XETO VI. / ŠTEV. 31 KRANJ, 1. AVGUSTA 1953 GLAS GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOČI RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 62*-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV 1. avgust - občinski praznik Kranja Na oboroženo vstajo proti okupatorju se je julija 1941 hkrati z dragim, jugoslovanskim ljudstvom skrbno pripravljalo tudL delavsko ljudstvo v Kranju. Delo komunistov je že pred vojno naletelo pri kranjskem delavstvu na veliko razumevanje in zaupanje, •še celo pa po nemški okupaciji, kajti tedaj se je ljudstvo prepričalo v resničnost besed KP, ki je že nekaj let prebivalstvo opozarjala, da je naša svoboda in neodvisnost ogrožena. že prve julijske dni 1941 so odšli po nalogu KP na teren najzanesljivejša ljudje, večidel člani KP, ki naj bi do 25. julija formirali dve kranjski četi: en ona levem, drugo na ■desnem bregu reke Save. 25. ju'.» ja 1941 je v kranjskih tovarnah 60 ljudi zapustilo delo In odšlo v ilegalo. Zaradi zaprek pri nabavi orožja sta bili obe četi formirani šele 30. julija. Prva kranjska četa je imela sedež na Mohorju, druga na Storžiču. Le-ta je bila ustanovljena na Cegelnici pri Naklem in je štela 33 borcev. Njen komandir je postal Fr. Mrak. Ta četa naj bi dobila orožje iz Poljanske doline. Pit. transportu čez Savo pa so orožje zaplenili Nemci, ki so partizane napadli iz zasede. Vendar zarad: tega prva in druga kranjska četa nista ostali brez orožja. Na Okroglem pri Križnarju in Bukovniku sta dobili 5 pušk, V Strahinju pri Medetu 8 pušk v Kranju '2 zaboja municije, *8 bomb in nekaj revolverjev-Pi'Vi mitraljez je til kupljen "Jekje v Poljanski dolini. Nekateri borci so seveda prinesli v partizane lastno orožje, shranjeno od kapitulacije bivše Jugoslavije. Pred odhodom z ravnine pod Storžič so bile predvidene akcije na nemške objekte. Na Pi'mskovem naj bi zažgali vojaške garaže, uničili prevozna sredstva in zaloge bencina, v Naklem požgali leseni most Čez Bistrico ter aretirali nekega nemškega izdajalca. Te akcije so morale po večini od-Pasti, ker se čete niso mogle pravočasno oborožiti. Prve i>arti/|Mislke puške so počilo. 1. avgusta 1941 na Ve. liki Poljani na Storžiču. Zabele so dva nemška vohuna, od katerih je (bil eden ranjen, a je vzlic temu ušel v bolnic > na Golnik, drugi - VVailter Hek-wr, direktor nemške banke v Kranju _ pa je za zmeraj obležal na Poljani. 4. avgusta se formirnjn na Storžiču trije vodi iz najboljših borcev druge kranjske« *n tržlšike čete. Pri napadu na Begunje naj bi pomagali tudi jt\ joni.ška in jelovška. č"ta, ki se pa ako. je nista udeležili, ker sta pravočasno izved'.-li, da je namera partizanov izdana. Okoli 46 borcev je odšlo 4. avgusta zvečer s Storžiča, takoj ko so zaprisegli. 5. avgusta zjutraj so jih že blizu Begunj Nemci obkolili in jih 15 zajeli. Od teh so jih baje 10 ustrelili na Bledu, Milorada Stošiča pa Obesili v Kranju, na mestu, kjer sedaj stoji spomenik. Tam je dolgo visel, zakaj Nemci so hoteli v Kranjčanih vzbuditi strah in jiih odvrniti od partizanskega gibanja. V Storžiču je ostalo takrat le 22 slabo oboroženih borcev. Tudi te so Nemci 5. avgusta zjutraj obkolili. V napadu je Fran Vodopivec, prvi sekretar vojnega komiteta za kranjsko okrožje 1941. leta. Padel 1942. leta. padlo 8 borcev, ki jim je trži-ška Zveza borcev postavila