala ureditev Šlandrovega trga z osrednjo cesto in delom Savinjske ceste. S prenovo želijo povečati privlačnost mestnega jedra in turistično konkurenčnost ter ohraniti kulturno dediščino. Prometa skozi Žalec ne bodo popolnoma ukinili, zato so za preoblikovanje trškega prostora pomembni ureditev prometnih površin, znižanje ravni tal, tlakovanje s tradicionalnimi materiali in izbira primerne ulične, predvsem pa trške opreme. Projekt prenove mestnega središča je vreden dobre tri milijone evrov. Od tega računajo na približno dva milijona evropskih sredstev, milijon evrov pa bo prispevala občina sama. Projekt bo Občina Žalec prijavila na šesti javni poziv, ki naj bi bil objavljen 9. maja. Prenovo nameravajo začeti že letos, a se lahko zgodi, da se bo začetek zamaknil, če občina ne bo mogla koristiti pridobljenih sredstev na razpisu po prvotnem načrtu. ŠO »Okrogla« denarna pomoč za novorojence CELJE - Mestna občina od leta 2004 namenja denarno pomoč družinam ob rojstvu novorojencev. Tako bo tudi v prihodnje, le mestni svetniki so ob potrditvi sprememb pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence zneske zaokrožili navzgor. Pravilnik določa višino, pogoje in postopek za uveljavljanje dodelitve enkratne denarne pomoči staršem novorojencev, ki živijo na območju mestne občine. Pravico do pomoči ima novorojenec oziroma eden od staršev pod pogojem, da sta oba državljana Republike Slovenije in imata stalno bivališče v mestni občini Celje. V primerih, ko starša živita ločeno, lahko uveljavlja pravico do pomoči tisti od staršev, pri katerem novorojenec živi in ima stalno bivališče na območju mestne občine. S spremembami pravilnika v Celju kroga upravičencev do te pomoči niso ne širili ne ožali, temveč so denarne zneske tudi v pravilniku pretvorili iz tolarske v evrsko valuto. Prisluhnili so tudi opozorilu svetnika Jožeta Bučerja, da bi bilo prav zneske denarne pomoči zaokrožiti navzgor. »Okrogla« enkratna denarna pomoč za novorojenca v primerih, ko se v družini rodi prvi otrok, tako zdaj znaša 110 evrov, ob rojstvu drugega otroka 130 evrov in tretjega oziroma vsakega nadaljnjega novorojenca 170 evrov. Sicer pa je bilo predlani v Celju izplačanih natančno 500 enkratnih pomoči, lani 506 in v letošnjih prvih treh mesecih že za 138 novorojencev. IS restavracija tus ^ ■W* -W* Cevapcici, lepinja, žarpriloga €/meni DISCO PLANET CELJE PET 18. 5. 23h : 8 EUR. Ob torkih lahko kupite vstopnice 1+1 gratis. so zvezde dcana Več o koncertu na: www.facebook.com/disco.celje ali na www.planet-tus.si. 8 kultura NOVI TEDNIK Drugačna kuhinja Vendar je lahko celo golaž, čeprav nič ekstraordinarnega, odlična stvar. Za dve osebi kupite pol kile uležanega govejega bočnika ali plečeta, zrežete meso na večje kose in ga z nekaj koščki špeha na olju in na srednje vroči rinki obračate pol ure. Nato dodate pol kilce grobo zrezane čebule in enako količino grobo zrezane rdeče paprike z dodatkom pekočega feferona in spet obračate pol ure. Potem stvar zalijete s pol litra rdečega vina (in edino za to je cviček dober), polovično solite, obilo poprate, dodate nasekljan reženj česna, nekaj brinovihjagod (teh največ 7 na osebo, ker vsebujejo en strup), pol kile zrelega olupljenega in na kose narezanega paradižnika, potem pa to med občasnim mešanjem dušite dve urci. Toda pred koncem nič moke, ker je omaka primerno gosta že zaradi veliko razpadle čebule, delno razpadle paprike in razkuhanega paradajza, lahko pa tudi jabolka. Ne, jabolko je celo zakon! Na koncu vsujete not še ostalo sol in pest majarona ali origana. In če bo zraven še polenta, si od vašega majstra smete obetat ja, figo. Največkrat je ravno najboljša hrana vzrok, da človek prime mizo in jo prevrne. Takole nas ljubljanski izobraženi malomeščan srednjih let Erni popelje po različnih receptih. Kuha tako dobro in resnično, da lahko njegove nasvete zagotovo uporabimo v svoji kuhinji. Za preventivo, je rekel dr. Križman, večkrat jejte kuhano hrano, kaj toplega. »Recimo? Če mene vprašate, ričet!« In sledi mojstrsko napisan recept za ričet: Že prejšnji dan ali vsaj 12 ur pred kuhanjem vzamete iz omarice lonec, ga do polovice napolnite z vodo, not pa vsujete fižol. Fižol je nujno laški, a veste, tisti debeli. In ga pustite, da se namaka. Namaka se tudi ječmen, ampak temu zadoščata dve uri . Ko se fižol kuha že kakšno uro, meso in ječmen pa sta ravno- kar stopila v ta proces (kemična obdelava v kipeči vodi), imate pol ure časa. Ampak ne prostega.. Ta čas bi bil popolnoma izgubljen, če se ne bi z vsem srcem posvetili zelenjavi. Gre za korenje, gomolj zelene, peteršiljev koren, kolerabo, čebulo, krompir, česen in para-dajz. Vse to si pripravite in se lotite dela . Spet sledi natančna priprava do konca. In še recepti za zdrave in nezdrave kombinacije živil, o tem, kaj je škodljivo ali je nekoč veljalo za škodljivo ali verjetno sploh ni škodljivo. Zanimive recepture in zanimiva razmišljanja. V Ernijevi kuhinji pa se ne kuha samo veliko dobrih jedi, temveč tudi več zgodb. Zgodba njegovega bivanja v središču Ljubljane z vriv-ki sodobnega političnega in kulturnega življenja, zgodba njegove dediščine, njegovih prijateljev, njegovih ljubezni. In seveda »zgodba« njegovega jezika: Fučka se meni za jezik. Razen če ni goveji, prekajen. A ni tako. Hočevar je tudi v tem literarnem delu sestavil žmohtni musli iz zagamane visoke in poulične nizke lju-bljanščine z nemškimi (in vsemi drugimi sosednjimi) popačenkami, pogovornimi izrazi in frazami. Tako bralca z lahkoto jezikovno prepriča in navduši. URŠKA SELIŠNIK Zoran Hočevar, slikar, romanopisec in dramatik, je za dramo 'M te ubu prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo leta 2001. Leta 1976 je bil v Gledališču Glej uprizorjen njegov dramski prvenec Potepuhi, ki ga je napisal pod psevdonimom Jure Obrški. V SLG Celje so uprizorili še dve njegovi komediji: Smej-či (1995) in Mož za Zofijo (1998). Za roman Šolen z Brega je leta 1998 prejel nagrado kresnik za najboljši roman. Dekleta zbora Gimnazije Celje - Center so se na beneškem Lidu takole veselila osvojenega zlatega priznanja. Z zlatom iz Benetk Uspeh dekliškega zbora Gimnazije Celje - Center in zbora Collegium vocale V Benetkah se je v sredo končalo ugledno zborovsko tekmovanje Venezia in Musica, na katerem sta se odlično uvrstila tudi dva celjska zbora. Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center je prejel zlato priznanje v kategoriji enakoglasne mladinske zasedbe. Zbor Collegium vocale pa je osvojil kar dve zlati priznanji - v kategorijah sakralne in posvetne glasbe. Dekliški zbor Gimnazije Celje - Center ima za seboj že več kot štiri desetletja delovanja, zadnjih 15 let ga vodi letošnja dobitnica bronastega grba Mestne občine Celje Barbara Arlič Kerstein. Na beneškem tekmovanju jo je zaradi bolezenske odsotnosti zamenjal David Preložnik, ki je isti zbor vodil že na tekmovanju mladinskih pevskih zborov v Zagorju in kjer so dekleta prav tako osvojila zlato priznanje. Zbor bomo že v četrtek (ob 19. uri v Narodnem domu) slišali tudi v Celju. Pripravljajo namreč tradicionalni pomladni koncert, ki bo letos še posebej slovesen, saj bodo z njim počastili 100-letnico svoje šolske stavbe. Zboru se bodo pridružili še šolski sestavi FaVoZa, GCC Jazz projekt in The Šlager's, gostje pa bodo učenci 11. osnovne šole Celje, ki je v zgradbi, kjer danes domuje gimnazija, delovala do leta 1974. Osnovnošolci se bodo predstavili s plesno-literarnim performansom Glas tišine. V petek bomo v Celju slišali tudi mešani celjski zbor Collegium vocale. ki ga vodi Bernardka Preložnik Kink. Zbor bo namreč nastopil na drugem od dveh koncertov območne revije Zapojmo skupaj. BRST Foto: Arhiv GCC Radiostorm s prvo ploščo Skupina Radiostorm, ki ima sedež v Šentjurju, je glasbeno pot začela leta 2007 kot garažni pank bend, ki je preigraval priredbe znanih in uveljavljenih tovrstnih skupin. Kmalu so začeli nastajati tudi prvi avtorski komadi, v množici pank podslogov pa so se najbolj našli v punk rocku. Zdaj so pred tem, da bodo izdali svojo prvo ploščo. Radiostorm je veliko nastopal v lokalnih mladinskih klubih, kmalu so izkusili tudi utrip večjih odrov (Klumpanje, Rock Jerneje-vo, Šentrock Igrali so že s številnimi skupinami, med drugimi tudi Elvis Jackson, President Fetch, Dubioza Kolektiv, Res Nullius, In the Crossfire, Last day here, SZD. Z avtorskim komadom so se kot prva slovenska skupina uvrstili tudi na kompilacijo ameriške založbe Scratch magazine. V zadnjih dveh letih so spet močno dejavni. Ob koncertiranju so posne- Radiostorm so pevec Hubert K., basist in vokalist Toni M., bobnar David B. In kitarist in vokalist Jaša Š. li videospot, zmagali so na glasbenem natečaju v avstrijskem Gradcu in se tako uvrstili v veliki mednarodni fina- le Emergenza band contest. Pod okriljem Multi - records so posneli tudi svoj prvi album The chaos station, ki ga bodo uradno predstavili v Šentjurju 2. junija. BS, foto: Arhiv Radiostorm NOVI TEDNIK kultura Laške likovnike navdušuje Elena Profesorica likovne pedagogike Elena Sigmund je iz daljne Rusije prišla zaradi ljubezni - V Laškem ji dela zaenkrat ne manjka Člane Likovnega društva Laško že nekaj časa poučuje profesorica likovne pedagogike, oblikovalka vitrajev, likovna ustvarjalka Elena Sigmund iz ruskega Smolenska. V Slovenijo jo je pripeljala ljubezen. Z možem Francijem sta si dom uredila v Budni vasi v občini Sevnica. Zaradi ljubezni do likovne umetnosti svoje znanje prenaša tudi ostalim. 