48. številka. V Trstu, v sredo 15. junija 1892. Tečaj „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vsako tredo in loboto ob 1. uri popolndne. „Edinost" stane: ia vie leto gl. i). — ; izven Avst. 9.— gl. ia polu leta * 3.—; . „ 4.KO „ ca četrt leta „ 1.50; „ , 2.26 „ Posamične Številke ae dobivajo ▼ pro-(iajalnicah tobaka ▼ Trittt po & nov.. » Sorioi in ▼ Ajdovičlol p« • noi, naročbo brez priložsns naročnin® »• ipravništvo n« ozira. EDINOST OglMi in oznanila se račnoe po 8- «•* vršaca t petitu ; za aaalOTS z debelini črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga obaeglo navadnih vrstic. Poalana, javne lahvals, osmrtnic« itd. «e račune po pogodbi. Vsi rtopini ne pošiljajo uredniAtvu Piazza Caserma At. 2. Vsako pismo mora biti frankovatio ker nefrankovana »e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in innerate prejema npravniitvo P iazza Caserma it 2 Odprte reklamacije o proste poštnino Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V .44.ost ]• . Vabilo na naročbo. Ob koncu drugega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Ćasi so resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50 Uredništvo in upravniitvo. Politično društvo „Edinost". m. Potreba in dalekosežni pomen političnih društev sta torej jasna vsakemu razsodnemu človeku: ta društva so poglavitni členi v vsoj narodni organizaciji. Njih glavni namen je : biti posredovalcem mej javnim oienen jem na jedni, in zastopniki naroda in vlado na drugi strani. Politično društvo bodi tolmač o gospodarskih in duievnih potrebah naroda, ono opozarjaj poslance iu vlado na vse to, kar nam treba. A ne samo opozarjaj — ampak potegni so zato, Če treba, z vsemi postavnimi sredstvi. Političko društvo bodi nekak pravni zastopnik vsega naroda in na vse stvani. Kjer-koli se krčijo posa-mičnikom osebna svobodna ali politiška prava ; kjer-koli se krčijo obstoječi zakoni, zagotovljajoči nam narodno jednakoprav-nost; kj^r-koli so pokaže potreba, da so ukrene to ali ono glede na pospeševanje racijonelnega gospodarstva; kjer-koli je zapaziti neredov pri občinskih upravah, koje treba odpraviti; kjer-koli vidimo, da samovolja pojedinib organov ali pa preobjest-noat celih strank hočeta kratiti sveto pravo volilne svobode — bodisi že pri občinskih volitvah, ali slednjič pri volitvi v osrednji parlament — : povsodi je dolžnost političnega društva, da vzame pod svoje okrilje one rojakf, kojim se godi krivica. Kakor smo rekli: politično dručtvo bodi pravni zastopnik vsega naroda : posamičnikov, društev, raznih zastopov in slednjič narodove skupnosti. A da more politično društvo točno izvrševati to svojo nalogo, treba, da se tudi tu otrescmo grozno in nesrečne lastnosti, ki je nekako prirojena nam Slovencem: ne smemo bagatelizovati sami sebe, ampak zavedati se svoje laBtne cene in važnosti. Da često sami sebe stavljamo pod nič — to je tista •lana-morilitn, ki duši vsako veselje do vztrajnega dela, ker nam podira nade do vspehov. Nikar se ne izgovarjajmo: kaj bi se neki napenjali, vsaj itak ne dosežemo ničesar, vsaj nas nikdo ne sluša ! To je sicer res, da se s prvim naporom malo Trti nič □e doseže; toda, ako bodemo vstra- jali pri svojih naporih — vedno oprtF ni postave — ni dvombe, da se korak za korakom približamo svojemu cilju. Vsaj pravi pregovor, da je možno prebiti celo železna vrata. To pravilo pa velja posebno za politiška društva. 8eveda: ako društvo liki skromna vijolica životari v zatišji, iz-vestno ne izda mnogo njega glas ; čem pogo stejšein odločnejši pa se oglaša, tem odvaž-nejši postaja njega glas. Vsaj nas uči vsakdanja skušnja, da le oni doseza vspehov v politiškem in sploh javnem življenji, ki se samozavestjo in povzdignjeno glavo stopa na javno pozorišče, zahtevajoč svoje pravice Da reasumujemo: delovanje političkih društev giblji se na dve strani — na vzgoraj in na vzdoli. Na vzgoraj naglašati je naše potrebe ter zahtevati, da se poitevajo te potrebe; na vzdoli — to je: mej narodom — pa moramo Siriti zavest, da to, kar zahtevamo, je v našo korist; osobito pa, da zabtevanja naša so oprta na zakonito podlago. Taka zavest znači političko zdrelost. Ko se bode narod zavedal svojih potreb, in ko se bode zavedal, da postave same velevajo tako, da se mu dado narodna, politiSka in gospodarska prava: potem se nam ni bati propada, naj je že politiSka konstatacija taka ali taka. S tem smo označili dolžnosti političnih društev v obče. Po teh navodilih ravnaj se tudi naše politično društvo .Edinost'4. Temu društvu jo odprto širno polje za delovanje na obe strani, označeni že gori. — Delokrog društva „Edinost* obsega mesto Tržaško, njega okolice, del Krasa, in Istro. Koliko je ie tu neobdelanega polja, koliko nepreorane ledine 1 Ozrimo se po okolici. Tu vidimo, da avtohtonno (prvobitno) prebivalstvo se slovensko umiče korak za korakom pred agresivnim in imovitejiim ptujstvom. Človeka obide žalost, videčega, koliko naših posestev je že prešlo v laike roke. Redkejša in redkejša postaja po spodnji okolici vrsta trdnih, sami-svojih kmetov-posestnikov. Kdo je kriv temu P Dd, kdo je kriv ?! Tu bi se dala navesti dolga vrsta razlogov, ki leže večinoma izven nas, a mnogo mnogo jih je tudi — žal, da je tako — v nas samih. Ali čomu tožiti in obdolževati; hasnilo ne bi izvestno, škodilo pa morda mnogo. Bodi torej dovelj, ako konstatujemo žalostno resnico, d a p o okolici božamo silno. A že zadnjič smo rekli, da pojem zdvajanja moramo izbrisati iz našega slovarja ; to pa z ozirom na neoporečno resnico, da le oni n&rod je izgubljen, ki se sam zapusti. In okolica še ni izgubljena vzlic žalostnim odnošajem sedanjim, ako napnemo svoje sile, da se zboljšajo gospodarski odnošaji po okolici ter da preprečimo pogubni proces, ki se vrši že nekaj let sem v posestnih razmerah mej okoličani in meščani. Okoličanska tla niso še izcrpljena, ampak v njih je najti še novih virov dohodkom, ako bi umeli ta tla izkoristovati racijonalno. V to pa treba skupnih naporov, kajti posamičnik ne zui6re ničesar. Tega prepričanja ne gojimo samo mi, ampak do tega prepričanja so prišli tudi že posamični, navdušeni in razsodni okoličani. Že v pretečenem letu zbirali so se ti pametni možje