V OBJEKTIVU MESECA
v.
Ln
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO VII	Redna izdaja	Št. 4, april 1981
avtotehna
C3
S
današnjo številko smo pripravili:
META BATIČ DSSS
JURIJ ČERNIČ DSSS
BORUT JANOVSV
tozd Zastopstva
CVETKA PERŠAK DSSS
FRANCI
PETKOVŠEK
tozd Trgovina
SVETISLAV ŠOBIČ tozd Zastopstva
ERIKA ŽELEZNIK
DSSS
V OBJEKTIVU MESECA
Naivne maškare
Naš izvozni oddelek je res sila. Prinaša nam devize in dobro voljo. Štiri čedne izvoznice namreč niso le odlične in marljive delavke (kar spomnite se, kako jih je v prejšnji številki njihov vodja Bogo Gorše hvalil), ampak so tudi sicer odlične punce z zdravim smislom za humor in redkim posluhom za lepe ljudske običaje. < Pustni torek so si vzele za svoj praznik (vse zlobne asociacije so v tem primeru prepovedane) in sklenile, da ta dan ne bodo delale (le kdo bi delal na tak velik dan, ko so volitve in še maškarada). Na dan so privlekle pustne maske in kostime in se tako našemljene v debelega klovna, planinca, meniha in nadvse čedno damo svobodnega poklica, odpravile po pisarnah.
Vesoljna Avtotehna na Titovi 36 se je zabavala, ko je prodajala zijala in skušala uganiti, kdo se skriva za maskami, a trud je bil zaman. Bile so tako odlično našemljene, da je bilo vsako ugibanje jalovo. In ker se na oči ni bilo zanesti, so se nekateri podjetni tovariši lotili prepoznavanja z rokami, kar pa jih je precej drago stalo. Menih je imel namreč pri roki velik lesen križ in je z njim v zaščito morale in čednih maškar neusmiljeno mlatil po predolgih prstih.
Ko so zbrale dovolj prostovoljnih prispevkov, naredile dovolj zmede, dobre volje, pospešenega srčnega utripa in bolečih prstov in ko jim je pod nerodnimi oblačili postalo prevroče, so odšle v svojo pisarno in snele maske ter pričele z delom. In šele tedaj mi je padlo na misel, da vsega tega cirkusa niso počele kar tako za šalo, ampak zato, da bi jih vsi v Av-totehni posnemali in se namaskirali le enkrat na leto. Da so nam morda hotele zavpiti: »Pust je preč, snemite maske!«
Naivne pa so tele naše izvoznice, kaj?
Samoupravno
sporazumevanje
Stopnja razvitosti samoupravnih odnosov se v organizacijah združenega dela največkrat in najbolj jasno pokaže pri sprejemanju odločitev, ki so temeljnega pomena. Samoupravni sporazumi, ki so v naši družbi najpomembnejši za nadaljnji razvoj, so žal vse preveč — nesporazumi. Iz tega izhaja spoznanje, da se sporazumevamo tako, da bomo pomagali sebi. Širša družbena osnova sporazuma in vse posledice pa nas vse premalo zanimajo. Bodimo konkretni!
Samoupravni sporazum o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela LŽTK je sicer zelo jasen in dobro napisan, njegovo razumevanje izvajanja pa žal ne presega klasičnih odnosov pred sprejetjem zakona o združenem delu. Če k temu dodamo še kak kilometer geografske oddaljenosti, so ustvarjeni vsi dobri pogoji za ustvarjanje tehničnih in vsebinskih nesporazumov, izvajanje sporazuma pa se zreducira na Ml in VI.
Svobodno združeno delo mora omogočati enakopravne odločitve najširšega kroga delavcev. V odločanju pa je seveda vsebovano tudi enotno dogovorjeno izvajanje dolgoročnih ciljev združevanja, še posebej pa srednjeročnih in letnih pianov. Žal v naši sestavljeni organizaciji združenega dela pojmujemo izvajanje sklepov kot nekaj, kar je za enega bolj obvezujoče, za drugega pa manj. Prav tako je tudi z načini vodenja posameznih temeljnih organizacij združenega dela delovnih organizacij in sestavljene organizacije.
Vseskozi ostaja odprto tudi vprašanje informiranja, ker nimamo razčiščenih pojmov, kaj je to informacija. Naše GLASILO s svojim mesečnim izhajanjem prav gotovo kaj prida ne pripomore k boljši obveščenosti. Med tem, ko bo izšla ta številka, bo zagotovo vsaj po ena seja delavskih svetov v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti, njihove odločitve pa so še kako pomembne za vse nas. S pogostejšim izhajanjem in nekoliko večjim obsegom, pa bolj pridnim pisanjem vseh nas, bi tudi Glasilo lahko pridobilo mesto, ki mu gre.
Jurij Černič
Borut Janovsky
Spor med
Avtotehno in sozdom
V četrtek, 5. 3., je bila ob 12. uri sklicana izredna seja delavskega sveta delovne organizacije »IDA« delovni organizaciji Avtotehna. Datum: 5. 2. 1981. Predmet (citiram): »Opozorenje o nameri po-kretanja postupaka za raskid samoupravnog sporazuma o udru-živanju AVTOTEHNE u SOUR LŽTK KIKINDA«. Podpisani: RAD-NIČKI SAVET R. O. »IDA«, predsednik Milivoj Francoski.
Pismo najprej navaja skupne cilje, napisane v samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD LŽTK Kikinda. Poudarja, da je do združevanja prišlo na našo pobudo in ugotavlja, da mnogi od zastavljenih skupnih ciljev niso bili uresničeni. Krivec za to pa da je naša delovna organizacija, ker se ni uklonila večkratnim zahtevam po spremembi že sklenjenih samoupravnih sporazumov. Nadalje 'očita Avtotehni, da nima razumevanja za probleme DO Ide, da skuša probleme v okviru sozda reševati s pomočjo General Motorsa, da ne sodeluje v Interni banki, da ne dostavlja sozdu planov razvoja niti ga ne obvešča o poslovanju. Kot glavni vzrok za prekinitev pa navaja dejstvo, da nismo sprejeli zahtev, postavljenih na sestanku 4. decembra lani. Tu je sporna predvsem točka 3, ki govori o dobro znanih dveh in pol odstotkih. Pismo smatra nesprejetje te točke kot naš predlog za izstop iz sozda in ga sprejema.
DS DO Avtotehna seje na predlog generalnega direktorja odločil sporočiti DS sozda LŽTK Kikinda, za katerega je bila sklicana seja naslednji dan, naslednje stališče: »Vztrajanje na določbah sklenjenih samoupravnih sporazumov ne more biti predlog za izločitev DO Avtotehna Ljubljana iz sozda LŽTK v smislu 231. člena SS o združevanju DO v LŽTK v Kikindi.