pod Stoi-žičem spomenik. Zaradi hudega okupatorjevega pritiska se je kasneje večje število borcev prebilo v Ljubljano in se vključilo v nove partizanske formacije na Dolenjskem in štajerskem. Rudi Mede-Groga je bil pozneje (komandant Pohorskega bataljona in njegova žena Kati komandir ženskega voda. Andrej Brovč pa je postal politični funkcionar na Primorskem. Tudi v Kamniku in na Jesenicah so bile takrat velike hajke na partizane, tako da sta se morali tamkajšnji čet«; začasno premestiti v kranjski okraj. Tu sta skupno s preostalimi borci druge kranjske čete formirali novo četo, ki je štela 30 borcev in katere komandant je postal Jože Pesjak. Četa je izvršila različne manjše akcije, med drugim je v neki elektrarni uničila vse naprave. Prve partizanske akcije in pojačan nemški teror nad slovenskim ljudstvom, preseljevanja, streljanje talcev itd., vse to je še bolj okrepilo politično delo. V Kranju je vse vprek redno pretresalo novice o par-tižanskem gibanju in partizanskih akcijah. Delavstvo s podeželja je namreč sproti obveščalo Kranjčane o junaštvih partizanov in o okupatorjevih grozodejstvih. Sreča za delavski razred v Kranju pa je bila, da je ostalo partijsko vodstvo dolgo ne-opaženo in se je zato boj proti okupatorju lahko nemoteno razvijal. Stane Žagar, član Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, ki j bil že dolgo pred vojno učitelj partizanskih kadrov, je bil tudi v tem času posredno povezan z njimi in jim bil svetal vzgled prvoborca in organizatorja narodne vstaje na Gorenjskem. Okoli 2000 ljudi iz Kranja in njegove bližnje okolice je sodelovalo v narodnoosvobodilnem gibanju in pripomoglo k zmagi delavskega razreda. 350 jih je postalo žrtev okupatorjevega nasilstva. Od teh jih je 147 padlo v borbi, 50 so jih Nemci ustrelili kot talce, 43 jih je pomrlo ali pa so jih pobili v koncentracijskih taboriščih, 4 so umrli za posledicami vojne, 3 so Nemci obesili in 12 aktivistov na domu ali v prostorih Gestapa mud.li in kasneje do smrti pobili, 5 jih je umorila črna roka, nekega borca so belogardisti živega sežgali na grmadi, 2 aktivista sta umrla na prisilnem delu, 4 so padli kot terenci, za 54 borcev pa se ne ve, kje in kako so padli. 3 r,sebe so postale žrtev bombnih napadov. Posledica vsega tega je tudi, da ima Kranj 77 partizanskih vdov in 217 enostranskih ali dvostranskih vojnih sirot. Po osvoboditvi je 73 družin objokovalo svoje brate, hčere in sinove . •. Kranj je dal velik prispevek za osvoboditev naše dežele, za našo neodvisnost in svobodo in zato s ponosom prvič proslavlja 1. avgust — svoj občinski praznik Spomenik padlim prvoborcem I. kranjsko-tržiške čete na Storžiču. — Spomenik stoji na mestu, kjer je stala baraka — prenočišče borcev. Temelji barake so na sliki dobro vidni. Tri dni prej TITO Tomo Brejc častni občan Domžal in Kamnika Na večer pred Dnevom vstaje Je LOMO Domžale na slavnostni seji sprejel med drugim *kl(>P, da postane član Izvr-JjH-'KH sveta LRS tov. Tomo Br«'je častr.H občan Domžal. Knakj sklep so na slavnostna SeJ» v počastitev občinskega praznika., 27. julija, sprejeli odborniki LOMO Kamnik. Tov. Tomu Brejcu sta ti dve gorenj-mesti podelili častno občanstvo zaradi izrednih zaslug, ki tU jih je pridobil kot politični organizator vstaje v kamniškem kot u. a si ni meščan KamniUa V ponedeljek dopoldne