30-letna Elena prihaja iz Smolenska, ki je od Moskve oddaljen približno 360 kilometrov. Likovna umetnost jo je pripeljala na ogled slikarske razstave v Moskvo. Tam je bila s sestro in želeli sta si, da bi ju nekdo fotografiral. In ta nekdo je bil Franci Sigmund! Franci je Moskvo večkrat obiskal, ker je takrat še vozil tovornjak. Iskrica je takoj preskočila, čeprav kar nekaj časa nista bila v stiku. Hvala bogu za računalnike in vso moderno tehnologijo, saj jima je prav ta omogočila, da sta se ponovno povezala. In na daljavo ugotovila, da imata veliko skupnega. Franci pa ni le človek besed, ampak tudi dejanj. Tako se je nekega dne pripeljal k Eleni domov v Smolensk in s sabo prinesel zaročni prstan. »Doma so bili vsi šokirani,« skozi smeh pove Elena, ki je tudi sicer zelo nasmejana. Pol leta kasneje je prišla v Slovenijo in ostala 14 dni. V tem času sta se poročila in uredila papirje. Elena se je nato za osem mesecev vrnila v Smolensk, da je dokončala študij likovne pedagogike. Elena je v času, ko je študirala, urejala vse dodatne papirje za stalno bivanje v Sloveniji. »To je posebna zgodba,« pove. »Težava je, da ti ne povedo, katere papirje vse potrebuješ in kje sploh jih lahko dobiš. Prav neprijetno je bilo.« To je edinkrat, da Eleni izgine nasmeh z ustnic. Pa sta tudi to prebrodila in Elena je pred tremi leti vendarle prišla v 2.000 kilometrov oddaljeno Budno vas. Z domačimi se pogovarja preko skypa (še enkrat hvala bogu za tehnologijo), enkrat ali dvakrat na leto se tudi srečajo. »Pogrešam hrano!« Elena se spominja, da je bil prihod v Slovenijo pravi kulturni šok. Zdaj veliko bere in študira o predkrščanski zgodovini Slovenije in to ji precej pomaga: »Ugotovila sem, da je med Slovenci in Rusi veliko stičišč. Počutim se kot doma, ker vidim, da so ljudje podobni. Smo si različni, a vendar zelo blizu.« Malo manj blizu ji je slovenska kulinarika. Elena pravi, da je bolj mastna in tudi bolj pikantna kot ruska, čeprav se jo je že navadila. Kljub temu pogreša rusko hrano. Precejšnja ovira je bil sprva tudi jezik. S Francijem sta se prvo leto pogovarjala samo angleško. Elena slovensko ni govorila, je pa veliko poslušala. Drugo leto je bila več med ljudmi, pridobila je tudi prijatelje, za katere pravi, da so bili zelo potrpežljivi. »Slovenci ste na splošno zelo potrpežljivi,« še ugotavlja Elena. Njeno jezikovno »izobraževanje« se je nadaljevalo čisto naravno. Slovenščino je začela tudi sama uporabljati. Sprva z domačimi, potem s skupinami, ki jih poučuje, veliko je tudi brala. Do danes še ni šla na noben tečaj slovenščine in Nadaljevanj likovnega di lila Zunanji hujšarji vabljeni na tehtanje Vsem, ki ste se v našo akcijo vključili kot zunanji hujšarji, sporočamo, da ste na kontrolno tehtanje in kakšno besedo izmenjave izkušenj vabljeni danes, v torek, 8. maja, med 17. in 18. uro v dvorano Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Se vidimo! zHDam gcaO V petkovi številki: Kako so se odrezali maturanti v tretjem krogu glasovanja? Kdo je »naš« novo odkriti novorojenček? Pridružite se nam v novi akciji: Za en dan zamenjajte svoje šefe ali poklic! Eleno je že pri štirih letih začela zanimati umetnost. Sprva plesna. Plesala je v baletnem studiu Mladi balet, nato je začela obiskovati glasbeno šolo. Čeprav je rojena v Mongoliji, je osnovno šolo in vso umetniško izobraževanje končala v Smolensku. Že med igranjem klavirja, Elenin strokovni naziv je umetnica glasbe - pianistka, je začutila tudi ljubezen do likovne umetnosti. Sprva je ustvarjala le ljubiteljsko, kasneje pa se je izobraževala na tečajih za odrasle. Ustvarila je lastno barvno shemo teorije barv, ki jo je tudi avtorsko zaščitila. Kot glasbenica je skušala teorijo barv združiti s teorijo glasbe. Ko je ugotovila, da je prav likovna umetnost tista, ki jo najbolj napolnjuje, se je odločila za študij na smolenski državni univerzi. Tam je pridobila strokovni naziv profesorice likovne pedagogike - smer likovna umetnost. Diplomirala je s pohvalo. Elena in Franci Sigmund v laški Hiši generacij, kjer Elena poučuje oziroma svetuje članom Likovnega društva Laško. kljub temu ji gre zelo dobro. Po rusko mehko. Svoji veliki ljubezni, likovni umetnosti, pa se Elena tudi v Sloveniji ni nameravala odpovedati. Poleg tečajev, ki jih ima v laški Hiši generacij, kjer poučuje člane Likovnega društva Laško, ima tečaj tudi z ruskimi otroki invalidi v Zdravilišču Laško. Poučevala je tudi v Radečah, v Budni vasi pa je pomagala organizirati likovno sekcijo Art lipa, kjer članom svetuje pri slikanju. Sama najrajši slika predmete oziroma podobe realnega sveta. Elena v Sloveniji tudi razstavlja. Razstava Utrip slovenskih mest se je prav ta teden končala v Celju, na ogled je bila na Fakulteti za logistiko. Načrtuje še več razstav po Sloveniji, kot nekakšno turnejo. Sicer Elena ne ustvarja le slik, ampak dela tudi vitraje oziroma vi-traže. Med drugim je delala v podjetju, kjer je oblikovala unikatne vitraje ter mozaike za stanovanja, pisarne, restavracije, samostane in cerkve. Za vitraj Golobi je na mednarodni razstavi dobila diplomo strokovne komisije. Tudi za eno od slovenskih cerkva, natančneje za cerkev sv. Marije Pomočnice na Križu pri kraju Tržišče, je naredila serijo slikanih oken. Z možem Francijem sta ustanovila EF Art - Atelje, kjer izdelujeta unikatne vitražne izdelke v različnih tehnikah. Franci namreč že nekaj let ne vozi več tovornjaka, ampak je poštar. Da je bližje domu in Eleni. Elena mu je za to zelo hvaležna: »Prvo leto je bilo zame zelo težko, zdaj pa sem se že navadila.« Pravi, da se počuti kot doma: »Zelo sem bila presenečena. K Rusom namreč ni tako lahko priti, saj imajo drugačne odnose do žensk. Tu se je v redu izšlo.« In se spet zasmeji. Potem se je posvetila laškim likovnikom, ki so jo že težko čakali. Elena namreč ni le strokovno podkovana, ampak napolni prostor s svetlim, toplim značajem. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA NE ZAMUDITE ^ ^ slavnostnega koncerta partizanskih pesmi, ki ga bo v torek ob 17. uri v Narodnem domu pripravilo Združenje za vrednote NOB Celje. Koncert Na pragu svobode - svoboda v pesmi in besedi bo počastil 9. maj, dan zmage. V programu se bodo predstavili otroški pevski zbor II. OŠ Celje, Oktet Kajuh in Mešani pevski zbor I. gimnazije v Celju, Pevsko društvo upokojencev Celje in recitatorji III. OŠ Celje. Vstop prost ^ ^ nastopa dijakov Glasbene šole Celje in I. gimnazije v Celju, ki bodo v sredo ob 19. uri pripravili pod slovitim stropom Pokrajinskega muzeja Celje koncert Notna knjižica Anne Magdalene Bach. Koncert je posvečen skladbam za čembalo in glas. Pod mentorstvom Irene Kralj bodo nastopili Thys Grobelnik, Kim Pavlič, Zala Irgolič in Teja Ulaga. Pod mentorstvom Davorja Mikulica pa še Maša Malgaj, Luka Juteršek, Mojca Žerjav in Gregor Rak. Vstop prost ^ ^ predavanja Hiroshige - mojster podob minljivega sveta, ki bo v četrtek ob 18. uri v dvorani pod Celjskim stropom v Stari grofiji v Celju. Pokrajinski muzej Celje pripravlja predavanje v počastitev dvajsetletnice diplomatskih stikov med Slovenijo in Japonsko, ob tem pa bodo javnosti predstavili malo znano serijo japonskih lesorezov Ukiyo-e slikarstva. Serija, znana pod imenom Triinpetdeset slavnih pogledov na 53 postaj Tokaida, je zrelo delo umetnika Anda Utagawe Hiroshige (1797-1858). Hiroshige je staro fevdalno pot med Edom in Kyotom, dolgo preko 480 kilometrov, večkrat upodobil. Serija iz depoja Pokrajinskega muzeja Celje je edina v celoti ohranjena in hkrati najstarejša v Sloveniji. Leta 1855 jo je založil Tsutaya in je glede na format odtisov znana pod imenom vertikalna ali »tate-e« Tokaido. Vstop prost ^ ^ območne revije pevskih zborov iz občin Dobrna, Vojnik, Štore in Mestne občine Celje, ki bo v petek v Celjskem domu. Na dveh koncertih (ob 17.30 in 20. uri) se bo občinstvu v Celjskem domu predstavilo 21 pevskih zborov s 540 pevkami in pevci. Vsakoletno območno pregledno revijo odraslih pevskih zborov Zapojmo skupaj bo strokovno spremljala Andreja Martinjak, ki bo