Delavski svet DO izraža pripravljenost delavcev DO Avtotehna za nadaljnje sodelovanje v sozdu«.
KRATKO POROČILO
To stališče so potem delegati Franc Blatnik, Cvetka Peršak, Tomaž Stojkovič in pooblaščenec generalnega direktorja, Borut Janovsky, prenesli delegatom delavskega sveta sozda. Tega stališča delegati v Kikindi niso sprejeli, temveč so z dvigom rok potrdili predlog generalnega direktorja sozda, da mora omenjeni spor razrešiti arbitražna komisija. (Točnega sklepa ne moremo navesti, ker do zaključka redakcije nismo prejeli zapisnika).
To so dejstva. Navedenim dejstvom pa dodajamo še kratek komentar k pismu (po alinejah samo h konkretnim trditvam) in poročilu delegatske DS sozda Cvetke Peršak:
Komentar
— Avtotehna ni nikdar skušala reševati problemov v sozdu s pomočjo General Motorsa,
—- sodelovanje v Interni banki po sporazumu o združitvi ni bil pogoj za združevanje Avtotehne v sozd, kljub temu pa je Avtotehna v njej pripravljena sodelovati, s tem, da se dani členi uskladijo' s slovenskimi predpisi,
—	vsi plani so bili v roku dostavljeni kljub temu, da v tem pogledu sozd ni izpolnil obveznosti, ki mu jih nalaga zakon,
—	vse zahtevke, postavljene na decembrskem sestanku, je DS TOZD Zastopstva sprejel, direktor Kanalec pa sprejetje s teleksom javil IDI s pripombo, da se je TOZD
Zastopstva o tretji točki (2,5 odst.) pripravljen pogovarjati po zaključnem računu,
— Avtotehna ni nikdar izrazila namere, da izstopi iz sozda.
Vse ugotovitve, navedene v komentarju, so bile ob branju pisma podane na delavskem svetu.
Poročilo z DS SOZD
Cvetka Peršak:
Seja je bila pripravljena in vodena tako, da rezultati nikakor niso mogli biti v našo korist. Vabila so bila razposlana šele dva dni pred sejo, gradivo pa so delegati prejeli šele na seji. Spremenjen je bil tudi dnevni red, tako da se tretja točka ni več glasila »Opozorenje o nameri pokreta-nja postupka za raških samoupravnog sporazuma o udruživanju Avtotehne u SOUR LŽTK Kikinda«, kakor je to pisalo na vabilih, temveč že kar »Predlog za izključenje radne organizacije Avtotehna iz SOURA LŽTK Kikinda«. Tak postopek je delegatom seveda onemogočil globlje spoznavanje problema, posvetovanje z bazo in zavzemanje lastnega stališča, zato so bili moji ugovori proti takemu dnevnemu redu vsebinske in ne formalne narave. Kljub temu je bil dnevni red sprejet v navedeni obliki.
Glavni govornik, ki je razpravljal po točko 3, je bil generalni direktor SOZDA, tovariš Pajič. Ves njegov govor je bil
v celoti ubran tako, da bi vplival na delegate, da se odločijo za njegov predlog (arbitražo). V svoji nameri je tovariš Pajič, kot kaže sklep, uspel. Vendar moram poudariti, da delegati niso bili negativno razpoloženi nasproti Avtotehni, da so prisluhnili našim trdno argumentiranim stališčem, da so se trudili spoznati resnično stanje stvari in se pravilno odločiti. Njihova odločitev, da spor prepuste v reševanje arbitražni komisiji
NOVA RUBRIKA
Darko Jerše (1953) je diplomirani pravnik, zaposlen v Avtotehni od aprila 1977. Pravkar je opravil pravosodni izpit. Je član Zveze komunistov, obenem pa aktivno deluje v mnogih samoupravnih organih na nivoju DSSS, DO in SOZD. Tako je predsednik samoupravne delavske kontrole DO, član DS DSSS, član komisije samoupravne delavske kontrole SOZD in član arbitraže DO.
In kakšna vprašanja mu lahko zastavljate?
Darko Jerše:	»Odgo-
varjal bom na vprašanja, ki so v zvezi z delom, z delovnim razmerjem ali poslovanjem. Pri tem gre lahko tako za pereča vpra-
(kar pomeni zaostrovanje odnosov, česar mi nikakor nismo želeli), je po mojem mnenju predvsem posledica slabega poznavanja problema, nepripravljenosti na sejo, nesporne avtoritete generalnega direktorja SOZDA in učinka njegovega govora.«
Takšno je stanje na dan 16. 3., ko zaradi aktualnih dogodkov z enodnevno zamudo zaključujemo redakcijo.
Jurij Černič
šanja iz varstva pravic kakor za razlago kakšnega novega predpisa ali zakona v zvezi z dejavnostjo posameznih služb. Pogoj za to, da bo moje svetovanje lahko uspešno, pa je, da so vprašanja konkretna, natančna in opisi situacij izčrpni. Navesti je treba tudi take podatke, ki se tistemu, ki sprašuje, ne zdijo pomembni.«
Ali ni nevarnosti, da bi nekatera javno zastavljena pravna vprašanja, posebno o perečih problemih, prinesla vpraševalcu težave na delovnem mestu?
»V Avtotehni se lahko vse vpraša in vse odgovori. Nikomur se ne more nič zgoditi.« (Načelno. Op. ur.)
Pravnik
svetuje
Dobro poznavanje predpisov je znanje, ki bi moralo biti dostopno prav vsakemu delavcu samoupravljalcu. Jasno pa je, da zaradi obsega snovi, zamotanega jezika in naglega družbenoekonomskega razvoja, ki pogojuje tudi naglo in cesto menjavanje zakonov in predpisov, to znanje večini sa-moupravljaicev ni dostopno. Velik korak na poti k podružbljanju pravnega znanja je bil storjen z uvedbo brezplačne sindikalne pravne pomoči. Svoj delež pa se je odločilo prispevati tudi uredništvo Glasila. V ta namen smo naprosili za sodelovanje Darka Jeršeta.
Sprejeli smo srednjeročni in letni
plan
Z veseljem sem napisala gornji naslov, saj smo končno dobili vse planske dokumente v predpisanem roku in na predpisan način. Formalno-pravno torej vse v najlepšem redu! Ali pa je tudi dejansko tako?