v prostorih ,,Del. podp. društva" v posvetovanja, kako bi se dal ustvariti močan skupen organ v pospeševanje boljšanja gospodarskih razmer po okolici. Ta posvetovanja niso imela sicer vidnega praktičnega VBpeha; a vendar ni bil poslednji povsem negativen: vzbudil je v nas trdno vero, da pojde, ako le resno hočemo. Političnega društva „Edinost" je dolžnost poprijeti inicijativo, da so zopet zaprično posvetovanja ob osnovi „Kmetijske družbe za okolico* kajti — kolikor so dognali omenjeni pametni možje — bila bi taka družba v podlago marsikateremu drugemu, koristnemu in plodonosnemu podjetju, kakoršnim so morda izredno ugodna uprav tla okoličanska. Ako se nam posreči zboljšati materijalno stanje po okolioi, ako pride ljudstvo do blagotvornega spoznanja, da je lehko samosvoje in nezavisno ter da ne treba milosti druzih, ker stoji lahko na svojih nogah: koliko laglje bode potem odpraviti veliki nedostatek, o kojem tožijo naši rodoljubje — pomanjkanje političke šole (zato pa tudi pravega prepričanja in one jeklene vztrajnosti, koja je potrebna v trdem boji političnom). Ogromna večina okoličanov si je sicer ohranila jezik svoj slovenski; okoličan ljubi uprav strastno ono ped zemlje, na koji se je rodil: ali nedostaje mu onega svetega navdušenja in narodnega prepričanja, kakorčno mu treba absolutno v njegovem položenji, da se ubrani mogočnim nasprotnikom in prekanjenim zapeljivcem. A na tem, da mej okoličani ni skoro sledu prave političke Šole, ni kriv okoličan sam, ampak krivi smo vsi skupaj, in krivo je tudi nafte politično dručtvo. — Kar smo zamudili, treba popraviti: z napori za materijalno blagostauje vrsti se politiška vzgoja naroda. Dolžnost političnega društva je torej negovati goreči lokalni patrijotizem okoličanov, a zajedno tudi neumorno delovati na to — nikakor se plafteč morebitnih nevspehov s prvega začetka —, da se z lokalnim patrijotizmom spoji obče slovensko rodoljubje in čut vzajemnosti z rojaki v druzih pokrajinah slovenskih. Pota, po kojih se da to doseči, bo jasno označena in ne treba naših migljejev v tem pogledu. Isto nalogo vrčiti je našemu društvu tudi glede na Istro. IzreČno pa treba tu naglašati občinske razmere, kar je prav umestno namignil dr. T r i n a j s t i č pri občnem zboru društva „Edinost*. Dr. Dinko Vitezič — ta veteran mej prvo-boritelji tužno Istre — riaglašal je vedno to načelo, da pri občinah treba naataviti sekiro. Ako bo občine v naših rokah, je vse naše — je Istra naša. Italijani vedo to prav dobro; zato se pa toliko brigajo za vsako občinsko volitev in bodisi v najmanjši in najobskurnejši vasioi. Uprav pri občinskih volitvah uporabljajo nači nasprotniki vsa mogoča, tudi najnemoralnejša sredstva. V tem pogledu moramo pomagati našim rojakom isterskim, in sicer s tem, da jim podajamo na roko postavna sredstva, da se morejo braniti krivic, ki se jim dogajajo. V tem pogledu so je sicer storilo že jako mnogo, a ogromno dela imamo še pred sabo. Tu je razsežno polje delovanju našega društva. Končuje ta članek moramo če omenjati mesta tržaškega. Tu pa imamo ledine, koje se, skoro da, če ni doteknila trudo-ljubiva roka. Do 30.000 je našega življa — ako računamo nizko — v mestu tržaškem ; a vse te množice tavajo po temi, razkropljene in brez vsakerčne organizacije. Da ni tako, bili bi mi Slovenoi že davno činitelj, s kojim bi mor&ll raču-niti vlada. In ako pomislimo, da je Trst prevažna postajanka ne le za nas Slovence, ampak za vso državo in morda tudi za veliko mejnarodno politiko, zavemo so če le, koliko smo v Trstu zamudili in — grešili. Podvojimo torej svoje sile, da nadomestimo prej ko prej, kar smo zamudili! Bližnje kraljestvo. Vsakdo bode razumel, da pod gornjim naslovom umevamo Italijo, našo „zaveznico0, do koje mi avstrijskil Slovani ne moremo gojiti simpatij iz lahko umljivih razlogov. PolitiSka zveza s našo drŽavo in Nemčijo prinesla je za seboj če ekonomiiko, čijo izraz je zadnja trgovinska pogodba, sklenjena za dobo dvanajstih let. Glasom te pogodbe obvezala se je avstrijska država do-puččati uvoz laških pridelkov in izdelkov proti nižji carini, kakoršno naša država uvaja samo z onimi državami, ki uživajo največje trgovinsko-carevinske olajšave. Ali ne samo to. Poleg tega je Avstrija glasom zadnje trgovinske pogodbe dovolila svojej zaveznici, Italiji, ie druge prednosti ter puiča posebno velikemu številu laških pridelkov aH prost uvoz, ali jim je znatno znižalo carino. — Poleg vseh teh prednosti je Avstrija v zadnji pogodbi napravila svoji zaveznici uprav žrtvo s tem, da jo je tako rekoč vzdignila iz propada ter rešila njenega kmeta in vinogradnika zmirom večjega propadanja, dovolivii Italiji posebno olajšavo gledč vin. Pod pretvezo, da se vinski pridelek v Avstriji zmirom manjša vsled pustošenja trtne uši, peronospore in druzih trsnih bolezni in zbok vladi posebno prijaznega toka v avstrijski državni zbornici, posrečilo se jej je, prodreti z znanimi trgovinskimi pogodbami, ki niso za Avstrijo nič kaj prida ter se naše j državi od njih ni nadejati dobička in koristi, pač pa zgube. Posebno proti Italiji bila je naSa vlada priznano preveč popustljiva, kajti dovolila je nekaterim italijanskim izdelkom posebno prednost, dočim je Italija njej popustila le ondi, kjer ni poslednjej v posebno čkodo. Zadnje se nanaša osobito na italijanska vina, katerim je sedaj prost uhod v Avstri jo proti jako nizki carini, dočim nas je dosodaj le visoka carina varovala pred posebno konkurencijo. Pred odpravo proste iuke dohajalo je v Trst osobito dosti vina, takozvanega Ghianti, čeprav je bil meatui užitninaki davek na tuja vina posebno visok. Sedaj sti državni in mostni dac na vsa vina, bodisi inozemska ali domača, enaka. Nasledek temu bode, da se bode odsihdob v Avstrijo mnogo izpečalo gori omenjenega vina, ki so dobro podaje tudi našemu okusdr ter ae more priljubiti vsa-cemu radi lastne mu izborne kakovosti. Brez dvojbe se bode v Avstrijo uinogo prodalo tacega in enacega vina in to radi izvrstnosti kvalitete in primerno nizke cene. A tudi druga vina spodnje Italije se bodo pri nas dobro razpečevala, ker jim je sploh možno z avstrijskimi tekmovati radi svoje primerno nizke cene, ter bodo dosledno