zbore ocenila, najboljše pa predlagala na regijsko revijo odraslih pevskih zborov. Zbori se bodo predstavili s po eno slovensko ljudsko pesmijo v izvirni obliki ali priredbi, eno umetno skladbo slovenskega avtorja in skladbo po lastni izbiri. Vstop prost ^ 10 rekreacija NOVI TEDNIK Prva izmed preizkušenj športne sobote v Laškem je bil tradicionalni vzpon na Svetino. Rekorderji v Laškem Športno društvo Celjan je pripravilo pestro športno soboto v Laškem. V društvu so zelo zadovoljni z obiskom prireditev, saj se je v teku in tradicionalnem kolesarskem vzponu na Svetino preizkusilo več kot 250 tekmovalcev oziroma rekreativcev. Obiskovalci so lahko videli tudi kar nekaj novih rekordov. Športna sobota v Laškem se je začela s tradicionalnim kolesarskim vzponom na Svetino. Kolesarji so vožnjo začeli skupaj pri mostu pri Thermani, sam začetek vzpona in s tem tekmovanja pa je bil pri tabli za Jagoče. Na vrh je prvi prikolesa-ril Gregor Tekavec, ki je s časom 17 minut in 42 sekund postavil novi rekord proge. Tekavec je sicer tudi zmagovalec juriša na Vršič, Joga pripomore k boljšemu počutju in zdravju ter uspešnejšemu reševanju življenjskih težav. Joga za brezposelne Maratona Franje, Maratona Alpe, vzpona na Celjsko kočo in vzpona na Golte. Rekord proge na Svetino je izboljšal za minuto in 50 sekund! Tudi kolesarke so se izkazale, saj je zmagovalka Andreja Godec iz ženske ekipe Garmin Polet s časom 23 minut in 41 sekund prav tako postavila rekord proge pri ženskah. Ob 19. uri so sledile tekaške preizkušnje za najmlajše, teki povodnega moža. Otroci, najmlajši so lahko tekli tudi s starši, so se pomerili na 200, 400 in 800 metrov. Otroškim tekaškim preizkušnjam sta sledila še teka na 3,3 in 10 kilometrov. 3,3 kilometra je najhitreje s časom 10,02 minut pretekel Domen Zupan, tek na 10 kilometrov pa je dal še enega rekorderja. Rekord laške proge je postavil Miran Dovnik s časom 35,38 minute. V ŠD Celjan so z laško prireditvijo zelo zadovoljni, prireditev pa je bila tudi generalka za prireditve, ki jih člani društva pripravljajo v sklopu tedna športa in rekreacije, ki bo v Celju od 25. maja do 3. junija. ŠK Foto: TimE Športna sobota v Laškem je bila tudi humanitarna. Predstavila se je humanitarna organizacija Sonček. Njeni člani so tudi tekmovali. Od vsake prijavnine na tekmovanju so Sončku namenili en evro evro za izvedbo novih projektov in programov. Spomladanski turnir v namiznem hokeju Sredi aprila se je v Joga centru Celje začela humanitarna akcija brezplačne vadbe joge. Vadba po sistemu Joga v vsakdanjem življenju je brezplačno namenjena vsem brezposelnim na Celjskem. Brezplačna vadba za brezposelne je vsak četrtek med 16. uro in 17.15, vodijo pa jo certificirani učitelji. »Zavedamo se, da je eden večjih problemov pri nas brezposelnost. Ljudje, ki izgubijo službo, so izpostavljeni vsakodnevnemu stresu, kako preživeti,« pravi predsednik društva Tine Kovačič in dodaja, da so ob tem še zlasti hudi pritiski pri iskanju nove zaposlitve, saj so ljudje velikokrat neuspešni. Pri premagovanju teh razočaranj, brezvoljnosti ter obremenjenosti z neuspehom jim želijo pomagati v Joga centru Celje. Zanje so pripravili poseben program vadbe joge, ki združuje tisočletno tradicijo joge s spoznanji sodobne znanosti in zahodne medicine ter omogoča postopen sistem vadbe, ki je prilagojen sodobnim potrebam in načinu življenja. IS, foto: arhiv Joga center Celje KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV 10. maj NORDIJSKA HOJA Prikaz in predstavitev nordijske hoje, ploščad pred Kulturnim centrom Laško, info: TIC Laško (03 733 89 50) POHODNIŠTVO 12. maj Tretji naravovarstveni izlet, na Čreto-Dobrovlje, zbor na AP Laško ob 7.00, info: odsek za varstvo gorske narave Planinskega društva Laško, Manja (031 299 310) Pohod na Javorov vrh nad Kokro, zbor na AP Velenje ob 9.15, info: PD Velenje (040 465 224) 13. maj Pohod po Šaleški planinski poti, zbor na AP Velenje, info: PD Velenje in Planinski odsek Komunala (031 366 168) V SMC Celje so pripravili spomladanski turnir v namiznem hokeju. Udeležilo se ga je 15 tekmovalcev iz vse Slovenije. Ker ta šport pri nas ni tako znan, si je bilo turnir še kako zanimivo ogledati. Tekmovalci so najprej igrali vsak z vsakim, nato na izpadanje. Najzanimivejši je bil dvoboj za tretje mesto, saj sta tekmovalca najprej remizirala, nato pa igrala celih 20 minut, preden je padel t. i. zlati gol, ki je določil zmagovalca. Po štirih urah smo dobili vse tri zmagovalce: prvo mesto si je priigral Anže Božič, drugo Nejc Škrlep in tretje po hudem boju Bernard Škrlep. Četrto mesto je pripadlo Bernardu Rjavcu, enajsto pa domačinu Timu Kalamizi. ANA IVANOVIČ od' TOPFIT Delovni čas: od 7h do 23h www.top-fit.si Ipavčeva 22,3000 Celje Tel. 040 50 20 60 ali 034281440 polletna karta za neomejen obisk I fitnesa in aerobike 192€ " ' polletna karta za neomejen obisk fitnesa ali aerobike Sodelovanje zaradi pomena akcije Srečko Škoberne, petnajst let svobodni delavec v kulturi, slikar grafik, se je akciji novoletnega obiska v celjski porodnišnici pridružil leta 1990. Vključil se je sam in na svojo željo. Enostavno me je poklical, če lahko sodeluje in da bi rad porodnišnici podaril svojo sliko. Že tako številni ekipi donatorjev, glasbenikov in drugih se je pridružil še prvi slikar, ki je ostal zvest akciji celo desetletje. Srečko Škobeme je Celjan, čeprav je bila njegova mati Franja Škoberne doma na veliki kmetiji med enajstimi brati in sestrami v Dobju pri Planini. Prvič je bila njegova slika razstavljena leta 1969 na ex-emporu v Piranu, kjer je kasneje še večkrat sodeloval in celo dobil odkupno nagrado. Doslej je v različnih tehnikah, predvsem pa olju na platno in srebrni gravuri, narisal okoli dva tisoč del, ki so na vseh kontinentih sveta, razen v Afriki. Veliko je razstavljal doma in tudi v tujini, saj je za njim okoli 150 razstav. Zdaj je upokojen in dela manj, kot je običajno. Trenutno ima v izdelavi ciklus dvanajstih slik velikega formata, ki bi jih rad narisal v letu dni in tudi pripravil Srečko Škoberne z najnovejšo sliko iz nastajajočega ciklusa dvanajstih del. razstavo. Dve sliki sta že v grobem končani: prva z imenom Koncert in druga, na fotografiji, z naslovom Muza, umetnik in kritik. To je tisto pravo! Srečko Škoberne se res z navdušenjem spominja so- delovanja pri akciji NT&RC v celjski porodnišnici: »Ko sem prvič slišal za akcijo, sem rekel, da je to tisto pravo, kjer moram sodelovati. Da ti duša ob prazničnih dneh novega leta malo zapoje! Brez predhodnega dogovora smo se natanko ob 9. uri dopoldne vsako leto 2. januarja zbrali v avli porodnišnice. Najprej smo se prisrčno pozdravili in si voščili vse dobro v komaj rojenem letu, nato pa odšli v prostor, kjer je bil program. Lepo je bilo vsakoletno srečanje s sodelujočimi v programu, z osebjem v porodnišnici in seveda z Srečko Škoberne pozdravlja odločitev naše medijske hiše, ki se je lotila akcije, da zbere večino prvorojencev in pripravi skupno srečanje z njihovimi starši, sorodniki, donatorji, glasbeniki in drugimi. To bo vsekakor dogodek, ki bo tako kot novoletna akcija odmeval. Še posebej pa je vesel, da je njegovi odločitvi po sodelovanju s podarjenimi slikami v porodnišnici sledila še vrsta drugih slikarjev, med njimi Niko Ignjatič s hčerko Niko, Drago Zmrzlak, Januš Šešljar, Vlado Golob, Vlado Novak in drugi. »Bili smo imenitna ekipa in ko je dodal cvetje še Alojz Ocvirk, je bilo vzdušje popolno,« je ob stisku roke v slovo zaključil pogovor Srečko Škoberne. mamicami, ki so novoletne praznike preživljale proč od doma. Poleg novorojencev smo jim veliko sreče in zadovoljstva prinesli tudi mi, s pesmijo, čestitkami, z darili in s slikami. Bili smo na tekočem z najnovejšimi podatki, koliko rojstev je bilo na Celjskem, saj so nas s tem podrobno seznanili zdravni- Vsako leto po novem letu ekipa Novega tednika in Radia Celje obišče celjsko porodnišnico in obdari mamice, ki so rodile zadnji dan starega in prvi dan novega leta. »Naših« prvorojenih v novem letu se je tako nabralo že več kot 40. Radi bi jih našli čim več in poklepetali z njimi ali njihovimi starši o tem, kako se spominjajo akcije in kakšno življenje živijo s svojimi otroki. Nekatere smo že predstavili, ostale vabimo, da nam pišejo ali nas pokličejo! ki. Srečanje smo nadaljevali tudi izven porodnišnice, potem pa je bil leto dni mir. Do naslednjega 2. januarja. Res lepo in prijetno.