K pisanju članka so me pripeljale govorice, ki se še vedno pojavljajo na samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, pa tudi po stopniščih in ob vsakršnih debatah, kot so: Avtotehna nima programov, srednjeročni plan je v zraku, itd. Da bi se prav razumeli, je vsekakor potrebno pojasniti pojme, kaj je »program«, kaj je »plan«, tako v strokovnem kot v vsakdanjem pomenu. Z besedo »program« mislimo na predmet dela v prihodnjem obdobju, cilj, ki ga želimo doseči in še v širšem smislu poslovno politiko, ki naj pripelje k temu cilju, torej ukrepe za dosego določenega cilja. Plan v ožjem pomenu besede predstavlja končni »produkt« široke planske aktivnosti, v širšem smislu pa so to vsi planski dokumenti, količinsko in vsebinsko.
Glede na takšno razlago torej Avtotehna ima program, srednjeročni plan ni v zraku in za prihodnost se nam ni bati.
Analiza poslovanja v obdobju 1976—1980 je namreč pokazala, da v zadnjem petletnem obdobju upada produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost, kar je, resnici na ljubo, delno posledica metode izračuna povprečnih letnih stopenj rasti, delno pa realno manj uspešnih rezultatov v zadnjem letu v primerjavi z dokaj uspešnim letom 1976.
Bojazen, ki iz teh govoric izvira, pa tudi ni iz trte zvita.
Bojazen nadaljevanja tega negativnega trenda je še toliko bolj prisotna, ker dnevno lahko slišimo in beremo o tem, da se stabilizacija oddaljuje, to pa pomeni zmanjševanje kupne moči prebivalstva, varčevanje zasebnega in družbenega sektorja, težnja po relativnem povečanju izvoza in zmanjšanju uvoza, zaščito in prioriteto le nekaj ozkih področij gospodarstva, omejevanje investicij in še in še. Vse to pa je za organizacije, kot je naša, prej neugodno kot ugodno z vidika poslovnega rezultata. Pa še zakonska obveza o povezovanju s proizvodnimi organizacijami, ki zavezuje le prometne, ne pa tudi proizvodne organizacije.
Nakopičilo se je torej cel kup okoliščin, ki nas morijo, pa iz njih ne vidimo enostavne rešitve v smislu čarobne palice, ki bi nas vrnila v »zlato dobo« Avtotehne, ko so se na veliko kupovali poslovni prostori, oprema, ko je bilo denarja dovolj za OD in sklade in ko je bila Avtotehna od vseh spoštovana ugledna »firma«. Enostavne rešitve ne vidimo in je tudi ni. Stopnje rasti družbenega produkta 7 odst. in še več, kot jo jez ogromnimi koraki razvoja dosegla Jugoslavija v predhodnem obdobju, prav gotovo ne moremo več pričakovati v naslednjih 5 letih. Vzrokov za to je ogromno, vsekakor pa v času mednarodne recesije oz. knize gospodarstva tudi država s tako odprtimi mejami kot Jugoslavija ne more mimo težav svetovnega razvoja. Zato je odveč nostalgija za velikimi zastopstvi, ker prav te velike in mogočne pnincipa-le najbolj tarejo tegobe sodobnega vsakdana. V tem trenutku si nihče pri
nas z njimi ne ustvarja svojih povečanih skladov, z njihovo pomočjo si ne deli »trinajste plače« niti ne ustvarja ugleda od vseh »spoštovane firme«. In takšnih »zlatih dob« bo tudi vse manj, čeprav nekaterim sedaj še gre, brez pravega napora in navkljub prej naštetim okoliščinam. Vendar proces osvobajanja dela in človeka je sprožen in se bo po dialektičnih načelih prav gotovo kvantiteta pretvarjala v novo kvaliteto, tudi na področju Avtotehnine dejavnosti.
Kot vsaka novost, pa tudi ta preorientacija novim težnjam in potrebam naše družbe terja maksimalne napore od vseh nas. In rodi tudi nasprotnike — opozicijo, ki jo mnogi lahko čutijo ali doživljajo in ki se manifestira tudi v nekonstruktivnih kritikah naših programov in planov. Zavedati bi se morali dejstva, da »so naše slabosti naš največji sovražnik«, kot je dejal v intervjuju za Komunista tov. F. Šetinc. Te slabosti pa vsekakor obstajajo, čeprav jih mi hitro personificiramo z vidika krivde. To je pa največkrat vse, kar hočemo ali znamo narediti. To je bilo v veliki meri pri-
sotno tudi v razpravi o planih pred sprejemom in tudi po sprejemu. V določeni meri je to posledica odnosa do plana in planiranja v AT in celo v širši družbi do sedaj, ko ni bil problem plan izpolniti, predvsem pa izpolnjevanje ali neizpolnjevanje plana in napake pri planiranju največkrat niso imele nikakršnih ne pozitvnih ne negativnih takojšnjih učinkov. Na daljši rok pa so bile še kakšne posledice in poslovne odločitve preteklih let so rodile današnji trenutek z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi dejstvi. Dolžnost sedanje generacije do dobrih odločitev prejšnjih obdobij je sposobnost, da se racionalno in samoupravno organiziramo, da bi uspešno reševali sprotne in dolgoročne naloge, kot je poudarjal tov. Edvard Kardelj. Ali pa smo to zares sposobni napraviti? Prepričana sem, da to znamo, da pa je mnoge zajela apatičnost do negotovega trenutka, trenutka, ko ogromnega napredka ne more več biti in ko se je celo za stagnacijo treba boriti in vložiti veliko dela, da bi zadržali neutruden tok zmanjševanja bistvenih kategorij poslovanja.
O apatičnosti lahko govorim tudi v osnovni organizaciji zveze komunistov, katere član sem in jo zato še posebej izpostavljam, čeprav bi morala biti avantgarda delavskega razreda, kar teoretično sicer vsi obvladamo, dejanja ali pa neaktivnost pa so mnogokrat čisto nekaj drugega. Malo je sestankov OOZK v AT, ko bi kritično ocenili nastale situacije, pa naj gre za javno razpravo o planskih dokumentih, poročilu o zaključnem računu in drugih poslovnih in neposlovnih odločitvah ali razmerah o odločitvah. Pogrezamo se v samozadovoljnost, da bodo stvari tekle same po sebi, dopuščamo ožanje demokratičnega prostora in dajemo vtis, da smo šibki in da se zato bojimo, da nimamo niti argumentov niti sposobnosti za javno konfrontacijo.