izpodkopavala domaća avstrijska ▼ina, posebno dalmatinska, katerih se je dosedaj mnogo poprodalo v notranjost države. Edino se nam morda ni bati laikih belih vin, katerih se v Italiji sploh prav malo prideluje in konsumuje. Ali tudi to je slaba tolažba z ozirom na malo razšir-jeno trgovino z belim vinom in primerno majhnim konsumom istega. V laških primorskih listih, oboževalcih odrešene Italije, čitamo te dni dolge članke, o katerih izrekajo svojo začudjenost, kako se more avstrijski kmet sploh bati posledic nove klavzule a vinu, rekoč, da bode posebno istrskemu in dalmatiuskemu kmetu z njo dosti pomagano, kajti možno jim bode svoje vino izvažati v Italijo, kjer se neki jako ceni. To svojo trditev podkrep-ljajo tudi s številkami, hoteći dokazati, da je leto za letom izvoz avstrijskih vin v Italijo večji, dočim je uvoz italijanskih vin manjši. — Čitajoćim te dokaze zdi se nam, da beremo pikro zasmehovanje in ironično roganje pravim interesom naroda. Ni dvombe, da bodeta istrski in dalmatinski kmet u m uvedenju nove klavzule trpela gmotno škodo. Vse nasprotno dokazovanje je le prah t oči lehkovernežem in maslo onih zaslepljenih Lahonov, ki bi žrtvovali tudi gmotno uboge Avstrijce, da ugodć avojej boginji Italiji. Klavzula se torej v kratkem uvede v prakso in kolikor je nam znano, naročilo je že več avstrijskih tvrdk velike množine vina v Italiji, dočim imamo še mnogo vina v Dalmaciji in Istri po primernih cenah. Ni dvojbe, da bode pogodba že letos pokazala vinogradnikom svojo senčno stran. Pomočka ni torej, niti upanja, da bi se preklicala že izdana naredba. Bo-li mogel avstrijski kmet nositi slabe nasledke te klavzule P Kmet, posebno kršni Dalmatince, bode prizadet in vlada mu bode morala pomagati, ako bode jel hirati in propadati. Slavna vlada bode morala priteči na pomoč ter kolikor možno odvrniti in zajeziti to propadanje. Lehko jej bode to s izdanjem posebnega zakona, po katerem bi se kmetom, ki bodo vino izvažali na tuje, dajale posebne premije kakor se zdaj vrši pri izvažanju sladkorja. Posebno pa bode morala strogo paziti, da ne bodo tudi laška obdučena vina po brezvestnih špekulantih uživala pri zopet-nem izvozu istih prednosti. Tudi bode morala skrbeti za znižanje davkov in za cene prometne zveze pri izvažanju. Vsa-kakor bode morala domačim pridelkom pripoznati več prednosti nego dosedaj ter strogo nadzorovati tuja, čeprav obdačena in naoijonalizovana vina. Drugači se nam je bati za ubozega vinorejca jako slabih časov. — Evo, kakšne dobrote nam je prinesla zveza z bližnjim kraljestvom. Ni čuda, da ogromna večina avstrijskih Slovanov dosledno in po pravici ne more simpatizo-vati s tem kraljestvom. Politični pregled. Notranja dežele. Odsek za vravnavo valute nadaljuje svoja posvetovanja. Nemška levica je zopet ozlo voljena radi „velikih koncesij", koje je baje vlada privoščila Slovencem. Ta »koncesija11 pa ni druzega nego imenovanje Abramovo ministerijalnim svćtnikom v pravosodnem ministerstvu. Torej tako : če •e ta pa tam popne kak nadarjen Slove nec do kakega višjega mesta, je že to ve likanska „koncesija". Po takem so višja mesta določena samo — za Nemce. Čudne pojme imajo gospdda Nemci. Oso- bito pa se hočejo Štajerski Nemci — ki stoje najvišje, kar se dostaje nestrpljivosti in srditosti — odločno po robu postaviti naredbam „v prilog Slovencem". Poslanca Kraus in Forregger obrnila sta se do načelnikov obeh nemških klubov državnega zbora zahtevajoč, da se skliče konferencija vseh nemških poslancev, da ukrenejo, kaj treba storiti v obrambo nemške narodnoti. .Slov. Narodu* telegrafujejo z Da-naja v tej zadevi : Zaradi zadnjega imenovanja v področji pravosodnega ministra imeli danes načelniki kluba levice in Steinwender daljše posvetovanje. Plener se je izjavil proti odločnejši akciji, češ, da je Taaffeova pozicija jako trdna, zlasti navzgor. O naznanjenem predlogu poslancev Foregger in Kraus kluba še nista sklepala. Nemški nacijonalci hočejo baje za glasovanje o posojilu za valute tirjati koncesij.J Vsled neke interpolacije v državnem, zboru, predložene s konservativne strani, tožilo je državno pravdništvo odgovornega urednika lista „N. Freie Presse* radi zločinstva motenja vere. Dne 14. t. m. je bila obravnava pred porotnim sodiščem dunajskim. Porotniki pa so spoznali zato-ženca n e k r i v i m. Njegovo Veličanstvo je dozvolilo, da se Budimpešta odslej imenuje „Glavno in prestolno mesto". Italijanski listi širijo še vedno vest, da je papež priporočil dalmatinski in primorski duhovščini, na; se tesno drži latinske liturgije in italijanskega jezika. Res pa je, da je kurija dovolila črnogorskim katolikom slovansko li turgijo in je tiskarna Propagande v Rimu že izgotovila s cirilico tiskane mašne knjige. Vnanje države. G i o I i 11 i je zmagal za sedaj : italijanska zbornica mu je privolila 6 mesečni proračunski provizorij. Debata je bila burna. Najznametnejši je bil govor poslanca For-tisa, ki je govoril za provizorij; to pa zato, ker je obsojal italijanska vseučilišča. In naši avstrijski Lahi bi hoteli, da imajo diplomi takih vseučilišč tudi pri nas veljavo I Znamenit je bil tudi izrek Fortisov, „da treba spoštovati pogodbe, koje je prenagljeno sklenila prejšnja vlada; zato pa da mora biti Italija močna v orožju, da bode mogla potem, ko prenehajo te pogodbe, sama zastopati svojo voljo in to proti vzhodu, gospoda moja!" Gospoda italijanska hočejo torej, — ko prenehajo, pogodbe, ki so se sklenile „v prenagljenost i" — sami zastopati svojo voljo in to proti vzhodu!!! Katera država leži na vzhodu Italije P t! Bodo-li hoteli umeti državniki naši zmisel teh besedij P Bog daj, da bi, v srečo in blagor Avstrije. Kraljeva d v o j i c a 11 a 1 i j a n-s k a poda se baje drugi teden v Potsdam, da poseti nemškega cesarja. Novi Belgijski jenat obstoji iz 44 katolikov in 30 liberalcev. Poslanska zbornica pa je sestavljena iz 92 katolikov in 52 liberalcev. Slednjič Be je angleška vlada vender odločila razpustiti parlament. Dan razpusta je določen na 25. t. m. Glavno glas:lo naših nemških liberalcev se zelo ogreva za sedanji konservativni kabinet, dočim mi Slovani želimo odkritosrčno in iskreno, da zmagajo liberaloi, kojim je na čelu 