« Pove nam, da je bil vsakoletni dogodek zelo prisrčen in odmeven, ne samo na Celjskem, ampak tudi po Sloveniji. Ob tem doda, da so mu bile vedno všeč akcije z močno človeško in humanitarno noto, še posebej za novo leto, ko so mnogi proč od doma. Spomni se tudi anekdote, ki je povezana z obiskom v porodnišnici: »Kmalu se je v akcijo vključil tudi žal pokojni Niko Ignjatič. Ker sva bila prijatelja, sva vedno med programom stala skupaj. Pri enem obisku opazim, da Ignjatiča ni več poleg mene in tudi v prostoru ga nisem zasledil. Uganka je bila razvozlana kasneje, ko smo se po programu prestavili v prostor s pripravljenimi dobrotami. Tam je že bil Niko, ki je pridno praznil pladenj s čokoladnim pecivom. Bil je namreč velik ljubitelj sladic.« Srečko Škoberne si je leto in pol delil atelje z akademskim slikarjem Štefanom Marflakom, zdaj pa ustvarja kar v domačem kabinetu. Lepi so tudi spomini na več kot petdeset srečanj s pokojnim slikarjem naivcem Jo-žetom Tisnikarjem, ki ga je zelo cenil in spoštoval. TONE VRABL Povsem slučajno mi Srečko Škoberne omeni, da je prvi, ki je v olju na platno portretiral predsednika Slovenije Danila Turka, sliko pa mu je osebno izročil v njegovem stanovanju v Ljubljani ob njegovem rojstnem dnevu, 19. februarja. Iz kabineta so mu poslali okoli dvesto fotografij, pomagal pa si je tudi s spominom, ko se je družil s predsednikom. Predsednik je bil z ustvarjenim portretom zadovoljen, njegova soproga pa se je izkazala za odlično gostiteljico. Po spletu srečnih naključij je bil povabljen v odbor za pripravo predsednikove prejšnje volilne kampanje na našem območju, zlasti Kozjanskem, in tako je tudi nastala zgodba s kasnejšim rezultatom v slikovnem potretu. Sodelovanje se bo nadaljevalo. AKCIJA Pod rožnato planino Pomlad je za mnoge najlepši letni čas. Narava se prebudi, dnevi so daljši in sonce vabi na zelene travnike, kjer so zelišča in koreninice polne zdravilnih moči. Mi vas bomo v naslednjih tednih z zgodbami in s kuponi vabili na izlet z Zelenim valom, da bomo spoznavali, kaj nam ponuja narava. Zeleni val se je rodil iz poslušalci, ki se nam oglašajo drobne »pike« na našem radiu in se razcvetel v samostojno oddajo ob sredah dopoldne med 11. in 12. uro. V tem letu šteje petnajst pomladi! Razlog več za počastitev jubileja z rednimi, s posebnimi in terenskimi oddajami, s srečanji s sodelavci in z zvestimi Kupon št. 2 Ime Priimek Naslov Telefonska številka Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom. društva zeliščarjev, poiskali katero od šol, kjer deluje ze-liščarski krožek, in vas vabili, da pridno prebirate vse te zgodbe, opremljene s kuponi za izlet. z vseh koncev Slovenije. Na pragu poletja bomo nagradili poslušalce z izletom, o posebnostih letošnjega pa boste lahko v naslednjih tednih prebirali na straneh Novega tednika, ko bomo objavljali spomine, zgodbe o naših sodelavcih, obiskali živi, in se je za nov začetek vključila v društvo zeliščarjev. Sprva v Ljubljani, ker ga tod okoli tedaj še ni bilo. Potem v Olimju in po naključju, kakor se rada spominja, je našla stik tudi z našo oddajo Zeleni val. Poslušalci z žalskega konca so jo namreč nagradili z zlato piko (najvišjim možnim znakom oddaje Zeleni val) za njeno nesebično pomoč in svetovanje, kako Več kuponov boste poslali, večja bo možnost, da boste v javnem žrebu 6. junija v času oddaje Zeleni val slišali tudi svoje ime in boste nato 16. rožnika (junija) sedeli v avtobusu, imenovanem »zelena karavana«. Cilj bosta tudi letos lovski dom pod Gozdnikom in druženje z ze-liščarko Faniko Burjan, prvo in redno sodelavko oddaje Zeleni val. Vmes vas bo čakala še cela vrsta prijetnih presenečenj, ki vam jih bomo odkrivali z naslednjim kuponi. Ob prvem kuponu vas s svojo zgodbo vabi na izlet Fanika Burjan, ki jo je čudežna moč naravnih zelišč zvabila potem, ko je pred leti ostala brez službe in ob tem spoznala, da življenje vendar ponuja še druge možnosti in izzive! »Le odkriti jih je treba in se nikar predati maloduš-ju,« svetuje iz lastne izkušnje vsem, ki so se morda znašli na njej podobni poti. Fanika je prisluhnila klicu narave pod rožnato planino, tam pod Gozdnikom, kjer si pomagati do zdravja na naraven način. Svoje znanje še vedno nenehno izpopolnjuje, ga deli s poslušalci in z veseljem prisluhne tudi njihovemu znanju. Rada poudarja: »Vse življenje se učimo in narava je naša najboljša učiteljica.« Če jo boste kdaj vprašali, katera je njena najljubša roža, bo odgovorila: »Kopriva! Ker čisti in obnavlja kri in nas krepi hkrati. Vsebuje veliko mineralnih snovi in je koristna tudi v pripravku za kre- Fanika Burjan bo vodila izletnike po cvetočih travnikih pod rožnato planino. pitev lasišča, proti alergijam in glivičnem obolenju nog.« Pri srcu ji je tudi trobentica: »Ker je pomladi prvi glas!« pravi Fanika. Pri tem pojasnjuje, da je prav trobentica nepogrešljiva pri sestavljanju čajne mešanice proti kašlju; in tudi po Fanikini zaslugi jo znajo poslušalci Zelenega vala že s pridom uporablja- ti. Nežno rumena trobentica je tudi kot okusen in zdrav okras na spomladanski, prav tako zdravilni regratovi solati. Regrat! To pa je že druga zgodba. In še kar nekaj jih bo, opremljenih s kuponi za izlet z Zelenim valom. Pred vami je prvi! MATEJA PODJED Vratar Boban Savic je zamudil in nato spotaknil Romana Bezjaka. Po treh zaporednih kotih je bil Klemen Medved po Gobčevi podaji le za nekaj centimetrov prekratek za morebitno vodstvo. Oboji (ne)zadovoljni Nogometaše Celja in Rudarja tudi po 33. krogu 1. slovenske lige in medsebojnem obračunu v 55. lokalnem derbiju ločijo tri točke, v korist Velenjčanov. Ti imajo boljši sezonski izkupiček v medsebojnih dvobojih, zmago ob treh remijih. Po petih zaporednih porazih - treh prvenstvenih in dveh pokalnih - so se izognili šestemu. Protinapad po vratnici Krajši naliv v Areni Petrol je zmočil zelenico, domačini pa so po uvodnem pritisku pred 500 gledalci v 16. minuti preko Marka Krajcerja zatresli vratnico, v nadaljevanju akcije pa so gostje krenili v protinapad. Sledila je velika napaka celjske obrambe, za nameček pa je vratar Amel Mujčinovič zapustil svoja vrata. 35 metrov od njih je Luka Majcen uspel zadržati žogo, nato pa jo je poslal v nebra-njeno mrežo. V 38. minuti je Saša Kovjenič podal v velenjski kazenski prostor, Roman Bezjak se je dokopal do žoge pred vratarjem Bobanom Sa-vicem, ki ga je zrušil. Koprski sodnik Roberto Ponis je pokazal na belo točko, Saviču pa rdeč karton in pot v slačilnico. Bezjak je izkoristil enajstmetrovko in dosegel svoj 13. gol v sezoni. Drugi polčas je bil slab, Celjani so sicer pritiskali, toda jalovo, da bi se Rudarju v končnici ponudili priložnosti (Podlogar, Bizjak) za zmago z igralcem manj. Klemen Medved je imel najprej vlogo vezista, kasneje branilca: »Ko se je Rudar zaprl, nismo našli poti do gola niti po bokih niti po sredini. Vseeno smo bili bližje zmagi. Vse manj nas je zaradi poškodb. Izgubili smo še Krljanoviča in paziti moramo, da nas bo dovolj v pokalnem finalu.« Celje (4-1-4-1): Mujčinovič - Ristovski, Krajcer, Centrih, Bakarič - Gobec - Močič, Medved, Škafar, Kovjenič - Bezjak. Igrali so še Krljanovič, Verbič, Kapič. Rudar (4-1-4-1): Savic - Rošer, Stojnič, Berko, Purišič - Dedič - Majcen, Tolimir, Žinko, Klinar -Črnčič. Igrali so še Fink, Bizjak, Podlogar. LESTVICA 1.SNL Tri minute je pred belo točko čakal Bezjak, da se je pripravil rezervni vratar Gregor Fink, potem pa ga je suvereno matiral. Rdeč karton? Z zmago bi se Celjani na lestvici izenačili z lokalnimi tekmeci. Trenerja Celja Damjana Romiha so prevevali mešani občutki: »Smo in nismo zadovoljni. Po zaostanku je namreč sledila naša dobra reakcija in uspelo nam je izenačiti. Toda v drugem delu bi lahko ob številčni premoči iztržili več. A proti gibljivi velenjski obrambi smo bili precej anemični in nezbrani. Ni nam uspelo ustvariti pravega pritiska. Skoti celotno sezono se več ali manj branimo in prežimo na protinapade, tako da določenih situacij nismo veliko vadili in zato tudi nismo bili dovolj konkretni.« Na zadnjem lokalnem derbiju so Celjani sprva zaostajali, nato pa ob igralcu manj uspeli izenačiti preko Centriha. Bivši trener Celja Milan Du-ričic je poudaril, da v tako dobro organiziranem klubu, kot je Rudar, v Sloveniji še ni deloval, potem pa spregovoril o tekmi: »Že dolgo nas spremlja smola. Tokrat je bil pri našem vodstvu izključen vratar. Bil sem daleč od dogodka in ne vem, če je upravičeno prejel rdeč karton. Kasneje smo uspeli z izjemno disciplinirano igro odbiti vse celjske napade. >Mojim< Celjanom čestitam za športno borbo in za uvrstitev v finale slovenskega pokala, v katerem jim želim veliko sreče.