Tudi osnovne sindikalne organizacije niso čutile potrebe po presoji planskih dokumentov, da ne govorim o delegatih samoupravnih organov in o stališčih delegatske baze. Potem smo že zopet pri problemu informiranja in odgovornosti za odločitve. Morda bo kdo dejal, da nisem povedala
nič novega in da smo pač povprečni v našem širšem prostoru. Vendar ko gre za osebne interese, o povprečjih ne maramo slišati in ta »dvoličnost« v tretiranju Avtotehne z enega ali drugega aspekta je tisto, kar nam jemlje »dobro ime«, celo med sodelavci.
Kakorkoli že, odločili smo se, plan smo sprejeli, cilj imamo. Skromen cilj, ali pa tudi ne — s slovenskega stališča nadpovprečne stopnje rasti. Zagotovijo naj oplemenitenje družbenih sredstev in soliden standard zaposlenih. Vrsto predpostavk vsebuje vsak plan. Nekaj se jih zavedamo — tiste, ki so za nas objektivno dane in jih v plan ni potrebno zapisati, ker se jih sploh ne ali pa premalo zavedamo — odvisne so od nas samih. To je naša želja po delovanju in sodelovanju in trden sklep, da to hočemo, zato smo sposobni.
Želela sem nanizati subjektivne predpostavke, na katere imamo neposreden vpliv in ki jih je nedvomno več kot objektivnih, na katere se preradi izgovarjamo. Enotnosti v stališčih in dejanjih ni nikoli dovolj, zlasti pa ne na začetku izvajanja postavljene poslovne politike. Pozabimo za hip na parcialne in osebne interese, skupaj smo močnejši, kar velja tudi za sozdovske odnose.
Pa še na nekaj bi rada opozorila ob koncu članka — plan je za to, da ga izvajamo, pa tudi da ga spreminjamo. Javna razprava zato še ni končana. Pričakujem še dosti pripomb, dobronamernih, pa tudi drugačnih. Sestav-Ijalci plana smo vsekakor imeli dober namen, da zberemo vse pozitivne želje in jih oblikujemo v skupen cilj. Odbori za pripravo srednjeročnega plana so naredili veliko, na vseh nas pa je, ali bo plan postal resničen dokument ali pa falsifikat naših neorganizranih dejanj. Tretje možnosti ni, pa tudi časa ne, da bi o tem še razmišljali.
Cvetka Peršak
RAZISKAVA
POČITNICE
Družbena
lastnina
Raziskavo o odnosu delavcev Avtotehne, ki jo bomo zaradi obširnosti objavili v nekaj zaporednih številkah Glasila je opravila vodja službe za družbeni standard Meta Batič po naročilu generalnega direktorja. Na njegovo priporočilo jo tudi objavljamo.
POČITNIŠKE PRIKOLICE
Leta 1974 in 1975 je bilo nabavljenih 9 počitniških prikolic. Prva leta so bile prikolice strogo razdeljene po TOZD in v tem času tudi zadovoljivo vzdrževane. Ob reorganizaciji Avtotehne v 3 TOZD postanejo prikolice skupna last vseh TOZD in s tem tudi vse bolj izpostavljene slabemu ravnanju. V tem obdobju zasledimo kraje posode in pribora, poškodbe zaradi neodgovornega in malomarnega ravnanja itd.
S 1. 11. 1979 je prevzela skrb za prikolice služba za družbeni standard. V začetku je bilo veliko problemov predvsem zaradi tega, ker služba za investicije, vzdrževanje in varstvo pri delu ni želela prevzeti nobenih popravil, družbeni standard pa ni premogel za to kvalificiranih delavcev. Tako smo se morali poslužiti zunanjih delovnih organizacij, kar pa ni bilo bistveno dražje od domačih delavcev.
V začetku leta 1980 smo razčistili težave z našimi vzdrževalci in si glede na kvalificiranost zaposlenih razdelili delo. Skrb za prikolice poteka sedaj na naslednji način:
1. Vsako leto do 1. aprila objavi služba za družbeni standard počitniške termine za tekočo sezono ter 15 dni zbira prijave delavcev. Najkasneje 30. aprila izdelamo v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami razpored letovanj za tekočo sezono, upoštevajoč pri tem kriterije, ki jih določa pravilnik o uporabi počitniških objektov Avtotehne (prednost v sezoni imajo delavci s šoloobveznimi otroki, delavci, ki morajo zaradi narave dela letovati v točno določenih
terminih, delavci, vezani na kolektivni dopust zakonca ...).
2.	Najkasneje do 15. aprila vsako leto se služba za družbeni standard dogovori za najem prostorov v avtokampih ter priskrbi ustrezne pogodbe.
3.	Vsaka tri leta izvede služba za družbeni standard anketo o željah delavcev glede lokacije prikolic in po potrebi organizira preselitve, ki jih izvede vzdrževalna služba.
4.	Najkasneje 15. maja vsako leto vzdrževalna služba preda po potrebi dopolnilno opremljene, postavljene, priključene in počiščene prikolice službi za družbeni standard.
5.	Odi. junija dalje (če ustreza vreme, tudi za 1. maj) pošilja služba za družbeni standard delavce na letovanje, z napotnicami in v skladu z razporedom. Prevzemi prikolic se urejajo do sedaj brez prisotnosti odhajajočega in novega gosta, kar ne ustreza.
5.	Služba za družbeni standard vodi blagajno, sprejema in evidentira pritožbe, po potrebi organizira takojšnja popravila. V toku sezone koordinira letovanja in po potrebi spreminja razpored.
6.	Ob zaključku sezone vzdrževalci opravijo inventure drobnega inventarja ter osnovnih sredstev in evidentirajo potrebna popravila. Drobni inventar prenesejo v Ljubljano, kjer ga očistijo, dopolnijo in shranijo, prikolice pa pripravijo na zimovanje.
7.	Služba za družbeni standard sklene ustrezne pogodbe za zimovanje prikolic.
Gremo na morje
Tudi letos bomo letovali v kamp-prikolicah v Poreču (2 prikolici), Stupicah (4 prikolice) ter v Ulitki (1 prikolica). Poleg tega bo na voljo počitniški dom v Rabcu s svojim osmimi sobami in skupno kuhinjo.
Prikolice in sobo oddajamo v sezoni po določenih terminih, izven sezone pa po želji.
Termini za letovanje v prikolicah:	Termini za letovanje v Rabcu:	
	4 sobe	4 sobe
20. 6. — 30. 6.	25. 6. — 5. 7.	20. 6. — 30. 6.
30. 6. — 10. 7.	5. 7. — 15. 7.	30. 6. — 10. 7.
10. 7. — 20. 7.	15. 7. — 25. 7.	10. 7. — 20. 7.
20. 7. — 30. 7.	27.7,— 4.8.	20. 7. — 30. 7.