82letni, a še vedno sveži Gladston. Po izidu raznih dopolnilnih volitev soditi je zmaga poslednjemu gotova. V tem slu čaju se utegne kmalu marsikaj premeniti v moj narodnom razmerju Evrope. Volitve se prično dne 2. junija. DOPISI. Iz Gorice, dne 8. junija 1892. (Izv. dop.) — Kakor bivša Pro-patria začela je tudi „Lega" bo svojim polaščevanjem mej goriškimi Slovenci: odprla je otroška vrtca | v Podgori in pri soškem mostu, kjer se bodo odgajali slovenski renegati, janičarji. In kakor vse kaže, sega Legino delovanje še dalje; tja v Ločni k zaganja se z vsemi silami in najhujši kričači, slov. renegatje v Ločniku so baš „legarji". Njihov najnovejši čin kaže njihovo strastno sovražtvo do vsega, kar je slovensko. Poročal sem Vam, gosp. urednik, o svojem času, da so Slovenci v Ločniku prosili prečastiti knezonadskofijski ordinarijat v Gorici za slovensko propoved. Utemeljili so svojo prošnjo s tem, da je v Ločnikn mnogo slovenskega življa, ki ne uživa nikakega verskega pouka in da je visoki c. kr. dež. sol. svet odprl v Ločniku slov. Šolo, spoznavši njeno potrebo. Ta skromna prošnja ni se jim uslišala ! — Na dotični prošnji res ni bilo mnogo podpisov, tudi slovensko šolo obiskuje primeroma le malo otrok, a kdor pozna razmere v Ločniku kakor jaz, ne bo se temu Čudil. Slovenci v Ločniku so od Furlanov tako zaničevani, tako stra-hovani, da si ne upajo niti med soboj govoriti v materinskem jeziku, kajti če jih sliši kak Furlan, takoj jih začne psovati, zmerjati in proklinjati. Na ta način zatrli so sovražniki v Slovencih vsako narodno čutstvo in ponos, ako so ga, nezavedni kakor so, sploh kaj imeli. Tako so se Slovenci sami začeli sramovati svojega jezika in poslužujejo se raje furlanšČine. Izpodrinili so Furlani po tej poti slovenščino celo iz družinskih krogov slovenskih, tako, da stariši s svojimi otroci le furlansko govore, da bi se tako rešili napadov in zmerjanja furlanskih rogoviiežev. V dokaz, kako strahujejo Furlani žuganjem in pre-tenjem tukajšnje Slovence, navedem le en slučaj. Zaradi nekega pretepa bilo je povabljenih več Ločničanov k sodišču. Mej njimi je bil tudi en Sloveneo. Ker je ta za vso stvar vedel, bal se jo toženec oj-stre kazni. Zato je z nevarnim žuganjem in pretenjem dotičnoga Slovenca tako ostra* šil, da si pred sodnikom ni upal resnice povedati — tako, da jo bil nazadnje sam obsojen mesto Furlana. To in povabilo v zapor ga je šele zdramilo, da je na me-rodajnem mestu vnovič izpovedal resnico. Videli bodemo, kaj se zgodi onemu, ki je to zakrivil. Iz tega lahko vsakdo izprevidi, kako lahko se premotijo tukajšnji ljudje, če gre n. pr. za slov. propoved, za slovensko šolo itd. Reveži store vse. samo da se rešijo napadov! Ti zapuščenci prosili so toraj, naj bi se jih poučevalo v veri v slovenskem jeziku, ker furlanske propovedi ne razumejo; pričakovali so za gotovo, da se jim usliši njihova hvalevredna in ponižna prošnja ali žal, ni ae jim izpolnila srčna želja. Zato pa ni čudo, da se jih je po-prijela malomarnost v verskih stvareh in da ne pošiljajo niti svojih otrok ob nedeljah v cerkev ; kakor se nam je povedalo, gre ob nedeljah pod nazorstvom učiteljevim v cerkev kakih 5—10 otrok. Saj to tudi ni čudo t Ali naj slovenski otrok posluša furlansko propoved, furlanske molitve itd. Pa tudi s pedagogiškega stališča je to grozen nezmisel. Kakor vsak učitelj, gotovo tudi učitelj v Ločniku vzbuja v mladih srcih sebi izročene mladine ljubezen do domovine, do naroda, do jezika itd. Otrok pride v cerkev in ne sliši besedice v svojem jeziku, gre k prvemu sv. obhajilu in tu se ga izpred oltarja uči in spominje vse le v furlansčini P Kako upliva to na otroško srce P Naj učitelj v šoli govori o lepem jeziku, o krasni slovenščini, o materinem jeziku, najdražjem biseru za vsakega človeka P Otrok bo pri vsem tem drugače mislil, ker vidi, da niti Boga moliti ne more v svojem jeziku. Prav bi bilo, da bi se tamošnji g. učitelj obrnil s prošnjo do svojih oblastnij, da bi to stvar uravnale, ako že morajo otroci hoditi pod nadzorstvom učiteljevim v cerkev. Še pred nekoliko leti propovedalo se je v Ločniku le slovensko, a sedaj ostala je samo ena propoved v letu slovenska in sicer na sv. rešnjega Telesa dan. In glejte furlanske strasti! Tudi ta propoved jih bode, ne da jim pokoja. Zbirati so začeli podpise proti slovenski propovedi, to je podpise za prošnjo, naj bi se odpravila tudi ta slovenska propoved. Kdo ve, kako bo, saj Lahom se tako rado vse dovoli, le Slovence in Slovane sploh se povsod potiska v kot. Ako se oglase za svoje pravice, vse plane po njih. Lah pa ni zadovoljen še s tem, da uživa vse pravice, ampak on zahteva, naj bo drugi narod brez vseh pravic, popolnoma suženj njemu. Lahi v Ločniku ne bi bili nič na škodi, ako bi se Slovencem dovolila slov. propoved, oni bi imeli svoje in če jih nimajo zadosti, prosijo naj jih še ; a oni nočejo, da bi tudi Slovenci propoved imeli. Ali ni to skrajna nestrpnost P O da bi mero-dajni krogi vse to dobro premislili in potem sklepali, ne pa poslušali irendartarje, ki hočejo vse pravo in dobro zatreti, posebno pa Slovenstvo , ki jim gleda na prste. Naj bi se odprle oči vladi, da bi spoinala prijatelje in neprijatelje države, da bi prepovedala zatirati udane ji podložnike Vlada naj le premotruje dogodke iz let 1848., 1859. in 1866. temeljito in vestno in izvestno pride do spoznanja, da ni na pravi poti. Morda se vlada boji nevolje posamičnih mogotcev tre skuša i dobrotami to zaprečiti na račun zanesljivim zvestim slovanskim narodom P Čudna politika 1 Toda vsaka sila za nekaj časa! Balkan je zdihoval nekdaj pod turškim jarmom, sedaj je večinoma sloboden — upajmo, da se.tudi v Avstriji /.vedri : v oni Avstriji, koje zvesti podaniki smo mi Slovenci — da tudi nam prisijejo boljši Časi, lepši dnevi. Ne nehajmo pa nikakor bojevati se, vzbujajmo in učimo narod, da nas bo rasumel, kadar bo treba. Poslužujmo se in zahtevajmo povsod svoje pravice, koneono moramo zmagati ! Različne vesti. Poziv naročnikom, častite naročnike prosimo najnujneje, da Bkoro ponove na-ročbo; dolžnike pa poživljamo, da takoj poravnajo svoj dolg. To je njihova dolžnost — in kdor ima vest, ta izpolnjuje točno svoje dolžnosti. Mi