« Z vodstvom kluba še ni začel pogovorov glede naslednje sezone, potem ko mu mnogi prerokujejo, da bo moral zapustiti velenjsko klop. Končne potenciale svoje zelo prevetrene ekipe pa vendarle pozna zgolj on. Toda ko bo začutil, da ga ne potrebujejo, bo odšel, preden mu bodo to povedali _ DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA MARIBOR 33 24 6 3 82:31 78 OUMPIJA 33 17 8 8 54:34 59 LUKA KOPER 33 15 9 9 46:33 54 MURAOS 33 16 5 12 46:42 53 HITGORICA 33 13 10 10 44:33 49 RUDAR 33 10 10 13 49:47 40 CEUE 33 9 10 14 40:47 37 DOMŽALE 33 10 7 16 36:49 37 NAFTA 33 5 9 19 31:63 24 TRIGLAV 33 6 6 21 15:64 24 Laški košarkarji so izgubili prvo tekmo polfinala končnice državnega prvenstva. V Novem mestu je bila Krka boljša z 80:58. Druga tekma je na sporedu danes. Laščani so proti državnim prvakom zelo dobro odigrali prvi četrtini. Po prvi so vodili za točko, ob polčasu pa zaostajali le za tri (38:35). V nadaljevanju se je ponovila zgodba iz nekaterih preteklih tekem, ki so jih Laščani izgubili prav v tretjih četrtinah in tako je bilo tudi tokrat, potem ko si je Krka pred zadnjimi desetimi minutami priigrala prednost 17 točk. Gostitelji so v drugem polčasu zaigrali agresivneje, ko so dobesedno »tepli« nasprotnike. Sodniki Roman Kolar, Andrej Jeršan in Edo Javor pa so vse to dopuščali, potem ko je skozi celotno srečanje stala na strani gostiteljev. V moštvu Ervina Dragši-ča je manjkal »ostrostrelec« Vladimir Panic, ki si je nesrečno zvil gleženj. S 16 točkami je bil najučinkovitejši Alen Omič, Jure Škific jih je prispeval 11, 10 pa Jaka Brodnik. Ervin Dragšič je o prvi tekmi dejal: »Prvi polčas smo odigrali korektno, ko smo bili boljši, z malce več zbranosti pa bi lahko prvi del tekme tudi dobili. Ključna je bila tretja četrtina, v kateri nismo ustrezno odgovorili na še večjo agresivnost Krke, ki je naredila prednost in na koncu zasluženo zmagala. Poznala se nam je odsotnost Panica. V kriznih trenutkih nismo imeli igralca, ki bi znal dati koš, on bi zagotovo lahko kaj postoril. Zdaj bomo vse poizkusili, da dobimo drugo tekmo.« Krško kot prvi korak cc CINKARNA Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje Istočasno kot Celjanke in Velenjčanke v Golovcu so igrali celjski rokometaši v dvorani Zlatorog. Krško so ugnali s 33:23. Nov državni prvak Gorenje je slavil tudi v Trebnjem, od Trima je bil boljši z 31:26. Gašper Marguč je tokrat dosegel tri gole, saj je igral manj kot sicer: »Kakovost je seveda debelo na naši strani, kar se je pokazalo tudi na parketu. Moramo dobiti še tekmi z Mariborom v go-steh in s Koprom doma, da osvojimo drugo mesto v državnem prvenstvu. Krško je bilo pač prvi korak do tega cilja.« Celjsko moštvo je bilo izjemno blizu uvrstitvi v svoj drugi evropski finale. »V bistvu je celoten polfinal-ni dvoboj odločil le en naš slab polčas, in sicer prvi na povratni tekmi v Nemčiji. Škoda,« ima povsem prav eden izmed najobetavnejših celjskih rokometašev. DŠ Foto: SHERPA og danes načenje Drugi korak proti naslovu Ervin Dragšič: »Vse bomo poizkusili, da danes premagamo Krko.« Usodna tretja četrtina »Izkušene ekipe vedo, da je tretja četrtina ponavadi ključna. Če bomo uspeli to zdržati in preiti v četrto s pozitivnim rezultatom, potem je vse mogoče. Treba bo maksimalno odigrati. Nimamo več kaj izgubiti. Fantje se morajo tega zavedati. Ne sme se stopiti nazaj, ko Krka dvigne nivo igre. Takrat je treba iti z njo v borbo,« je dodal Dragšič in spregovoril tudi o tem, kakšne so možnosti za današnji nastop Panica: »Upam, da bo lahko zaigral in nam pomagal. Videli bomo sprva, kako bo na treningu in kako se bo potem počutil. Upoštevati bo treba tudi zdravniško službo. To desno nogo so mu že operirali, nato se je vrnil in zdaj ponovno doživel zvin. Upajmo na najboljše. Vlado je izkušen, kvaliteten igralec. Ne bomo pa tvegali kakšne nove poškodbe, ki bi lahko ogrozila njegovo kariero.« Današnja druga tekma (igra se na dve zmagi) se bo v Treh lilijah začela ob 19.30. MITJA KNEZ Foto: TimE Celjske košarkarice so proti Triglavu dobile tudi drugo tekmo finala, ki se igra na tri zmage. V Kranju so slavile z 68:59; morda so že sinoči osmič postale državne prvakinje, ko je bila na sporedu tretja tekma. Varovanke trenerja Damirja Grgiča so drugo tekmo začele povsem drugače kot prvo, saj so v Kranju že po slabih dveh minutah povedle z 10:0. Ce-ljanke so po prvi četrtini imele prednost sedmih točk, ob polčasu pa že visoko vodile, s 45:27. Dokazale so, da ko jim igra steče, da so veliko kvalitetnejše od tekmic. V nadaljevanju so si priigrale najvišjo prednost, ki je znašala 21 točk, gostiteljice pa so se začele približevati v drugi polovici zadnje četrtine. Njihov nalet je s kar osmimi zaporednimi točkami zaustavila Teja Oblak, ki je zadela dve trojki in met za dve točki. Čeprav je bila na koncu razlika le devet točk, je bila zmaga zasedbe iz Celja zaslužena. Celjanke so pokazale pravi obraz in igro, ki jih je krasila skozi celotno sezono, pa čeprav drugega polčasa niso odigrale tako, kot znajo. Damir Grgič je po drugi tekmi dejal: »Čestital bi igralkam za zasluženo zmago. Tekmo smo začeli veliko bolj odločno kot prvo. Z agresivnim pristopom in pametno igro v napadu smo si priigrali prednost 20 točk že v prvem polčasu. Pred drugim smo se dogovorili, da bomo poizkusili igrati počasi in držati kontrolo ritma. Padli smo v napadu, ko smo dosegli le 20 točk, to pa ni na naši ravni, a zmaga je zmaga. Le to šteje v finalu. Zavedamo se, da ni še vsega konec, vendar bomo že na tretji tekmi naredili vse, da zaključimo ta niz.« Teja Oblak se je v pravem trenutku vrnila v »top« formo, ko je bila s 26 točkami najboljša strelka: »To je velik korak do zaključka prvenstva. Pokazale smo, da lahko igramo pravo košarko in da znamo biti agresivne. V drugem polčasu nam je padla zbranost, ki je bila bržkone posledica visoke prednosti. To bo treba še popraviti. Čeprav je bil na koncu dokaj nizek rezultat, mislim, da lahko pri nas vsaka posameznica s svojo kvaliteto naredi pravo razliko. Tu smo v prednosti pred Triglavom. Zmaga je zaslužena, zdaj pa gremo v Celje poizkusiti zaključiti finalno serijo.« O izvrstni Oblakovi je spregovoril tudi trener Grgič: »Tokrat je odigrala kapetansko, čeprav je že v prvem polčasu staknila poškodbo gležnja.« Sanja Orozovic je dejala: »Na tekmo smo se zelo dobro pripravili, posledično jo tudi odlično odprli. Pripravljene smo bile na to, da zmagamo in v seriji povedemo z 2:0 in si tako pred drugo domačo tekmo priigramo rezultat, s katerim lahko zaključimo letošnjo sezono.« MITJA KNEZ Foto: SHERPA CINKARNA Ko se je odprlo nebo _ Nikoli ne bomo izvedeli, kako bi se odvila finalna serija, če ne bi vmes usodno posegel močan naliv. Celjanke so na prvi tekmi v četrtek v domači dvorani v 15. minuti zaostajale s 27:17, potem pa je popustila streha. Skoraj pol ure je trajala prekinitev, da se je posušila igralna površina, nakar so Celjanke zaigrale kot prerojene. Zadele so vseh 18 prostih metov, blestela je 17-letna Marica Gajic z 21 točkami in 13 skoki. Trener gostij Tomo Orešnik je tedaj dejal: »Ko se je odprlo nebo nad Celjem, se je očitno odprlo tudi Celjankam v napadu DŠ Kot prava kapetanka se je v Kranju izkazala Teja Oblak. »Tehnična« prvič, »Kajuh« osmič Finalne prireditve ŠKL so v 16 sezonah gostile preko 25.000 nastopajočih, 17. finale pa je bil prvič v koprski dvorani Bonifika. V objektu na Obali so se po zaključenih košarkarskih bojih najbolj veselili celjski dijaki in dijakinje. Košarkarji Šolskega centra Celje so se v finalni tekmi pomerili z dijaki iz Novega mesta in prvič osvojili naslov prvakov. Slavili so zmago s kar 20 točkami razlike, 60:40. Z 22 točkami je bil najučinkovitejši kapetan Alen Omic, ki je bil izbran za najboljšega igralca tekme, osvojil pa je tudi naziv najboljšega športnika Šolske košarkarske lige. Veselje je bilo toliko večje, ker je Šolskemu centru Celje uspelo osvojiti prvo mesto po sedmih uvrstitvah v finale. Pod vodstvom trenerjev Petra Jo-vanovica in Rudija Jeriča so igrali Denis Čater, Jaka Brodnik, Aljaž Pavlič, Miha Lapornik, Rok Razboršek, Nejc Škobrne, Žiga Klančnik, Tomaž Flere, Anže Serdoner, Urban Rat, Alen Omic in Jusuf Nurkic. Uspeh košarkarjev so s prvim mestom dopolnile novinarke Vesna Pertinač, Nina Predovnik in Kristina Kramar Kokalj ter s tretjim fotografinji Kristina Kramar Kokalj in Tjaša Antolinc. Prvih mest pa smo že vajeni od košarkarske ekipe dijakinj I. gimnazije v Celju. Tokrat je bila kar s 47:24 boljša od Gimnazije Šentvid. Za najboljšo športnico leta v projektu ŠKL je bila izbrana Nina Gabrovšek, za najboljšo igralko na finalni tekmi pa Živa Macura. V ekipi so bile še Rebeka Abramovič, Tina Krajnik, Patricija Gračner, Laura Vodišek, Lucija Gračner, Iva Pilko, Mihela Jagodič, Tjaša Brišnik, Neža Kugonič, Eva Esih, Viktorija Durkovič, Dragica Petrovič in Amadeja Belej. Vodil jih je Žane Bortek ob pomoči Mateje Krušnik in mentorice za ŠKL Maje Medvešek. Med osnovnimi šolami je podprvak postala JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina. DEAN ŠUSTER Foto: ŠKL V zadnjih šestih finalih ŠKL so slavile zgolj košarkarice I. gimnazije v Celju. PANORAMA NOGOMET 1. SL, 33. krog: Celje - Rudar 1:1 (1:1); Bezjak (41-11 m); Majcen (16), Mura 05 - Maribor 1:3 (1:1), Hit Gorica - Domžale 0:0, Luka Koper - Nafta 2:0 (0:0), Olimpija - Triglav 0:0. 