30. 7. — 9. 8.	4. 8. — 14. 8.	30. 7. — 9. 8.
9. 8. — 19. 8.	14. 8. — 24. 8.	9. 8. — 19. 8.
19. 8. — 29. 8.		19. 8. — 29. 8.
Za letovanje v eni od možnosti se lahko od 1. 4. do 15. 4. 1981 prijavite na prijavnici. Izpolnjene prijavnice skupaj z akontacijo 500.— din oddajte v Avto-tehni — Služba za družbeni standard na Titovi 36.
Cena letovanja za letos še ni določena, ker še niso znani vsi elementi, vendar bo ca. 150.— din na dan za prikolico ali sobo v Rabcu v sezoni, izven sezone pa polovico manj.
V primeru, da bo število prijav večje od kapacitet, s katerimi razpolagamo, bodo imeli prednost naslednji:
—	v času šolskih počitnic delavci s šoloobveznimi otroki,
—	delavci, ki še niso letovali v počitniških objektih Avtotehne,
—	delavci, ki lahko zaradi svojih delovnih obveznosti letujejo le v določenem terminu,
—	delavci, ki so vezani na kolektivni dopust svojega zakonca,
—	delavci z nižjimi osebnimi dohodki na družinskega člana.
V primeru, če boste odjavili letovanje vsaj 15 dni pred odhodom, vam bomo vrnili celotno akontacijo.
PRIJAVNICA
Podpisani .................................. delavec TOZD ............
............., se prijavljam za letovanje v
a)	počitniški prikolici: Poreč, Ulika, Stupice (ustrezno obkroži)
b)	domu v Rabcu
za termin ............................................, oz. izven sezone
v času ............................................
Ljubljana, dne
1981
Podpis
Služba za družbeni standard
P. S.: Za 1. maj se lahko odpeljete v Rabac. Prikolice še ne bodo pripravljene.
Aktiv ZZB Avtotehna Ljubljana
V naši DO — Avto-tehni smo dne 23. 3. 1980 iadali »INFORMACIJO« z vabilom vsem borkam in borcem, da se organiziramo in v našem samoup-ravnoekonomskem življenju pridružimo borbi za stabilizacijo, za boljše medsebojne odnose in odnose do dela in ne nazadnje, da s svojimi močmi in pravilnim pristopom pomagamo vsem tistim, ki našo samouprav-no-socialistično ureditev nosijo v sebi kot edinstveni faktor pravice in miru v svetu.
O formiranju AKTIVA smo obvestili vse družbenopolitične organizacije DO Avtotehne in ZZB NOV občine Ljubljana-Center. Aktiv ima 12 članov. Že na prvi seji smo si postavili naloge in cilje, da bomo pomagali samoupravnim družbenopolitičnim organizacijam, ZK, sindikatu kot tudi vodstveni strukturi AT, predvsem pa to, da moramo biti mi borci še naprej budni in čuvati sadove naše revolucije. Dogovorili smo se, da se bomo vsako prvo sredo v mesecu sestali po 14. uri in obravnavali tekočo problematiko. Vabljeni so tudi vsi predsedniki družbenopolitičnih organizacij.
Razpravljali smo tudi o socialni varnosti borcev. Za časa NOB smo v glavnem živeli pod milim nebom. Poleg tega smo se po osvoboditvi močno angažirali pri obnovi naše domovine (udarniška dela, izgradnja prog, cest, itd.), zato tudi naše zdravstveno stanje ni več takšno, kot bi moralo biti. Mnenja smo, da bi ev. služba za družbeni standard planirala sredstva iz sklada skupne porabe za primere klimatskega zdravljenja borcev.
Lahko rečemo, da tudi odnos do borcev ni na zavidljivi višini. Imamo primer, ko je naš član AKTIVA ZZB na zboru delavcev AT zahteval pojasnilo, zakaj in kdo je kriv, da smo izgubili eno najpomembnejših zastopstev, FIAT, pa je bil takoj po končanem sestanku klican na zagovor. Poleg tega pa je bilo enemu od članov rečeno, da je vprašljiva njegova plača (OD), drugemu pa, da se ukinja njegovo delovno mesto. In kaj boš delal potem?
Vsi smo pa tik pred upokojitvijo. Zato se upravičeno sprašujemo, zakaj takšen mačehovski odnos do borcev, če sprašujemo stvari, ki gredo na škodo celotnega kolektiva AT. Iz tega sledi, da delavec AT ne bi smel javno povedati svojega mišljenja. Zato smo si dali nalogo, da preko družbenopolitičnih organizacij pomagamo odpraviti takšne in podobne nepravilnosti.
Kot politična organizacija se bomo vključili v enotno fronto socialističnih sil ter drugih samoupravnih organizacij. Sprejeta je bila obveza, da bomo borci NOV v prihodnje prenašali izročila NOV in socialistične revolucije ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Mi borci z vso resnostjo delimo odgovornost, se čutimo soodgovorne za ureditev političnega in gospodarskega položaja naše skupnosti. Zveza borcev s svojim vplivom in aktivnostjo sodeluje povsod, kjer se pripravljajo družbene odločitve.
ODNOS DO
SAMOUPRAVNE
DELAVSKE
KONTROLE
Na enem našem sestanku smo razpravljali o odnosu do centralne delavske kontrole AT. Imamo primer, ko je CDK zahtevala od družbenopolitičnih organizacij in DS DO, da dajo mnenje o zaupnici oziroma nezaupnici individ. poslovodn. organu Avtotehne. Kolikor nam je znano, družbenopolitične organizacije o tem niso razpravljale. DS DO pa je določil komisijo, da oceni poslovanje v Avtotehni.
POROČILO KOMISIJE
Poročilo, ki je bilo predano DS DO v razpravo za 7. redno sejo dne
27.	8. 1980 pa navaja, da so statusni akti pomanjkljivi, ker temeljna razmerja in pristojnosti posameznih temeljnih organizacij oziroma delovne skupnosti, urejajo samo načelno. Posledica je, da se pri izvajanju medse-
bojnih pravic in obveznosti pojavljajo vedno nova odprta vprašanja, katerih rešitev se potem išče v čisti improvizaciji, ki včasih meji že na nezakonit način poslovanja. Glavne pomanjkljivosti vseh samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo so v tem, da so več ah manj posamezna poglavja prepisane določbe zakona o združenem delu, ne vsebujejo pa konkretizacije teh določb. V našem primeru pomeni, da temeljni cilj sklepanja teh sporazumov ni dosežen, saj so bili (to je več kot očitno) sklenjeni samo zato, da bi bile zadovoljive formalnosti postopka o registraciji DO in registraciji novih TOZD v register OZD pri temeljnem sodišču.