moramo sproti poplačevati račune tiskarne in zato moramo tudi zahtevati, da nam naročniki dado pravočasno, kar nam gre. Iz odbora političnega druitva,Edinost'. V zadnji seji se je odbor konstituiral nastopno : 1. podpredsednik je g. Ivan G o r i u p ; 2. podpredsednik gospod dr. Gustav G r e g o r i n ; tajnik g.kM a k s o C o t i č in blagajnik g. Anton Skabar* Ker se je gospod Ivan Nabergoj odpovedal na časti odbornika, stopil je na njega mesto namestnik g. Š k a b a r. Za Škabra odločil je žreb mej onimi namestniki, ki so dobili pri občnem zboru po 59 glasov. V tej seji je odbor sklenil, da bodo od 1. julija naprej manj imoviti člani društva ,Edinost* dobivali list „Edinost* po znižani ceni 5 gld. — Iz državnega zbora. Minister poljedelstva jo omenjal v včerajšnji plenarni seji katastrofe v Pribramu ter navajal vse odredbe od prvega začetka, ko j.e nastal egenj. Gospod minister je izrekel, da je požar najbrže nastal tako, da je nekdo vrgel od sebe goreč stenj. Na predlog imunitetnega odseka ao se odklonila zahtevanja dotičnih sodišč, da bi se sodniški proganjali poslauci P e r-nerstorfer, Biankini in More. Potem se je nadaljevala debata o stavbenih obrtih. Prihodnja seja je v petek. V tej seji vršilo se bode prvo čitanjo predloga poslanca P a c d k a , ki Be dostaje afere Spinčioeve. Veselica „Slov. pevskega druitva* in „Trž. Sokola", vršivša se v nedeljo, obnesla se je uprav sijajno. V prostranem in lepo okrašenem vrtu „Mondo nuovo" zbralo se je mnogobrojno občinstvo iz vseh slojev slovenskega življa tržaškega. Javne telovadbe udeležilo se je 23 Člaaov „Tržaškega Sokola", a mimo teh Se 10 gojencev. Ta nastop je dokaza] velik, skoro da neverojeten napredek v teku jednega leta sem Telovadilo se je na drogu in na „konju44. Tekmovalne telovadbe se je udeležilo 7 članov in so bili odlikovani: Ljubomir Nehrony, častno nagrado, Ij. F. prvo nagrado, Ivan KrivoŠić drugo nagrado ter Anton Muha tretjo nagrado. Za natecanje v metanju so se oglasili štirje člani, in se je pri tem bratu K r i -vošiču priznala Častna diploma. Proste vaje so izvrševali skupno, člani-telovadci in gojenci. Gojenci so telovadili na drogu in priznati nam je, da nas je ta točka vsporeda presenetila in razveselila, kajti videli smo, da smemo pričakovati izbornega telovadskega naraščaja. Nekateri teh gojencev so izvrševali vaje posebno elegancijo, ki je sicer lastna že izvežbanim telovadcem. Veliko dovršenost pokazali so tekmovalci pri skakanju v daljavo. Največji skok v daljavo je izvršil brat N e-hrony, B metrov in 30 cm. Mej pozneje vrŠivŠim se koncertom priredili so vrli ,Sokoli* pri bengališki razsvitljavi krasno skupino. Prelepi prizor ta je zares razveselil navzoče občinstvo. Ta poslednji nastop našega »Sokola* je pač jasen dokaz, da dobra volja in vztrajnost vse premagata. Naš „Sokol" zasede kmalu odlično mesto mej telovadnimi društvi slovenskimi, ako bode tako napredoval tudi v bodoče, kakor je v tem letu. In na tem smemo biti ponosni Tržaški Slovenci. Tega se je izvestno zavedalo naše občinstvo, ko je burno ploskalo telovadcem. Sedaj nam je preiti k drugemu delu veselice: koncertu „Slovanskega pevskega društva". V drugem letu svojega obstanka ukrenilo je to društvo prirediti dva koncerta in to zimski in letni. Letni koncert je priredilo v nedeljo vzajemno s „Trž. Sokolom". Zvesto svojemu imenu „Slovansko pevsko društvo* peloyje mej petimi točkami 1 češko, 2 hrvatski in 2 slovenski pesmi. Zadoščenjem in veseljem konstatujemo, da pri koncertih »Slovanskega pevskega društva* sodelujejo tudi odlične češke moči. Slava tem zastopnikom onega uzornega naroda češkega, kojega neustrašljivo vedenje je v čast in korist Slo-vanstvu avstrijskemu. Pesem »Na Vjsosti" sicer ni dosegla tistega vspeha, kakorŠnega izvestno zasluži, ker so nam deloma maqj znani motivi češke glasbe; a pevci marljivega našega društva bodo imeli v bodoče priliko, udomačiti se še bolj v duh češke muze. „Koračnica", kojo je Brajša posvetil našemu društvu, pa je prijala tako, da se je morala ponoviti. »Naša zvezda" dala je prilik o gosp. J. pl. Masnecu " dokazati, da je vrlo napredoval in da ima v oblasti svoj lepo doneči glas. Tudi zbor je prav dobro izvršil svojo nalogo pri tej pesmi. »Sokolska" bi zahtevala večje število pevcev; a razmerno malo število je podvojilo svoje sile in doseglo lep vspeh. Zadnja točka je bila krasna pesem Zajčeva „Večer na savi* s spremljevanjem orkestra. Orkester je bil preveč skrit, tako, da muziki niso mogli dobro videti dirigenta. Vsled tega je nastala v 5. in 6. taktu mala divergenca, a pevci so se našli hitro in jako lepo završili to pesem. Živo odobrovanje je pričalo, kako globoko je dirnola poslušalce. Ker je bil vspored itak predolg in je bilo že pozno, pevci niso mogli vstreči želji občinstva, da bi bili ponovili to krasno kompozicijo. Pri tej priliki nam je dozvoljeno odkriti tajnost, da v primernem času nastopijo skupno vsi pevski zbori mesta in okolice, združeni s tamburaši, da pokažemo svetu, koliko zmore v glasbi slovenski elemont našega mesta in qjegove okolice. V poslednji 8eii mestnega sveta trža-ikega so «e gospodje osmešili prav temeljito. Na dnevnem redu je bil namreč predlog munioipalne delegacije, da se ustanovi novo mesto asesorja pri statistiškem uradu s letno plačo preko 2000 gld. Pri 1. glasovanju in zahtevanem protiglasovanju je padel predlog za 2 glasa. A vzlic temu je nekdo pozneje — ko so že prešli na dnevni red — zašepetal županu, da je glasovanje bilo dvomljivo, na kar je župan pretrgal obravnavanja ter dal zopet glasovati o prejšnjem predlogu. Smešno pa je pri tam to, da je predlog pri zopetnem glasovanju in protiglasovanju zopet pal z večino 1 glasa. Karekteristično je, ds so vsi tržaški listi, izvzemši „Mattino«, pota-jili ta smešni prizor. Celo v liberalnih krogih se nahajajo ljudje, ki obsojajo tako čudno postopanje v mestnem zboru našem. Dobro je vsakako, da je pal ta predlog, kajti novo mastno mesto bilo je gotovo že naprej namenjeno kakemu ljubljencu. Prihranjenih je občini preko 2000 gld. Junaški čini lahonske stranko Pom-janeke. Kmet Josip Benčič iz Pom-jana plunil je dne 1. marca na javni cesti pred sv. razpelom ter zasramoval gosp. župnika Vodopivca in zajedno tudi narodnost slovensko. Gospod župnik je prijavil Benčiča sodišču radi motenja vere. predvčeranjim pa se je vršila obravnava pri tukajšnjem deželnem sodišču. Sodišče je prisodilo Benčiču jeden meseo ostrega zapora. — Odnošaji v občini Pomjanski dozorevajo v strašnem zmislu: zasramuje se že Najsvetejše. To je sad podkupovanja in napivanja po dobroznani demoralizo-vani stranki. Zaslepljeni, odprite vender svoje oči! Ne vidite-li, da drvite v propad in to na korist stranki, ki vam izvestno ne želi dobro! Zagovornik obtoženca dr. Gasser, naslanjajoč se ne §. 