2. SL, 25. krog: Dravinja - Bela krajina 3:0 (1:0); Vodopivec (45-11 m), Černec (87, 91), Šmartno 1928 - Radomlje 1:4 (0:1); Čirič (48). Vrstni red: Aluminij 62, Dob 45, Šenčur 43, Interblock 34, Krško 31, Radomlje 29, Bela krajina, Dravinja 25, Šampion 24, Šmartno 21. 3. SL - vzhod, 21. krog: Bistrica - Zreče 1:2 (1:2); Flis (59), Levart (43-11 m), Rakičan - Kovinar Štore 2:4 (0:2); Čater (21, 84), Petrič (38, 50). Vrstni red: Zavrč 58, Dravograd 36, Čarda 32, Kovinar 31, Stojnci 30, Malečnik, Tromejnik 29, Veržej, Zreče 28, Odranci 26, Bistrica 25, Paloma, Grad 21, Rakičan 19. Štajerska liga, 21. krog: Šmarje - Šoštanj 5:0 (3:0); Asllanaj (8, 17, 44), Firšt (58), Neskič (76), Šentjur - Koroške gradnje 1:3 (0:1); Prevolšek (74). Vrstni red: Šmarje 49, Pesnica 48, Podvinci 42, Pohorje 40, Drava 39, Marles hiše 34, Peca 29, Šoštanj 23, Tezno 22, Šentjur 16, Koroške Gradnje, Poljčane 15, Krško B 13, Ormož 10. MNZ MČL Celje, 16. krog: Mons Claudius - Pivovar 5:0 (2:0), Radeče - Rogaška 0:3 (0:2). Vrstni red: Rogaška 37, Žalec 34, Mons Claudius 25, Radeče 22, Vransko, Vojnik 10, Pivovar 9, Kozje 8. KOŠARKA 1. SL, 1. tekma polfinala: Krka - Zlatorog 80:58; Dragič 22, Nis-sim 14; Omič 16, Škific 11, Brodnik 10, L. Lapornik, Vujasinovič 5, M. Lapornik 4, Atanackovič 3, Strnad, L. Dimec 2. 1. SL (ž), 2. tekma finala: Triglav - Athlete 59:68; Ljube-novič 13, Radulovič 11; Oblak 26, Trebec 14, Jagodič, Orozovic 8, Macura, Gabrovšek 4, Gajic, Abramovič 2, 1. tekma: Athlete - Triglav 79:73; Trebec 22, Gajic 21, Oblak 18, Jagodič 8, Orozovic 6, Macura 4; Lju-benovič 19, Radulovič 16. ROKOMET 1. SL, za prvaka, 7. krog: Celje Pivovarna Laško - Krško 33:23 (19:11); Mačkovšek 6, Žvižej, Zelenovič 5, Mlakar 4, Marguč, Žuran 3, Ranevski, Pote-ko, Žabič 2, Razgor 1; Dražetič 6, Kukavica 5, Trimo - Gorenje 26:31 (12:13); Melic 9, Cehte 7, Miklavčič 4, Dolenec 3, Bezjak 2, Gams, Šimič 1. Vrstni red: Gorenje 53-1, Celje 43-11, Cimos 37-13, Trimo 24-28, Maribor 21-33, Krško 17-35. 1. SL (ž), od 5. do 8. mesta, 5. krog: Celje Celjske mesnine - Velenje 24:30 (13:13). Vrstni red: Velenje 35, Piran 28, Celje 24, Ajdovščina 23. (MiK) Vztrajnost vodstva Šolskega centra se je poplačala. - Št. 36 - 8. maj 2012 ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 8. 5. KOŠARKA 1. SL, 2. tekma polfina-la, Laško: Zlatorog - Krka (19.30). NOGOMET 2. SL, 25. krog, Celje: Šam-pion - Bravo 1 Interblock (17.30). Obsotdje in od gorce do gorce se spočijeta oko in duša _ Na čudoviti razgledni točki v Imenski Gorci smo tokrat pripravili radijsko oddajo Od gorce do gorce, in sicer v sodelovanju z Občino Šmarje pri Jelšah, tamkajšnjim turistično informacijskim centrom in ostalimi partnerji, ki so združeni v projekt Turizem v zidanicah na območju Obsotelja in Kozjanskega. Lastnik vinotoča Vinko Martinčič nas je v svojih prostorih, kjer poleg dobre kapljice in domačih dobrot ponuja tudi nekaj prenočišč, prijazno pogostil in povedal, da je vodenje tovrstnega turizma sicer včasih naporno, a nadvse lepo, ko spoznavaš ljudi, ki pridejo iz mesta in uživajo v lepotah narave, ki jo je mogoče videti na tem območju. Da projekt Turizem v zidanicah teče v pravo smer in da se tudi z njegovo pomočjo turizem na tem območju krepi, sta si bili enotni Vlasta Kramperšek Šuc iz Turistično informacijskega centra Šmarje pri Jelšah in Fanika Šket iz Turizma Podčetrtek. Obe sta menili, da je ljudem treba dati možnost, da uresničijo željo o izvaja- Izkoristite proste trenutke in obiščite vinotoče, zidanice ali ostale ponudnike kmečkega turizma v občinah Obsotelja in Kozjanskega. Poleg čudovite narave, odlične kapljice in kulinarične ponudbe boste tam lahko spoznali ljudi, ki živijo v skladu z naravo in za ljudi, ki jo spoštujejo. m EK'RP nju tovrstne turistične ponudbe in da tudi na tak način v svoje občine privabijo ljudi z vseh koncev. Da je kmečki turizem, ki ponuja domače dobrote in domačnost prostora, tudi izvrstna priložnost za sproščeno druženje in spoznavanje novih ljudi, je poudaril tudi Slavko Toplišek iz Velbane Gorce. Tudi pri njih že vrsto let ponujajo doživljanje kozjanske kmetije v objemu domače kulinarične ponudbe in zdrave narave. SAŠA PUKL Foto: TimE ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Pri mami Mariji jedli iz ene sklede Marija Inkret iz Dre-venika pri Kostrivnici bo septembra dopolnila 101 leto starosti. Ob stotem rojstnem dnevu smo bili pri njej tudi mi in ji čestitali za zavidljiva leta. Ker je Marija prijetna gospa in smo takrat doživeli topel sprejem, smo se v dnevih, ko prihaja pomlad, zopet podali na pot, da vidimo, kako se naša stoletnica drži. Ob prihodu nas je pozdravila najmlajša hči Milka, ki je ostala na domu in prevzela skrb za mamo. Pove, da mami počasi pešajo moči, da je v postelji, vendar bo vesela našega obiska. In res, ko sem ji podala roko, se je na njenem obrazu razlil iskren nasmeh, ki je povedal, da me je vesela. Preživela obe vojni Da mame Marije nisem preveč obremenjevala, sem poklepetala s hčerko Milko in njenim možem Tonetom. Milka pove, da mama Marija živi tukaj od leta 1934, odkar se je poročila z Antonom, ki je takrat živel sam in je še kako potreboval žensko roko. Povila sta šest hčera, ena je žal izgubila življenje med II. svetovno vojno, ostalih pet pa je še živih. Mož je bil izučen čevljar in je partizanom popravljal čevlje, pa tudi kasneje doma, da je prišlo k hiši kaj zaslužka. Mama je preživela tudi I. svetovno vojno. Večkrat je otrokom pripovedovala, da je takrat hodila v nemško šolo in kako je ata prišel domov z veliko sabljo. Leta 1970 dobili prvo cesto Milko in Toneta povprašam, če opazita razliko v življenju nekoč in danes. Milka začne takoj pripovedovati »Seveda, nekoč so si sosedje med seboj bolj pomagali. Ker nismo bili tako premožni, smo imeli majhno kmetijo. Za oranje smo naprosili soseda, da je prišel z volmi zorat njive, mama pa je mogla to odslužiti z delom na njegovi kmetiji. Jedli smo tisto, kar je zraslo doma in vsi iz ene sklede. Meso je bilo na mizi samo ob nedeljah, kljub temu pa je mama vsak dan kaj dobrega skuhala. Vse Ko je bila Marija še pri močeh, je rada skrbela za rože. (Foto: osebni arhiv Marije Inkret) Najmlajša hči Milka z možem Tonetom skrbi, da je mami v jeseni življenja lepo. (Foto: PB) se je delalo na roke. Večere smo preživeli brez televizije ob molitvi.« Tone pa doda: »Danes preveč hitimo, čas beži prehitro mimo nas.« Mama je globoko verna, zato ne mine dan, da ne bi molila. »To ji olajša dušo in z molitvijo si krajša dolge dne- ve,« pove Milka o svoji mami in doda, da na zapovedane praznike niso smeli nič delati, takrat je bil praznik in miza polna dobrot. Danes je mama Marija ponosna babica 11-tim vnukom in prababica 20-tim pravnukom. POLONA BERCKO »L^eta 1970 smo do naše domačije dobili prvo makadamsko cesto. Ceste, po kateri ste se danes pripeljali, pred letom 1970 ni bilo. Bil je kolovoz, tako da sem šla kot nevesta izreč usodni DA v Kostrivnico peš,« se spominja poročnega dne Milka. »Ko smo dobili cesto, smo lažje zadihali, saj smo bili tako bolj povezani s civilizacijo,« pojasni Milka. NOVI TEDNIK finalisti so znani 15 Priložene originalne kupone v vijolični barvi lahko oddate do vključno 22. maja. Glasujem ZA naj maturanta /n pod zaporedno številko: ime in priimek: Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek..................................................... naslov............................................................................ kontaktni telefon/e-pošta..................... Kupone pošiljajte na Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. Gregor Kolar (859 glasov) in Nastja Brezovšek (715 glasov) sta prepričljivo zmagala v tretjem, aprilskem krogu glasovanja. Z današnjim dnem se tako začenja finalno glasovanje za naj maturantko, naj maturanta. NE PREZRITE: V petek, 11. maja, bomo opisali boj za glasove iz tretjega kroga glasovanja. V torek, 15. maja, bomo objavili intervjuje z vsemi šestimi finalisti. 