Posledica takega načina sklepanja samoupravnih sporazumov je, da nova formula organizacije dela o poslovanju TOZD ni zaživela, temveč v novih okvirih živi še vedno tako imenovana »stara« Avtotehna, ki pa se odraža v odnosih do poslovnih partnerjev, »privatizaciji« poslovanja, velikih stroškov poslovanja, neproduktivnosti dela ...
Tudi statuti temeljnih organizacij niso popolni. Ni razvidno, kje se nehajo pristojnosti samoupravnih organov in kje se začnejo pristojnosti poslovodnih organov, kar pa daje realne možnosti za avtokratsko vodenje posameznih TOZD, DSSS oz. DO, kar pa vsekakor ni niti zakonito niti ne zaželeno, saj so prav na tak način najbolj okrnjene samoupravne pravice delavcev.
O poslovni politiki DO delavski svet DO nikoli ne razpravlja in ne odloča, ampak je o njej samo informiran. Poslovna politika DO je tako samo zbir poslovnih politik TOZD, ne pa poslovne politike, ne pa poslovne na podlagi skupnih in dogovorjenih interesov vseh delavcev, saj ti interesi
sploh niso dogovorjeni oz. niso opredeljeni v temeljnem aktu.
Delavci pravne službe so večkrat opozarjali na stanja in na potrebo, da se pristopi k temeljiti reviziji teh temeljnih aktov, vendar na njihovo iniciativo ni bilo pravega odziva.
Zelo smo bili presenečeni, da na tako poročilo oz. stanje v AT ni bilo nobenega odmeva oz. komentarja?!
POROČILO PAS
Poleg tega pa je plan-sko-analitska služba izdelala analizo poslovanja za obdobje 1976—1980 in na
8.	strani navaja kot zaključek: pomanjkanje poslovne politike TOZD, kar ima za posledico upadanje akumulativne sposobnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti, torej osnovnih načel poslovanja. Dejstva, s katerimi se srečujemo :
1.	izpad dohodka zaradi odpovedi zastopniških in konsignacijskih pogodb in problem, kako sedaj zaposliti višek delovne sile,
2.	neustrezna kadrovska struktura,
3.	nezadostna aktivnost predstavništev,
4.	neustrezna organizacija,
5.	neurejeni dohodkovni odnosi in nagrajevanje po delu,
6.	neurejeni odnosi s principali in pogodbe na kratek rok.
Tudi na to poročilo ni bilo nobenega komentarja in neustreznih akcij za izboljšanje stanja.
Kljub enemu in drugemu poročilu o zelo pomembnih nepravilnostih in pomanjkljivostih v DO Avtotehna, delavski svet DO Avtotehne, ki je zasedal 27. 8. 1980, ni v tem smislu odgovoril CDK, ampak je sprejel samo sklep, da se razreši imenovana komisija. Kje so njegove odločitve oziroma stališča?
Na podlagi gornjih ugotovitev smo predlagali, da o vsem tem razpravljajo družbenopolitične organizacije, ker so za se-
danje stanje v AT tudi soodgovorne, saj nikogar ne kličejo na odgovornost.
ZAHTEVANI
ODGOVORI
Na zadnji seji AKTIVA ZZB AT dne 4. 2. 1981 smo ponovno razpravljali o sedanjem gospodarsko družbenopolitičnemu položaju v AT in sklenili, da od pristojnih IPO zahtevamo preko CDK (centralna delavska kontrola) in »GLASILA«, da odgovore na naslednja vprašanja:
1.	Kateri so razlogi, zaradi katerih je po dolgoletnem uspešnem sodelovanju prišlo do odpovedi zastopstev GENERAL MOTORS — DIESEL, FIAT (OM), VALVOLI-NE in kdo je za to odgovoren ?
2.	Zakaj so šli v investicijsko izgradnjo hale na Celovški 228, namenjeni za servisiranje vozil FIAT, čeravno nismo imeli zagotovljene srednjeročne pogodbe o zastopanju in kljub ugotovitvam IPO — DO, da je poslovanje s FIATOM prinašalo DO — AT čisto izgubo že leta 1975—1976?!
3.	Zakaj se niso družbenopolitične organizacije izjasnile o zaupnici IPO — DO, kot je to zahtevala centralna samoupravna delavska kontrola DO — AT?!
4.	Do kod smo prišli z ugotavljanjem odgovornosti za situacijo v zvezi z adaptacijo lokala v Ka-taničevi ulici v Beogradu na zahtevo centralne samoupravne delavske kontrole ?!
5.	Kdo je odgovoren za tako veliko organizacijo DSSS (formiranje MARKETINGA in razpustitev) in kakšni SO' rezultati?!
6.	Na sejah poslovnih svetov, samoupravnih organov in zborih delovnih ljudi je bila večkrat omenjena neustrezna kadrovska struktura v AT. Sprašujemo, zakaj so potem po kratkem postopku razrešili posamezne strokovne delavce z visoko in višjo izobrazbo (Košak, Škrbine, Jenko, Mir, Trk-man, Plevčak, Murko)? Tako je bil pomočnik generalnega direktorja za finance razrešen še pred razpravo o zaključnem računu, zakaj?!
Postavlja se vprašanje, zakaj ni ustrezno zaposlen svetovalec generalne-
Veleslalom ’81
Letošnjega 5. prvenstva v veleslalomu se je udeležilo največ delavcev — 111 tekmovalcev in 37 navijačev — doslej. Tudi otroci naših delavcev so bili letos že bolj »korajžni«.
Komisija za šport in rekreacijo je letos izredno dobro izvedla organizacijo, saj je potekalo vse brez zastoja.
Vremenoslovci so se dogovorili in potrudili, da bo v soboto, 7. marca, lepo vreme. Sonce je prijetno grelo vse . . . nastopajoče in navijače in prispevalo k prijetnemu vzdušju.
Po tekmovanju je bila v hotelu »Špik« v Martuljku razglasitev rezultatov. Za prvih 5 mest so bile podeljene medalje in diplome. Po podelitvi priznanj pa je prikupna Blanka Kapus izžrebala srečne dobitnike praktičnih nagrad.
Tudi tokrat se na tem tekmovanju ni nihče poškodoval, pa tudi avtobusi so srečno pripeljali v Ljubljano.
Ponovno lahko rečemo: »Konec dober, vse dobro!«
»VELESLALOMU 82«.
ga direktorja dipl. ing. (povezava z vzhodno-ev-ropskimi državami) ?