170 k. s., se je upi-al proti temu, da se priča župnik Vodo-pivec pripusti k prisegi, češ, da je poslednji fanatičen hrvatsk agitator ter da obtoženec zato ni v milosti župnika, ker ni njegovega mišljenja. Sodišče je odklonilo ta predlog zagovornika. Po dokončanem zaslišanju svedoka Vodopivca zahteva poslednji, ni j se sodnijsko postopa proti dr. Gasserju radi izrazov, izrečenih proti njemu, koje označuje kot neopravičene. A Vodopivcu so odgovorili, da je zagovornik že umaknil svoje izreke. Predrznost tujčeva. Iz Herpelj piše se nam: Blizu postaje sezidal je hišo nek tržaški mesar in odprl gostilno. A na naše začudenje stavil je na vse strani hiše velike italijanske napise „Restaurant e albergo alla oitta di Trieste*. To je skrajna predrznost! Kaj tacega vender ne smemo trpeti! Naše geslo bodi torej tudi tu: svoji k svojim I Mnogo tržaških Slovencev prihaja v Herpelje. Prezirajo naj torej tudi oni tujca, kakor on prezira naš narod. Za družbo sv. Cirila in' Metoda podaril je nekdo na biljardu dobljeno svoto 25 kr. Mesto šopka prijateljici Antoniji darovala L. M. 5 gld. Kmetijska družba Kranjska. Iz poročila tajnikovega posnemljemo nadalje, da je ves denarni piomet v letu 1891 znašal 108.367 gld. Glasilo družbe .Kmetovalec* ima 3000 naročnikov iz vseh pokrajin slovenskih. Odbor se je zanimal intenzivno za vse stroke kmetijstva: preskrboval je družabnikom koristna semena, nakupoval bike čistoga plemena, pospeševal rejo konj, ovac, prašičev in rib. Družba vzdržuje tudi podkovno šolo, kojo obiskujejo tudi učenei iz Štajerske Koroške in Primorske. Kaj pa dela naša Societa agraria P 1 Predavanje o cepljenju amer. trt. Kakor čitamo v italijanskih listih bode predaval o tem predmetu potovalni učitelj Jakob Perhauz v sadjarskem vrtu Šole v Bojanu. Predavanje je jutri ob 6. uri| popoludne. To bi bilo lepo in koristno, da bi le vedeli, v katerem jeziku bode predaval! ! Slovesna procesija sv. R. Telesa obhajala Be bode jutri predpoludne. Ob 7. uri bode slovesna sv. maša, na kar se bodo procesija jela pomikati po glavnih mestuih ulicah. Procesije se tudi letos udeleže razni pevski zbori iz okolice za svojimi cerkvenimi zastavami in mnogobrojnega občinstva iz okolioe. Birmancev pri sv. Jakobu minulo nedeljo je bilo 880. Odbor pol. društva »Sloga* v Gorici je sklenil v Bvoji zadnji soji, da se septembra meseca v Gorici otvorita še en otroški vrt ter ena euorazrednica. Predsednik dr. Gregorčič je pri tej priliki izročil 100 gld. kot prvi dar za drugi nlovenski vrt v Gorici. Tako je prav: pomagajmo si sami, ko nam drugi nočejo pomagati ! Od SV. Jakoba se nam piše : Ker je .Edinost,* v. št. 46. omenila Kneippovo ali ječmenovo kavo, naj tudi jaz izrečem svoje menenje. Ječmenova kava, po Kneippovi Betoni, meni jako ugaja. Že tri mesece ne pijem druge kave, nego ječmenovo, katera je bolj zdrava in cenejša. Najpoprej aem jo dobival iz tovarne „Bratje Olz* v Bre-gencu. Pozneje pa jo je od tam dobil g. Iv. P re log in jo pri njem kupujem. Obžalujem, da kak Slovenec ne izdt ljuje ječmenove kave. ^Gospodinje pa tega ne morejo in ne — znajo. Ječmen se namoči in pusti, da začne kaliti, to je, močec ali škrob se spremeni v alador. Potem se posuši, nekoliko sežge in zmelje in to je — ječmenova kava. Gospodje, pojdite k g. Prologu via Molin a vento in zahtevajte Kneippovo kavo v rudečem papirji! Družina bode bolj zdrava in manj boste potrošile. Iz Ospa nam poročajo : V tukajšnji cerkvi smo blagoslovili podobo sv. Tomaža. Ob tej priliki moram naglašati veliki napredek v farni cerkvi v Oapu. Cerkev se je v teku 14 let se samimi milodari prenovila povsem, izvzemši orgije in križev pot. Vsaoega gespoda župnika je bila skrb za olepšanje cerkve; kajti vse, kar je vidno v cekvi upliva na razvoj krščanskga mišljenja in v vtrditev krepostnega življenja. Danes so veseli vsi vrli farani, ki vidijo, da ni bil zavržen ni novčič, katerega so podarili tej cerkvi. S tem so si postavili najlepši in trajni spominek, ki bo pričal še poznim potomccm o gorečnosti sedanjih faranov do hiše božje. Vsi osapski farani so pokazali kako resničen je pregovor, ki pravi: Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača. Opaziti pa je treba, da ao v to svrho pripomogli vsi Osapci, Gabrci, Mačkoljani, kakor tudi oni, ki pohajajo v našo oerkev is sosednjih far, so-sebno Dolinske. Tako zložni naj bi bili vsi občinarji v vseh stvareh — ter opustili naj bi tudi senco neprijateljstva. Vsak, ki žjvi med vami in zastopa kako vzvišeno mesto, ima izvestno najboljSi namene za vsacega pojedinoa, kakor za vse župljane skupaj. Ne sodimo prenaglo, da ne bomo sojeni t Tako nam veleva modrost, pa tudi krščanska ljubezen. V to naj nam pomore Bog in sv. Tomaž ! Rodoljub. Nov urnik uvedli ao carinski uradi in javna skladišča v prosti luki z denašnjim dnem, namreč: oarinski uradi od 8. do 12. in od 2. do 6. ure; javna skladišča pa od do 12. in od do 6»/t. ure. Pri vossllcl v vrtu »Mondo nuovo* izgubljena je bila srebrna ura z verižioo. Ta ura je drag spomin. Kdor jo je našel, naj jo blagovoli prinesti v naše uredništvo. Donositelj dobi tudi primerno odškodnino. Umrljivost v Trstu. Od nedelje dne 5. junija do sobote dne 11. junija je umrlo 64 oseb, 34 moškega in 30 ženskega spola. Katastrofa v Pribramu. Rudokop Ho-velka označil jo rudokopa Križa kot onega, ki je povzročil grozno nesrečo. Zaprli bo oba in še dve drugi priči. Druge vesti javljajo, da je preiskovalna komisija dognala, da je kdo zažgal nalašč, sicer ne bi se bili vneli močni tramovi. Žaloigra. lSletni Emil Ernst in Ulletna Ida Ernst bila sta