so bile v Kamniku v okvira proslav za 27. ju'ij •— občinski praznik — slavnosti, katerih so se udeležili tudi politični organizator vstaje v kamrt škem okraju in član Izvršnega sveta lrs, Tomo Brejc, prvi komandant kamniškega bataljona Marijan Dermastja, bivši komandant VI. SNOUB Slavka šlandra, podpolkovrik Jerman in številno občinstvo. Perovem, na levem bregu Kamniške Bistrice, so slavnostno odkrili spomenik v noči vstaje padlima borcema, članoma SKOJ Dominiku Mlakar-D Antonu M iklavčiču. Govoril je sekretar mk zks tov. Srečko Rot. Pri slavnostih je sodelovala kamniška godba na pihala. Na dopoldanski slavnostni seji 27. julija *0 odborniki LOMO Kamnik Z burnim odobravanjem sprejeli predlog, da ■>«' Imenuje 7,a častnega meščana preds. republike J. BrOGE Tito. Veliki, okusno izdelani lepaki, s katerimi je zadnje štirinajst dri. prelepljena vsa Gorenjska — to je dotlej, dokler ne prideš na razstavni prostor Gorenjskega sejma, vse, kar je na zunaj videti o pripravah na to največjo povojno gospodarsko prireditev Gorenjske. Zato pa je tembolj živo, ko piideš do osnovne šole v Kranju. Na velikem otroškem igrišču pred šolo je zrasla lična lesena hišica gorenjskega sloga, ki jo bo v sejemskem času z vso notranjo opremo vred razstavljalo Lesno industrijsko podjetje Kranj. Nedaleč v stran pa stoje majhne lesene lope — bodoče stojnice, na katerih bodo razstavljalci tudi na drobno razprodajah svoje blago (če po znižanih cenah, pa ne vem) in bifeji kranjskih gostinskih podjetij. Da plesišče ne manjka, se razume. Na vseh teh stojnicah seveda tri dni pred začetkom še ni ničesar videti, pač pa ima kranjska »Komunala«, direkcija komunalne dejavnosti, že kaj pokazati. Na igrišču je zgladila tri okrogle betonske podstavke, namenjene po zaključku Gorenjskega sejma za otroški vrtiljak, gugalnice ipd., tako da bo kranjsko otroško »gi išče eno najmodernejših. Med sejmom pa bo tu razstavljala dve črpalki za novi stražiški vodovod, ki črpata po 2500 litrov vode na minuto, in eno manjšo, ki bo oskrbovala mesto z vodo, če je v kranjskem rezervoarju ne bo dovolj. »Komunala; pa bo razstavljala še jezersku lehnjak in marmor — pravijo, da je slednji med najlepšimi kamni v Evropi! — ki so ju začeli pred nedavnim lomiti. Kamnolom bo v rokah Mestne občine Kranj. Preko trate so že speljane vodovodne cementno azbestne cevi za pri-1 i.s k 15 atmosfer, izdelane v Annovem, ki so prav tako dobre kot iz litega železa in jih je MLO Kranj nabavil za stražiški vodovod. Pravzaprav prikazuje podjetje napeljavo teh cevi. Nekoliko dalje je speljana asfaltna betonska pot, ki se je bodo posluževali malčki za vožnjo S skiroji, kolesi ipd. Ob tej poti so kranjski vrtnarji uredili živopisane cvetlične nasade. Razen vsega naštetega bo na odprtem sejemskem prostoru, ki ga je 7.300 kv. metrov (lani je zavzemal ves razstavni prostor samo 1.500 kv. m), videti tudi najrazličnejše poljedelske stroje, tako domače kakor inozemske, sredstva za zaščito rastlin, motorne škropilnice ipd., ki jih bo razstavljalo trgovsko podjetje OZKZ Kranj. Kmetijskih proizvodov žal v tem času iz objektivnih razlogov ni mogoče piikazati. Razstava komunalnih del in razstava poljedelskih strojev sta pravzaprav samostojni prireditvi, ki imata prav tako kakor kulinarična in turistična razstava z Gorenjskim sejmjm samo to