16 kronika NOVI TEDNIK Nekateri zaradi zasega vozila tudi malo »znorijoci S ceste naravnost v skladišče V prvih treh mesecih letos so policisti na Celjskem zasegli 203 vozila, v enakem obdobju lani »le« 86. Za razliko je zaslužna lanska sprememba prometne zakonodaje, ki je policistom dala več možnosti zasegov vozil najhujšim cestnim kršiteljem. Ni pa nujno, da ti avto sploh dobijo nazaj, v kasnejšem postopku se namreč sodišče lahko odloči tudi, da zaseženo vozilo proda ali uniči. Problem lahko nastane, kadar policisti zasežejo vozilo, ki sploh ni last voznika ^ Je pa treba napisati, da ima vsak zaseg avtomobila tudi tehten razlog, torej avtov ne zasežejo »kar tako«. Zasegi so namreč ukrep, ki sledi hudi kršitvi. Zakonodaja ima za hujšo kršitev tisti prekršek, za katerega je predpisana globa najmanj 300 evrov in kazenske točke. To seveda ni vsak prometni prekršek. Res pa je, da v to skupino spada okoli 50 kršitev, kjer mora prometni policist - če zazna katero pri vozniku - pri njem opraviti še dodaten nadzor okoliščin, ki so lahko razlog za odločitev za zaseg. Policist mora zato preveriti še, ali je voznik v območju umirjenega prometa vozil za več kot 20 km/h, v naselju za več kot 30 km/h in na avtocesti za več kot 50 km/h nad dovoljeno hitrostjo. Dober pogoj za takojšnji zaseg vozila je vožnja pod vplivom alkohola ali drog ali odklonitev katerega koli preverjanja psihofizičnega Skladišče zaseženih vozil je varovano (Foto: anbtrade.si). Večkrat smo že pisali, da dobiva policija vedno več prijav občanov o kršiteljih prometnih predpisov, kar potrjuje tudi Verdnik: »Ravno te dni smo dobili nekaj takšnih prijav, kjer so občani pripravljeni zoper kršitelje tudi pričati.« Včasih so se ljudje kršiteljev bali, danes imajo do njih izrazito malo tolerance, kar kaže na to, da družba vedno bolj izloča najhujše kršitelje. stanja. Zaseg vozila je možen tudi, če voznik nadaljuje vožnjo kljub prepovedi in če vozi kljub odvzetemu vozniškemu dovoljenju. Predvsem pa se zasegu vozila ne bodo izognili tisti, ki so bili v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovani za enak prekršek. Včasih so bili kršitelji zviti, saj so vedeli, da jim vozila ne morejo zaseči, če nimajo vozniškega dovoljenja in ne storijo Pooblastila za zasege vozil imajo le policisti, občinski redarji pa ne, čeprav ti lahko ugotavljajo cestne kršitve in merijo hitrost vozil s statičnim radarjem. Razlika je le ta, da redarji sami ne smejo ustavljati vozil, nimajo tudi pooblastil za ugotavljanje psihofizičnega stanja voznikov. So pa povezani s policijo, kar pomeni, da če opazijo hudo kršitev, pokličejo policiste, ki kršitelja ustavijo _ Službena vozila niso izjema Pravila zasegov vozil veljajo tudi za službena vozila, v kolikor voznik stori hujše prekrške. Pred časom so policisti Policijske uprave Celje zasegli tovorno vozilo tujcu, ki je bil pod vplivom alkohola. Pravzaprav najprej ni bilo pogojev za takojšnji odvzem tovornjaka, ampak le za odvzem vozniškega dovoljenja, ker pa je voznik vožnjo nadaljeval, še preden bi to smel storiti (24 ur po odvzemu vozniškega dovoljenja), so mu tovornjak zasegli. Skupaj s tovorom, po katerega je moral nato iz tujine priti lastnik podjetja. Pravila veljajo enako za vse, ne glede na tip vozila, torej bi lahko zasegli tudi avtobus, če bi voznik huje kršil cestne predpise in ne glede na to, ali je tujec. Samo da se v tem primeru pri sodniku postopki končajo takoj. Pred dnevi so celjski policisti na enem od avtocestnih počivališč zasegli tudi ukradeno vozilo, ki so ga več tednov pogrešali v Italiji. Pri nadzoru so namreč možje v modrem pozorni tudi na vozila, ki so morda naložena na tujih tovornih vozilih, zato preverjajo tudi oznake vozil v skupni bazi šengenskega informacijskega sistema, v katerem so podatki o ukradenih vozilih. Slovenija je tranzitna država, kar se pozna tudi po poti prevoza ukradenih vozil. nobenega prekrška. Lanska zakonodaja pa je to črtala in tako je takojšnji zaseg vozila zdaj v tem primeru možen. Vroča kri Voznik ostane brez avtomobila že nekaj minut po cestni kršitvi. Če policist ugotovi zgoraj naštete pogoje, je njegova naloga izpolniti papirje, preveriti podatke o vozniku, s postopkom zasega seznaniti voznika in mu reči, da mu izroči ključe. Pravzaprav izročitev ključev niti ni potrebna, se pa morajo takrat vozniki zavedati, da se lahko avtomobil tudi poškoduje pri prevozu v skladišče za zasežena vozila, na kar jih morajo policisti seveda opozoriti. Tako razlaga Boris Verdnik iz Sektorja uniformirane policije PU Celje. »Policisti vozniku omogočijo, da iz njega lahko vzame osebne in vrednejše stvari, nato popišejo značilnosti vozila, ga fotografirajo,« pojasnjuje Verdnik. Vse to iz preprostega razloga: našli so se tudi takšni, ki so obtožili policiste ali prevoznike, ki vo- Od maja bodo policisti lahko zasegali vozila tudi, kadar bo šlo za kaznivo dejanje nevarne vožnje. Tako se po spremembi kazenskega zakonika imenuje člen, ki je odslej govoril o »predrzni vožnji«. V kolikor bo nek voznik z nevarno vožnjo ogrozil drugega udeleženca v prometu, četudi se nesreča ne zgodi, drugi udeleženec pa bo pripravljen primer prijaviti in pričati zoper storilca, lahko policija temu avtomobil tudi zaseže. zilo uskladiščijo, da so ga pri tem tudi poškodovali. Kršiteljem med postopkom zasega vozila kdaj pa kdaj »zavre tudi kri«. »Zgodilo se je že, da so vozniki policiste fizično napadli oziroma jim poskušali preprečiti postopek, da o žalitvah in zmerjanju sploh ne govorim,« dodaja Verdnik. Boris Verdnik iz Sektorja uniformirane policije PU Celje Tudi BMW in audi Zaseženo vozilo nato kon-cesionar oziroma pooblaščeno podjetje, ki ima s policijo spisano pogodbo, odpelje v skladišče. Takšno skladišče je na Celjskem na območju Stranic, a ga nismo smeli fotografirati. Je zelo dobro varovano, saj naj bi se nekateri kršitelji že poskušali dokopati do de- lov svojih vozil, če že ne do celih jeklenih konjičkov. Tam vozila čakajo na odločitev sodišča. Ponavadi v teh primerih ni tako dolgih postopkov na sodišču, kot so morda na drugih področjih, saj policisti ponavadi dokumente spišejo hitro in pošljejo sodnikom. Ti imajo možnost, da odločijo o vrnitvi vozil kršiteljem, o uničenju ali prodaji teh avtomobilov. Če je vozilo predelano ali v zelo slabem stanju, ponavadi sledi uničenje. Zatakne se, kadar kršitelj ni lastnik vozila, ki so mu ga zasegli. Takrat mora lastnik v postopku dokazovati, da je vozilo njegovo, in le sreča je, če mu ga vrnejo. Med zaseženimi vozili je resda nekoliko več avtomobilov slabših znamk, saj je med kršitelji tudi kar nekaj starih pijanih znancev, ki si po zasegu vozila pač kupijo drug jekleni konjiček za nekaj sto evrov. »Zasežemo pa tudi vozila visokih cenovnih razredov, tudi kakšen BMW X5 ali audi A8,« doda Verdnik. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Policisti lahko zasežejo vozilo, ki je bilo udeleženo v prometni nesreči, za katero je bila vzrok hujša kršitev. Zaseg je nujen tudi, kadar gre za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče, saj takrat vozilo služi kot dokaz na sodišču. NOVI TEDNIK bralci porocevalci 17 Akordi in Gadi zvezde prireditve Prosvetno društvo Antona Bezenška s Frankolovega je uspešno pripravilo 21. glasbeno prireditev Ostanimo prijatelji, ki se po organizaciji, nastopajočih in obisku prav gotovo uvršča med najboljše tovrstne prireditve v Sloveniji. Znanemu glasbeniku Tonetu Gregorcu je tokrat uspelo sestaviti izredno dober program, v katerem so nastopili zmagovalci skoraj vseh pomembnejših slovenskih festivalov narodnozabavne glasbe (Ptuja, Števerjana, Vurberka ter Graške Gore) in trije udeleženci 18. festivala Slovenske polke in valčka, to pa so Pajdaši, Vitezi Celjski in Akordi. Občinstvo je navdušeno sprejelo večino nastopajočih, med katerimi so s ponovitvami izstopali simpatični Gadi in odlični Akordi. Nastopili so še Javor, Slovenskih 6, Domen Kumer, Domen z Vižarji, Zaka pa ne in Vitezi Celjski. Za humor je poskrbel Klobasekov Pepi, posebni gostje pa so bili tokrat člani ansambla Mira Klinca. Večina ansamblov je nastopila prvič, rekorderji pa so Vitezi Celjski z dvanajstimi nastopi. TONE VRABL Po lanskem jubileju so bili na Frankolovem gostje člani ansambla Mira Klinca iz Liboj, ki so na posnetku ob Tonetu Gregorcu (levo) in Dušanu Horvatu (desno), ki je predsednik PD Antona Bezenška. Veseli korenjaki z organizatorjem prireditve v Avstriji Rudijem Mallyjem in z osvojeno nagrado Mladi in uspešni Ansambel Veseli korenjaki je zelo uspešen in prepoznaven. Fantje so iz šmarskih in šentjurskih krajev. Preko interneta so spoznali današnjega mentorja, izvrstnega harmonikarja Sandija Juga, ki skrbi za njihov glasbeni razvoj. Bevc, klarinet in vokal, Tilen Kočevar, bariton in kontrabas, in Dejan Frece, trobenta in vokal ter virtuoz na dia-tonični harmoniki. Stari so od 14 do 19 let. Med svoje velike uspehe štejejo zmago na festivalu v Šentjerneju, bili so najboljši ansambel v Nemčiji na Bernau, zmagali so na Polki in majolki v kategoriji naj polka, pred kratkim pa so prejeli priznanje v Avstriji za izvajanje Avsenikove glasbe. MILENKA BLAŽEVIČ V ansamblu nastopajo Primož Tovornik, kitara in vokal, igra tudi diatonično harmoniko in ustno harmoniko, Robi Novak, klavirska harmonika in vokal, zmagovalec mednarodnega Avsenikovega tekmovanja harmonikarjev 