brat in sestra. Stanovala sta pri svojem starejšem bratu Ferdinandu, Čuvaju na protestantskem pokopališču. Iskala sta si nekda dela povsod, ali zastonj, živeti sta morala od bratove miloščine ter večkrat celo poslušati pikro očitanje bratove soproge, ki jima je grenila življenje. Naveličana in obupana sta sklenila umreti ter se v ta namen v soboto po noči podala v Barkovlje, kjer sta se telebnila raz tamošnji železniški most na cestoi iz visoeine kacih 20 metrov. Našli so ju mimoidoči ter šli koj naznanit žendarmerijski postaji in zdravniku. Prišli so z nosilnicama ter nesrečneža prenesli v bolnico, kjer je Emil kmalu umrl, a njega sestra še živi ter je upati celo, da ozdravi! Žalostno! Poskus samomora. Neka Virginija Decilia strežajka v mestni bolnici ter stanujoča v ulici Molin grande, hotela se je usmrtiti izpivši v ta namen kozarec strupa. K sreči je prišel za časa nek zdravnik, ki jo je rešil gotove umrti. Povod žalostnemu sklepu je bila neki revščina. Nesreče. 231etni Prodan Ivan iz Motovuna vlegel se je, prišedši truden iz polja na neko sušeče se perilo, a v tem se je nahajala debela šivanka, ki se je nesrečnemu mladeniču zapičila v trebuh tako, da je moral v Trst v bolnico, kjer ga bodo operirali. — Nek 371etni mornar je padel raz krov na parniku Imperatrix v spodnje prostore, ter si zlomil nogo. — 41 letni Kerščak M. si je pri delu močno poškodoval desno reko, ki mu jo je strlo vrteče se kolo. 0 priliki obletnice smrti Ivana Doli-narja, darovali so podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu svoto od 40 gld. (Konec). Anton Dekleva, I. Sotler, P. Ćo-kelj, Josip Gropajc, A. Petrovčič, Josip Vičič, Matija Radice, Andrej Čokelj. N. N., Piano P., Umekoff, I. Nusdorfer, Anderlič Irene, Ivan Ivane, Franjo Ivanović, An-dolšek Matija, Furlan Josip, Ivun Pirih, Matija Gosparici, Augušto Silič, Marija Manfreda, Mlakar Leopold, Martin Furlan, Vrabec Anton, Fabjan Josip, Gulin Ivan, L. P., Matija Martinčič, Ivan Bizil, Ivan Gulič, Josip pl. Masnec, N. N , Ana Stanič, Ivan Krapeš, Ivan Zore, Hrvatin Miha, Ivan Špilat, Bazarič, JKolb Josip, Andrej Vrtovec, Anton Softič, lv. Moravikij, S A. D., M. M., N. N., Nadanje, Plevna, Ed. Lampe, Godina Jože, I. Ilervatin, Samec Matija, Rusalka, Mikota, Janša, F. Pod-gornik, Rele, Iv. Mazzarol, Ant. Križman, N. N. in K. Co. po 20 kr. — Franc Kra-vos, Pahor Josip, Godina Vinko, Kete Anton, Kukunja Anton, Franc Anderlič, Berne Emilija, Benčiua An., Aloiz Gulič, Filip Potočnik, Ivan Furlan, Kramar Ivan. Franja Cink, Jakob Rožano, Matija Žetku, Ivan Arko, I. K', Furlan Gregor, I. ,L. Švagelj Andrej, Primorsko, Ivan Gerdol, Istini« Gregor in Andolšek Tereza po 10 kr. — Avguste, Anderlič Ana, Bon po 15 kr. Ubogi narodnjak 4 kr. Jajčič 9 kr. Poslano*) Prosimo slavno uredništvo, da bi blagovolilo sprejeti v svoj cenjeni list sledefio Izjavo. Podpisani volilici županijo Sv. Lu-cijske protestujemo z vso odločnostjo proti poslanici i/, županije Sv. Lucij-ske od dne 7. junija 1892., objavljeni v „Novi SoĆi" od dne 10. junija 1892 št. 24 ter se popolnoma vjemamo z dosedanjim postopanjem našega dosedanjega starešinstva. Sv. Lucija 13. junija 1892. Volilci iz Sv. Lucije: Gačpar Kuiič, Avguštin Kovačifi, Matuvž LipuAček, Andrej Va-lontincii*, Josip Munih, Jan-iz Muznik. Janez Leu-puftček, Janez Podoreh, Marija Podoreh, Anton Vuga, Anton Mikuž, Jok i p Skrt, Andrej KovačiA, Avguštin Kragelj, Luka Štula, Ludvik Mikuft, Janez Krivec, Janez Kragelj, Janez Gabršćik, Ana Kragelj ded.. Jožef Kenda. Ivan Taljut, Jožef Taljat, Jo/.ef Viduč, Andrej Velikonja, Anton Jer-mol, Matevž KovačiC, France Taljat, Tomaž Krivec, Janez M uznik, Ivan Grželj nadućitelj, Anton Kovščik, Ga&par Kenda in France Kova«'it'. Volilci iz Mod reje: Matevž Bizalj, Tomaž Bizalj, Tomaž Kutar, Ivan Kragolj, Anton, Kragelj, Peter Fortunat, Valentin Krajnik, Janes Krajnik, France Velikonja, Andrej Munih, Jane* Kragelj, Janez Pregelj, Lovre Vnlentnčif, Andrej Loban, Blaž Kragelj, Janez Krivec, Jože Kragelj, Jože Kragelj, Janez Munili, Andrej For-tunut, Tomaž Kaučič, Andrej Krivec, Jože Kragelj, Jože Monfreda, Andrej Ktajnik, Andrej Velikonja, Andrej Fortunat, Josip Muznik, France Mikuž in Andrej Krajnik. Volilci iz M odreja: Matevž Kragelj, Andrej Kovači«' Matevž Rovžuek, Luka Kutar, Josip Kenda, Jakob Muznik, Jakob Kovačič, Matevž Rutar, Anton Kragelj, France Krageli, Andi ej Zlutoper, France Monfreda, Andrej Velikonja, Gaspar Kaučič in Janez Velikonja. Volilci iz Ba će : Valentin Leban, Janez Kovaćii\ Ana Kovači«1, Štefan Kenda, Urša Kenda, Franc Pervanje, Barbara Pervanje, Janaz Kragulj, Marija Taljat, Anton Sarzenta, Anton Kutar, Miha Kovaftič, Janez Kafol, Marijana Barzentu, Josip Luznik. Matevž Kovačifi, Anton Božič, Janez Ko-vaćiČ, Janez hapanja, Andrej Taljat, Marijana Za stvari pod tem naslovom je urod n isto toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva. Kenda, France Ćarga. Terezija Kafol, Anton Kafol, Marijana Kafol, Janez Kragelj, Jože Bau-čar, Jože Kafol, Andrej Mrak, Luka Rutar, Janez Kafol, Jože Kos in Matija Kafol. Voliici Iz Loma: Ivan Popek, Matevž Pangerc. France Pregelj, Andrej Monfreda, Jože Rejc, Matevž Murovec, Janez Kragelj, Janez Fratnik, Jo*ip Savli. Josip Levpusček, JanezPav-nič. Andrej J.evpuSček, Valentin Pregelj, Anton Monfreda. Štefan Montreda, Janez Brntuž, Valen-tin Rejc. Marija Baudaž. .lane* Kovačič, Marija Beuk. Ivan Monfreda. .lakob Šavli, Karol Testen, Anton Savli, Marija Jermol, Katarina Jerruol, Janez ttolja Janez .Šavli, Janez Monfreda, Valentin Kafol. Anton Savli, Janez Pregelj, Mohor Kafol. Janez Kobal, Vale tin Jug, Andrej Kobal, Luka Fratnik, y Josip Ster^ar, Peter Goriup, Andrej Kobal in Štefan Kovačič. Voliici iz Slapu: Andrej Rejc, France Savli; Janez Reje, France Carli, Janez Hvala, Bremi-J dediči, Anton Humar, Matija Hvala, Andrej šavli, Andrej 8tražišer, Jože Yogrič, Marija Rejc. Janez .Rejo, Jera Hvala. Janez Obrekar, Peter Kafol, Štefan Sova, Andrej Šuligoj in Andrej Obrekar. Voliici iz Idrije pri B a č i: France Kovačič, Andrej Kafol. Janez Leban, Tomaž Ćarga. Andrej Kovačih, Janez Miklaučič, Anton Ćarga, Andrej Carga, Andrej Raudaž, Andrej Monfreda, Andrej Kovačič, Mahor Čarga. Anton Leban, Janez Mrak. Jan p z Monfreda, Andrej Kovačič, Peter /latoper, Marijana Kovačič, Marija Baloh, Anton Munih, Jože Baloh, Ignac Leban in Anton Kuitrin. (Izvirni podpisi nahajajo se v rokah uredništva). Domači oglasi. Antnn I O m no naslednik Jakob Hoče-n,,lUI1 UalllJIO, varja, Via Barriera v e c c h i a 4t. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst. moko, riž, sočivje, fino umravAko maslo itd. Cl. Kavarni ,Commercio' in Je- fflpcrn' T u*ici flC1 a s e r m au, glavni shaja-UCSuU lisjij tržaSkih Slovencev vseh stanov, N* razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba, — Za obilen obisk se priporoča Anton S o r 1 i, kavarnar. Cl. Mlekarna Frana Gržine iz Št. Petra na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria St. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan friftno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (friina) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le t množini najmanje 25 litrov. Cl. U. Mrevjja,Vi «®eli9dere Priporoča slav. občinstvu vsake vrste moke, otrobov, turSice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah. Cl. A ntnn Urohon trgovina z steklovino . » laUOU, lončenino in lesenino itd. v ulici Via Canale (prva prodajalnica poleg „Ponte rosso") so priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem, Cl. CQ< >co 1S92. VINOGRADCI i Varujte vaše trte pred .PERONO SPORA" o pravem času s priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda je vsa iz rudečega bakra. Delo je točno izvršeno. Jako koristno o rabi tekočine. Ne utrudi dclavca. Rabi se lahko več let brez da sc pokvari. Bolfo no od vseh drugih •Mfifil Ivan Kano bel, Sff'p^ipo^ča'vJ^o I zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; I razpošilja tudi na defeelo v množinah od & kil. naprej po najniži oenl. Društvena krčma kar jim je pripoznano ne samo z hiljadami svedo ----- Ji 35Q Jn veJS prv|h nagrad pri raz- . i. Iznajditelj gosp. Viktor Vermorel Villafranche na Francoskem je bil odlikovan z kolajno in najvišjem priznanjem. Varovati M« i® ponarejenja. — Edini zastopnik za Avstro-Ogersko: Henrik Pegan v Trstu, VIA SANITA St. 17. Cena prosto carine gl 5555,— Brezplačni zamot. Franko na postajah in na brod v Trstu. PLACA SE NAPRED. čeb ampak tuc nih nateeanjlh. Išče se IfflPfll Oill S 9 žganj arija in tobakarna v l\ttl Ul UUljd, ulici Via Aroata, nasproti j 20—18 hiše Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropijnsko Rojanskega posojilnega in konsum- žganje P° 1 gld »> Cl. j M Silili ĐO nega društva, poprej Pertotova, pri- RI o 4 S no Tnno lastnik krčme krnskim i »v poroča «e najtopleje slavnemu občinstvu.! ' Toplicam«, Via Giulia ' izvežban, dober in naroden gostilničar Točilo ae vedno izborna rimna^n ntn.; 8» uUudno P1"®*« mnogobrojni obisk svoje' -j j .. n, I kltme> kJ«r 90 PU« izvrsten isterski teran, in se i 8 pndno družino za n O V O gostilno -• ' bo^ie skrbi za želodec._22-25 [„Narodni dom" pri 8 V. IvADU V Gostilna „Stoka", ; intnn Snita vi»vec^a st.;T* * * imImo iriTipno Cai.^iuu „.. ui_______' »iiivii otuivo m. nadhtroDie. izđsiuin I Pobliže 86 izve v bralnem društvu ____ _____________ ^ Via Barriera veoohia št. 19 poleg kavarne „Fabris«, priporoča se Slovencem "UUAOi HI. nadstropje, izdeluj" j Pobliže 8 v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, Obisk« po najnovejšem kroji. V njega de- ' Tvanii istotako je kuhinja izvrstna r" lalnioi vsprejemajo se tudi naročila na razno- ' * CL B. Modic in Grebene, na voglu Via 8t. Glovani ia Via Nuova, opozarjata zasebnike, krćmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. Iflgiatin lfr$n Piazza 8. Oiovanni, št. 1. m Cl I UM |\l AD, trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. lalnioi vsprejemajo se tudi naročila na raznovrstno moiko in žensko psrilo, koj> se izdeluje lično in po najugodnejših cenah. C!. | IVAffl llmplf črovljarski mojster, Via Ro- I ■ »••■I UlllCli, magna št. 6. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko » ada- J joča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — i nizke cene. 60~-37 1 2 8 Grl ena bol kaialj, hreputavica, promuklost, nazeb, zadavica, rora. zapala ustljuh Itd. mogu se u kratko vrieme izliečiti rnbljenjem NADARENIH 1-8 Prendinijevih sladkišah (PA8TIGLIE PRENDINI) Josip Bizat tU® mehanik v Trstu Vla Fonta no no br. 19 popravlja in prodaja stroje za šivanje vsakoršnega zistema, nove in že rabljene, 7. garancijo. Instalujejo se električni zvonci. Popravljajo se veiocipedi z pneumatiSko gumo. «—104 najboljše je s čajem iz tavžentrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek r. navodom, za 12 dni zdravljena, stane 60 kr., s pošto 6 kr. več. Čuvati se je ponarejenja zdravila. Dobiva se v odlikovani lekarni 41—100 PRAXMARER , A i du« Mori" Trst, veliki trg. Poštne pošiljatve izvrš jejo se neutegoma Kina-železna esenca proti boleznim v želodcu in na živcih, kakor tudi za krepčanje krvi. Steklenica 70 kr. — Marijine kriČistilne krogljice, tudi čistiven lek. Škatljica 20 kr., 6 škatljic 1 gld. Lekarna F ran r on i, Via S. Antonio nuovo 5, poleg cerkve. Zaloga vsa-8—8 koršnih zdravil. Št. 1891. Razpis službe. Na novo ustanovljenem zabavišču družbe av. Cirila in Metoda na Greti pri Trstu razpiauje se služba otroške vrtnarice z letno plačo čtiri sto (400) gld. Prekolekovane prednje a sposobnost-nimi spričevali pošiljajo naj se do 20. julija t. I. pod naslovom Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljuljani 6. junija 1892. v i trABTitfL,itf rKKismm) Restavrant SlŠkOVIC tt-tt it0 l'h «otovl Prendlnl- '»"ar I Ijekamar a Trstu ^^^^^.___m_^ima jftko 1®P raagled v visokosti 380 metrov nad ' Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom Am^maS I/aIah čovliar v uliei Casnrma morjem ; oskrbljen je izborno z vsem potrebnim; |td Prebdjenih kašljnč nočih, navadne jutranje Andrej Kalan, „r noroLTe SS nft »J krasno opravljene sobo za po- hreputav.ee i grlenih zapalah nestaje kao za čudo slovenskeimi občinstvu, ^i^elegantnejše ter so- ^ ^e; kuhinja in pijače izborne,^eene (^ Wft„ Otvoritev! slovenskemu občinstvu. Najelegantnejše ter so lidno del<» in točna postrežba. Cl. Gostilna „Alla Croce