7.	Ali je smotrno, da imamo svetovalca generalnega direktorja za investicije (sprejet za grad-jo FIAT servisa v Beogradu) in vodjo službe za investicije, ko pa vemo, kakšna je investicijska sposobnost AT?
Zakaj se strokovni kader iz DSSS ne premesti v TOZD, če v DSSS niso dovolj zaposleni?
8.	Že leta 1972 je bilo v poročilu zaključnega računa rečeno, da AT ne more obstajati brez povezave z industrijo. Kot vemo, se nam ni uspelo povezati s TOPROM, GORENJEM, IZOLIRKO, IN-DOSOM, AVTOMONTA-ZO, TAM in nazadnje Ki-kindo (IDA). Kdo je za to odgovoren?!
9.	Ali je bil v obdobju stabilizacije res nujno potreben nakup osebnega avtomobila »SENATOR« poleg že dveh obstoječih »ADMIRALOV« in »CO-MODORJEV«?!
10.	Ali je kdo od odgovornih pogledal sliko iz bifeja GM na Celovški 228, kjer so zaradi pokvarjene strehe nastavljena štiri korita, v katere se steka deževnica? Kdo odgovarja za nastalo škodo?
Poleg tega pa pozivamo celoten kolektiv, da se vključi v akcijo stabilizacije, da izboljšamo delovni odnos, da se nemudoma izboljša delovna disciplina ter da skupno rešujemo vse nakazane probleme delovnega kolektiva Avtotehne.
AKTIV ZZB AT LJ.
Svetislav Šobič
NASVIDENJE NA
REZULTATI
Otroci A (roj. 1973 in mlaj-
ši)
1.	OBLAK Ana	46,53
2.	BITENC Primož 50,61
3.	SUSTARSlC Frenki 56,26
4.	PLEMELJ Aleš 59,33
5.	ARKO Tadeja 1:07,57
6.	PREMOSA
Boštjan	1:14,55
7.	PETEK Marko 1:16,50
8. MANFREDA Nima 1:19,83 TRBIC Mojca ODSTOP DOLINAR Urška disk. PETEK Milena disk.
Otroci B (roj. 1970 do 1972)
1.	MANFREDA Mpjca 46,05
2.	DOBRILA Miha 52,95
3.	ŠUŠTARŠIČ
Klemen	53,84
4.	PLEMELJ Mateja 55,79
5.	OKOREN Damjan 67,57
6.	BLATNIK Bojana 1:13,53
7.	ZRNINSKI Aleš 1:15,06
8.	TRBIČ Polonca 1:15,84 NO VINC David odstop CULIBERG Jure disk. PODOBNIK Iztok disk. LAVRIŠA Barbara disk.
Otroci C (roj. 1969 do 1966)
1.	PIRC Jože	40,62
2.	ŠUŠTARŠIČ
Milan	41,39
3.	ERGAVER Simon 43,66
4.	MAVRIČ Tomaž 44,25
5.	KRANJC Mitja 46,50
6.	OBLAK Tomaž 47,08
7.	ERGAVER Tomaž 47,16
8.	JAKOPIČ Dušan 50,44
9.	MAVRIČ Mateja 1:01,23
Ženske A (roj. 1956 in mlajše)
1.	BREGANT Vlasta	40,01
2.	DOLINAR Vesna	41,98
3.	PAULIN Mojca	43,80
4.	BUKOROVIČ	
	Nada	43,83
5.	LOBE Mojca	46,50
6.	BLAGOTINŠEK	
	Tatjana	48,09
7.	KODERMAN	
	Marija	48,71
8.	LESKOŠEK Živa	50,42
9.	TRBIČ Jana	1:10,29
Ženske C (roj. — ne povemo!)
1.	NOVINEC	Justi 48,54
2.	RUS Marija	1:07,42
Moški A (1956 in mlajši)
1.	KOZIN Alojz	36,96
2.	MEDVEŠČEK
Peter	38,69
3.	DOLENC Peter 39,42
4.	PRIMOŽIČ Milan 40,31
5.	ČOP Tone	40,41
6.	PREBIL Niko 40,72
7.	HARI Janez	41,07
8j PREBIL Dane 41,18
9.	MLAKAR Dore 41,91
10.	ŽIBERT Jože 42,51
11.	PERŠIN Primož 43,21
12.	BORŠTNAR Brane 43,79
13.	VIDMAR Dušan 47,81
14.	TAVČAR Vili 49,51
15.	MAJDIČ Maks 56,65
Moški B (roj. 1946 do 1955)
1.	NOVAK Vojko 37,04
2.	STRAŽAR Boris 37,34
3.	GRŠIČ Janez 38,08
4.	TRUNK Rajko 38,44
5.	ARKO Andrej 39,59
6.	PREMOŠA Marjan 39,69
7.	ŽNIDARŠIČ Boris 39,79
8.	BITENC Dušan 39,90
9.	ŠUŠTARŠIČ
Franc	40,61
10.	NOVAK Dušan 40,86
11.	SPAČAL Vojko 41,28
12.	DOBRILA Roman 41,45
13.	PETEK Anton 42,33
14.	TRBIČ Brane 42,37
15.	VERBIČ Marjan 42,51
16.	KOKALJ Marjan 42,71
17.	LAVRIŠA Stane 43,31
18.	PREMK Silvo 44,05
19.	DRAŠČEK Vojko 45,24
20.	POLAJNER Janez 46,21
21.	ROBER Miran 46,45
22.	PRETNAR Matjaž 46,98
23.	GARIN Tone 47,01
24.	ROŽELJ Franc 47,50
25.	LIPEJ Ivan	48,38
26.	TROJAR Drago 48,50
27.	UHAN Jože	48,70
28.	ZRINSKI Milan 49,15
29.	TOMC Marjan 49,55
30.	LEVSTIK Milan 49,99
31.	LENDERO Stane	50,01
32.	SLAVINEC Igor	52,57
33.	KERNJAK Miro	57,94
34.	ALEŠ Marko	1:18,73
BITENC Janez odstop NOVINC Jože odstop
Moški C (roj. 1936 do 1945)
1.	KRESE Zvone 37,50
2.	MANFREDA Janez 45,57
3.	ŠUŠTARŠIČ Franc 46,37
4.	KRANJC Miro 49,73
5.	LAMPREHT Franc 53,48
6.	BORŠTNAR
Štefan	1:05,90
Moški D (roj. 1935 in starejši)
1.	GAŠPIRC Stane 39,83
2.	ŽABNIKAR Franc 47,29
3.	BEVC Vido	54,10
4.	BLATNIK Franc 58,36
5.	KONČAN Jože 59,54
6.	OBLAK Janez 1:03,12
7.	PODOBNIK Ivan 1:30,22
To so bili
rezultati.