2010, Dejan Maraton branja Biblije Pred dnevi je bil v župnijski cerkvi sv. Andreja v Andražu biblični maraton. Več kot 40 bralcev je deset ur bralo svetopisemske knjige Stare in Nove zaveze. Maraton branja svetopisemskih knjig je andraška župnija pripravila na pobudo domačega župnika Janeza Furmana skupaj s Kulturnim društvom Andraž. K branju so povabili vse, ki so to želeli, od kmetov do učiteljev, študentov in upokojenih rudarjev in drugih, izmenjevali so se na 15 minut. »Ta dogodek je poseben blagoslov za andraško župnijo, saj ima namen vsakemu faranu odkriti bogastvo resnice, ki jo prinaša Sveto pismo. »Naš končni cilj je v tem, da se ob branju Njegove besede srečamo s svojim Gospodom in mu dopustimo, da nas po delovanju svetega Duha napravi vse bolj podobne sebi,« je povedal Janez Furman in dodal, da so biblični maraton že pripravili v Ljubljani in na Primorskem, sicer pa taka oblika podajanja Svetega pisma v Sloveniji ni razširjena. TONE TAVČAR Dva od več kot štiridesetih bralcev biblije z župnikom Janezom Furmanom (prvi z leve) Z nakupom rabljenih otroških koles lahko starši veliko privarčujejo. Prvi kolesarski sejem uspel Kolesarski klub Laško je pred časom pripravil 1. kolesarski sejem. Na njem so obiskovalci lahko kupili nova kolesa, cilj pa je bil predvsem zamenjava koles. Obiskovalci so lahko namreč svoja stara kolesa podarili ali tudi prodali. Na parkirišču na Trubarjevem nabrežju se je že zjutraj zbralo kar nekaj ljudi, ki so se spominjali svojih prvih koles, svojih prvih kolesarskih izkušenj. Tudi to je bil namen kolesarskega sejma. Da se kolesarji družijo, si izmenjajo izkušnje in podobno. Z obiskom in tudi z izvedbo sejma so v laškem kolesarskem klubu zadovoljni. Kot je povedal predsednik Luka Picej, bodo tudi v prihodnje pripravljali take sejme, povabili pa bodo še kakšne ponudnike koles in sejem malo razširili. Dodal je, da skušajo s tako širitvijo dejavnosti v klubu popestriti dogajanje na področju kolesarstva na tem območju. ŠK, foto: SHERPA 18 0TR05KI ČA50PI5 NOVI TEDNIK »Zacvetelo« je 7.500 tulipanov Pred II. osnovno šolo v Celju so učenci postavili zanimivo likovno inštalacijo. Ob dnevu Zemlje so namreč simbolično zasadili 7.500 rdečih tulipanov, ki so jih izdelali iz odpadne embalaže. Likovna pedagoginja Marija Cenc, ki si je akcijo zamislila in jo vodila, o pomenu te simbolne akcije pravi, da estetska navidezna lepota skriva v ozadju grenko sporočilo. »Tulipani so plastični, narejeni iz odpadne embalaže. Ta je danes velik problem in z akcijo opozarjamo, da bomo v prihodnje lahko nabirali le plastične tulipane, če bomo s planetom še naprej ravnali tako grdo.« V akciji je sodelovala vsa šola, tulipane pa je izdelalo vseh 435 učencev. Vsak jih je simbolično posadil 20. BS Foto: SHERPA Pravljična bralna noč V osnovni šoli Frana Kranjca smo že drugo leto zapored pod vodstvom mentoric Klavdije Krbavac in Anje Kunej priredili Noč branja z naslovom Pravljična noč. Z učenci drugih in tretjih razredov smo se zbrali konec aprila v pravljičnem gozdu. Skozi pravljične dogodivščine sta jih vodila in usmerjala Zajček in Čebelica. Za vstop na nočno pustolovščino so morali otroci prinesti svojo najljubšo knjigo. Vse pa se ni vrtelo samo okoli knjig. Pustolovščina se je začela ob 17. uri z velikim sprejemom na gozdni jasi, kjer so se otroci spremenili v živalce našega gozda. Najprej so ustvarjali v delavnicah. Po napornem delu jih je čakala prava gozdna večerja, po njej pa razburljivo iskanje skritega zaklada. Ker so mladi raziskovalci uspešno rešili vse naloge, jih je pot pripeljala do telovadnice, kjer jih je čakal pravljični zaklad - lutkovna predstava Žabec in njegovo srce, ki so jo izvrstno odigrali člani prostovoljnega lutkovnega društva Smeško iz Celja. Po predstavi so jih na gozdni jasi čakali čajanka in sladke dobrote. Ta večer smo izbirali tudi naj knjigo in težko pričakovali skupno spanje ter branje z naglavnimi svetilkami v telovadnici. Naslednji dan smo se po jutranji telovadbi in obilnem zajtrku spet zbrali na gozdni jasi, kjer sta otrokom za pridno sodelovanje in ustvarjanje Čebelica in Zajček podelila priznanja. KLAVDIJA KRBAVAC, ANJA KUNEJ Za zdravje šolarjev Letos so v I. OŠ Žalec že četrtič ob 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja, pripravili dan dejavnosti, v katerem so združili projekta Zdrava in Ekošola. Vsi zaposleni so s koor-dinatoricama Darjo Balant in Alenko Žnidar pripravili zanimivo dopoldansko dogajanje, ki so ga letos nadgradili tako, da so vsebine celostno dopolnjevale učne vsebine posameznega predmeta. Posvetili so se temam o vodi, energiji, prehrani, gibanju in zdravju. Ob de-gustacijskih mizah so lahko vsi okušali zdrave dobrote. V želji za ohranjanje zdravega okolja so namenili čas tudi ekološkim temam. Dan so začeli s pesmijo, saj sta učence z melodijami pozdravila harmonikarja Filip Ugovšek in Luka Sluga. Po tematski oddaji šolskega radia, ki so jo pripravili učenci z mentorjem Viljemom Kotnikom, so učenci odhiteli na minute za zdravje v telovadnico, kjer so imeli jutranjo telovadbo s članico slovenske odbojkarske reprezentance Tjašo Turnšek. Potem so se učenci odpravili na različne delavnice k učiteljem in zunanjim sodelavcem. V kasnejših dopoldanskih urah so se kljub kislemu vremenu prav vsi podali na svež zrak in s hojo po okolici Žalca poskrbeli za zdravo telo. MONIKA KOVAČIČ Foto: TT NAiOliT-E noviiteanik NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA bOB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PODPIS: ; _ NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NOVI TEDNIK 0TR05KI ČA50PI5 19 Med odličnimi gledališkimi skupinami V Mlinšah pri Izlakah smo sredi aprila s ponosom predstavljali Podružnično osnovno šolo Gomilsko na Srečanju gledaliških skupin podružničnih šol Slovenije. Predstavili smo se s predstavo Srednjeveški dan, v kateri so nastopali prav vsi učenci naše šole. Tako smo na srečanju predstavljali najštevilčnejšo skupino do zdaj, poželi pa smo veliko čestitk in pohval glede na vse kriterije, ki jih je poleg organizatorjev skrbno spremljala dramaturginja Ksenija Repina Kramberger iz Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Prav tako si je našo predstavo ogledala tudi predstavnica Zavoda RS za šolstvo ga. Marjeta Kepec. Učenci so kar nekaj rekvizitov ter delov scene izdelali sami pri pouku in v podaljšanem bivanju, v skupne vaje ter v učenje svojih vlog pa so vložili veliko truda in predvsem časa. Med odličnimi gledališkimi skupinami iz cele Slovenije smo primerno zastopali našo podružnico in tudi matično OŠ Braslovče. MONIKA VASLE, POŠ Gomilsko Evropska vas pri nas Tudi letos sodelujemo v projektu Evropska vas, ki deluje pod okriljem Evropske hiše Maribor. Cilj tega projekta je, da se sodelujoči seznanijo s kulturo, kulinariko, z običaji, glasbo, navadami ^ izbrane države iz EU. V projekt so vključeni vsi učenci naše šole. Dejavnosti potekajo celo šolsko leto pri vseh predmetih, končajo pa se z javno prireditvijo 9. maja 2012 na Glavnem trgu v Celju. V šolskem letu 2011/12 smo odkrivali in spoznavali Nizozemsko. Učenci so ugotavljali posebnosti Nizozemske v primerjavi z drugimi članicami EU, primerjali podrobnosti, spoznavali enotna izhodišča evropskih držav, poglabljali svoje znanje na področju umetnosti, jezika, zgodovine, geografije _ Tik pred prireditvijo pripravimo v avli šolsko razstavo oziroma prikaz večmesečnega dela. Z nekaterimi izdelki se predstavimo še na stojnici na zaključni prireditvi v Celju. Hkrati se bo na odru predstavila šolska hip hop plesna skupina, ki bo odplesala na moderne ritme nizozemske pevke Eve Simons. Zelo se veselimo napovedanega obiska nizozemskega veleposlanika v Sloveniji, nj. eksc. g. Josa Douma, ki bo ob tej priložnosti obiskal našo šolo, nato pa se udeležil predstavitve na Glavnem trgu. ELVIRA VALANT, koordinatorica Evropske vasi v OŠ Ljubečna Laški otroci jurjevali Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Podružnični osnovni šoli Debro in Rečica ter Etno odbor Jureta Krašovca Možnar so pripravili tradicionalno, že 23. jurjevanje v Laškem. Sprevoda se je udeležilo okoli 250 otrok. Jurjevanje v Laškem ima dolgoletno tradicijo, ki so jo ponovno obudili pred 23. leti. Tudi tokrat je Zeleni Jurij ob spremstvu deklic z venčki in šopki rožic ter fanti z rogovi krenil na pot izpred osnovne šole po Trubarjevi ulici do pivovarne, nato pa proti Orožnovemu in Aškerčevemu trgu, preko Valvasorjevega trga do občinskega dvorišča. Tam so znova, tokrat tretjič, pripravili rajalne in pastirske igre ter ocenjevanje rogov. Rogovi morajo namreč biti izdelani iz povsem naravnih materialov. ŠK Foto: GrupA www.zabavazaotroke.si UBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Nde I{iiii