skupnega, da sta prirejeni v Kranju v istem času kakor Gorenjski sejem in — razen kulinarične razstave, ki bo v restavraciji »Kranjski, dvor«, na Jezerski cesti — vse v istih razstavnih prostorih. V pokritem sejemskem prostoru Resda tu še nt. tako, kakor bi pričakovali tri dni pred otvoritvijo razstave. Tov. Mihevc, tehnični vodja sejma, je z aranžmajem razstavnih prostorov že zaključil in s skrbjo pričakuje, kdaj bodo razstav-ljalci opravili svoje. Kakor sem že uvodoma rekla, bo Gorenjski sejem prikaz gospodarske ustvarjalnosti vse Gorenjske. Zato si bomo tokrat lahko ogledali tudi proizvode, ki jih na treh doslej v Kranju organiziranih razstavah, še ni bilo videti. Tokrat se je uvrstila med razstavi j alec tudi železarna Jesenice, seveda ne to-:tko zaradi komercialnih teženj kolikor iz solidarnosti. Kakor druga podjetja kovinske stroke — obrtna In industrijska — bo tUdI železarna razstavljala v priti' čju osnovne šole. Prvič bo razstavljalo v Kranju tudi elek-trokovinsko podjetje »Motor« iz škofje Loke. »Iskra« bo presenetila gledalce z avtomatsko telefonsko centralo s 100 priključki, ki bo med sejmom obratovala. Kot gost bo sodelovala na Gorenjskem sejmu tudi tovarna električnih strojev v Zagrebu Rade Končar« z visoko- napetostnimi transformatorji in stikali, industrijskimi motorji, črpalkami in transformatorskimi stikali. »Elektrotehna« iz Ljubljane in »Elektrotehnično podjetje Kranj«, prvo slovensko zastopstvo »Rade Končar-ja« in drugo konsignacijsko skladišče te tovarne, pa bosta v istem paviljonu razstavljala najrazličnejši instalacijski material, števce, armature ter fluorescenčne cevi in praktično uporabo le-teh. Elektro-kovina Maribor je poslala na Gorenjski sejem svoje najnovejše armature za fluorescenčne cevi, kakršne je izdelovala doslej le inozemska tovarna »Siemens«. Na sejmu bosta najmočneje zastopani stroki, ki sta v tem predelu Slovenije najbolj zakoreninjeni — t. j. usnjarska in lesna stroka. Prva kakor draga bosta predstavljeni z izdelki 36 obrtnih in industrijskih podjetij. Verjetno bo veliko za-rimanje zlasti za izdelke nove tovarne obutve »Planika«, ki bo v času Gorenjskega sejma, 2. avgusta dopoldne, slovesno odprta. Precejšno razstavno površino so rezervirali gorenjski mizarji, ki so 0. lani na gospodarski razstavi zaradi kvalitetnih in relativno cenenih izdelkov zagotovili prodajo skoro za leto dni naprej. Veliko šolsko telovadnico so napolnili s sobnim in kuhinjskim pohištvom. Tekstilnih podjetij bo sodelovalo na sejmu 22. Med njimi bodo mnoga razstavljala svoje najnovejše proizvode oziroma vzorce (n. pr. Inteks in Ti-skanina). Razen za kvaliteto razstavnega blaga, so se ta podjetja pobrigala tudi za okusen aranžma, saj so za opremo svojih paviljonov najela najboljše izložbene aranžer je. Preveč prostora bi porabila, če bi hotela opozoriti na izdelke vseh 168 razstavljalcev (lani 134). Razstavljala bodo pač vsa podjetja, ki so najmočnejša gospodarska sila Go-renj'ske. Vrsta kulturnih in športnih prireditev, ki jih bodo prireditelji Gorenjskega sejma orga-niizt rali od 30. julija do 10. avgusta, bo pomembnost te gospodarske prireditve nedvomno še povečala. Q £ J ^ I^C I ^ H J £ t * doslej največja kolektivna prireditev Gorenjske ^ Otvoritev 31. julija ■ Zaključek 10. avgusta 1953 2. avgusta tekmovanje izložbenih aranžerjev Slovenije jte si tudi kulinarično, lovsko in turistično razstavo, kakor tudi razstavo komunalnih del *~* popusti železnici! Nabavite si sejemski vodič! 