Kako je bil
videti veleslalom
skozi Erikina
očala, pa si
preberite
v prihodnji
številki Glasila.
OPEL KADETI STANDARD
Kje je seznam?
Namestnica predsednika DS TOZD zastopstva Sonja Donosa me je opozorila, da se delavci Avtotehne pritožujejo, češ da smo v Glasilu obljubili, da bomo objavili seznam vseh kupcev, ki so kupili Opel Ka-dett standard, obljube pa verjetno iz strahu nismo izpolnili.
Očitno je vmes nesporazum. Mi seznama nismo obljubili. Smo pa javno zastavili nekaj vprašanj, med katerimi je bil tudi seznam kupcev, odgovornim tovarišem pri omenjeni prodaji in pri tem izrazili prepričanje, da nam bodo na ta jasna in javno zastavljena vprašanja tudi odgovorili. A na žalost smo se pri tem ušteli. Nihče od odgovornih na naš izziv ni reagiral. V uredništvu Glasila smo sicer priskrbeli seznam, ki pa ni uradni dokument in je morda nepopoln, zato ga ne bomo objavili.
Glavni urednik
ZAHVALA
Ob smrti moje mame se zahvaljujem sodelavcem TOZD Trgovina za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje.
Irena Petelin
PROŠNJA
POŠTENEMU
NAJDITELJU
Poštenega najditelja dvojih smučarskih očal, pozabljenih na polici nad zadnjimi sedeži v avtobusu, ki je drugi odpeljal s sindikalnih tekem v Gozd Martuljku, prosim, da se javi na tel. 317-044, int. 42.
Maja Culiberg
prišli ►
-4 odšli
TOZD SERVISI n. sub. o Odšli:
16. 2. 1981 —
Bogomir KRAJNC
DSSS
Prišli:
16. 2. 1981 —
Zemina VELlC
TOZD ZASTOPSTVA
n. sub. o
Odšli:
15. 2. 1981 —
Miha BALENTIN 28. 2. 1981 —
Ante ALUJEVIČ 28. 2. 1981 —
Drago GASPARI 28. 2. 1981 —
Sofija STEVANOVIČ — invalidska upokojitev.
Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n. sol, o., Ljubljana, Titova cesta 36. Ureja uredniški odbor:	Meta
Batič, Matija Cajhen, Jurij Černič (glavni in tehnični urednik), Borut Janovsky (odgovorni urednik), Katja Krmelj, Brane Masten, Lidija Mes-nik, Zvone Ogrinc, Vojko Spačal. Naslov uredništva: Titova 36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna Ljubljana v nakladi 900 izvodov. — Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno. Časopis izhaja enkrat mesečno. — Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1172.
Zamislite si, da se peljete po Celovški proti mestu. Ravna in široka cesta vam omogoča, da pogled preusmerite kdaj pa kdaj tudi desno ali levo. Ce boste to storili v bližini Celovške 228, se vam bo pogled prav gotovo ustavil na naši veliki stavbi, kjer so napisi in reklamni znaki. Velik napis FIAT KAMIONI bo še posebno bodel v oči, če nameravate kupiti tovornjak reklamiranega proizvajalca. In če boste prestopili prag, da bi si željeni tovornjak ogledali ali celo kupili, tega ne bo moč storiti. Zastopstva za FIAT KAMIONE v naši hiši že več kot leto dni ni več, reklama pa še vedno vabljivo vabi.
Prispeli ste in stojite pred rdečim semaforom na Bavarskem dvoru. Cas vam dopušča, da občudujete visoke stavbe na desni strani. Avtomatsko se vam bo za trenutek ustavil pogled na obešeni reklami stavbe Titove 25 ali Kozolca, kakor tudi pravimo tej stavbi. Na samem vrhu severne stene stoji velik napis FIAT KAMIONI, AVTOBUSI; pod njim pa napis že skoraj pozabljenega MAGNETI MARELLIJA.
Oba znaka sta sicer lepa, da pa še vedno visita tu, kjer pač sta, je najbrž krivo dejstvo, da premalo bodeta v oči odgovornim. Istočasno lahko občudujete tudi viseče znake na temni stavbi Titove 36.
Eden ne ustreza originalu, drugi pa je brezplačna reklama za neznanega zastopnika.
Zaradi energije, porabljene za osvetlitev, najbrž stabilizaciji navkljub nikogar ne boli glava. Sicer pa — na semaforu se bo prižigala zelena luč in misli boste preusmerili na promet.
Pa srečno!
Franci Petkovšek
Petkovškovo
nabrežje
PRIPOROČILO ZA ŠEFE, DIREKTORJE IN SPLOH VSE, KI BI TO RADI BILI
Posamezni nadobudneži poskušajo z glavo skozi zid.
Ce to počno z željo po boljšem položaju, jim to toplo odsvetujem. Šefov in direktorjev brez glave ne potrebujemo.
PETKOVŠKOVO NABREŽJE UREJA FRANCI PETKOVŠEK (TOZD TRGOVINA). K SODELOVANJU PA STE VABLJENI VSI DELAVCI AVTOTEHNE. SEVEDA PA MORAJO BITI VAŠE BODICE PODPISANE. ANONIMNOSTI V GLASILU NI!
(NE)RED
Na zboru delavcev TOZD TRGOVINA je bil dnevni red o sprejetju zaključnega računa sprejet enoglasno.
Med razpravo pa sem ugotovil, da gre bolj za nered.
SKRB ZA POTROŠNIKA
Ce potrebujete rezervne dele za OPLA, se pozanimajte v eni izmed prodajaln maloprodaje TOZD Trgovina ali TOZD Zastopstva. Ce jih slučajno ne dobite tu, pa povprašajte še v veleprodaji obeh TOZD. Velika skrb za potrošnika, ni kaj!
Pa naj še kdo reče, da neorganiziranost negativno vpliva na potrošnika!
SPOZNANJE
Kdor dela, ta tudi greši!
Manj delaš, manj grešiš; manj grešiš, bolj si cenjen.
Bolj si cenjen, bolje si ocenjen.
Dobra ocenitev pomeni tudi dobro plačo!
(Ce imaš srečo, da si v bogatem tozdu, ti kane tudi dobiček ne glede na ne-grehe).
CVETKINA CVETKA
Moški res pomaga sam sebi, ko pomije posodo. In edino prav je, da jo pomije. Saj jo je tudi sam pomazal, ko je kuhal. (Odmev na »Kdo potrebuje dan žena«.)