9 las našiti bmtoiy Nova proizvodnja v Industriji platnenih izdelkov Nekaj o kino predstavah V Izložbenih, okmth naših trgovin pa tudi v marsikaterem go^inskeni lokalu in privatnem stanovanju je videti lične, z najrazličnejšimi barvnimi vzorci potiskane platnene zavese, prte itd. Vsa ta blaga so novi proizvod Industrije platnenih izdelkov v Jaršah, tovarne, ki je letos na pomlad svojim številnim obratom priključila filmsko tiskarno. S ).h bo približno v dveh letih rešilo. Dotlej bo lahko neomejeno povečalo asoitiment, oplemenitilo barvne kombinacije in same barve. Da bi izpolnila tehnološki proces, je poslala »Induplati« obratovodjo filmske tiskarne na studijsko potovanje v Francijo. Sicer pa tmajo že sedanja tiskana platnena blaga odlike, ki jih vsakdo ceni: ne krčijo Pogled v obrat proizvodnjo tiskanega platnenega blaga je podjetje zamašilo veliko vrzel v tekstilni produkciji, kajti doslej niti eno jugoslovansko podjetje ni izdelovalo vzorčastih platnenih blag. Občutno je bilo tudi pomanjkanje kretona za opremo stanovanj in lokalov, ki ga sedaj izdeluje »Induplati«. Resda asortiment in plemenitost vzorcev še nista popolna, kajti podjetje ima sednj, ob začetku tovrstne proizvodnje, še specialne težave, ki pa se in na soncu ter med kuhanjem v lugu ne zblede. Tkanine, ki jih filmska tiskarna tiska, so izdelane v »Induplati« in sicer iz bomba- ženega. Slednji je neprimerno boljši od našega, ker posveča inozemstvo, zlasti Francija proizvodnji industiijskih rastlin večjo pozornost kakor mi. Lani, ko na domačem tržišču sploh ni bilo lanu, je »Indup'a-tt« uvozda za 8 milijonov frankov lanenoga vlakna. Za dvig družbenega standarda Industrija platnenih izdelkov je za svojo bližnjo in daljno okolico ogromnega pomena, saj dviga vas iz kulturne, športne »m civilizacijske zaostalosti. Letos h. pr. je nainenila skoro 77 milijonov za dvig družbenega standarda. V mesecu avgustu bo dokončala 24 samskih in šest najmoderneje urejenih družinskih stanovanj. Uslužbenci in delavci te tovarne bodo imeli zmeraj na razpolago toplo vodo, pozimi pa centralno kurjavo. Do konca leta oo zgradila še 8 družinskih stanovanj. Gradnja delavskega naselja je tembolj pomembna, ker je povprečna oddaljenost delavca od tovarne 8 km. Podjetje pa skrbi tudi za e-lektrifikacijo in vodovod v vaseh, kjer so doma njegovi delavci. Za elektrifikacijo Raco-melj je prispevalo poldrugi milijon in 2 milijona za napeljavo vodovoda od Homca do Jars, ki so s tovarno vred brez vodovoda. Napeljava in instaia- ža in lanu — domačega in uvc-cija bo končana prihodnje leto. Že dalj časa opazujem poslovanje kranjskih kinematografov in vedno bolj se mi zdn, da tu ni vse v redu. Občutek imam, da fcfc kino zaradi obiskovalcev, temveč obratno. V prvi vrsti ne morem razumeti, kako morejo v treh kinematografih vrteti isti film. Le v Stražišču je včasih drugačen program. Dvomim, da |je to »zasluga« podjetja za razdeljevanje filmov v Ljubljani, na katerega se bodo prizadeti izgovarjali! — Po vsej verjetnosti Kranj nima zato dveh kinematografov, da bi v obeh gledali iste filme. Kako bi bilo, če bi v Ljubljani »selili« isti film iz »Undona« v »Komuno«, od tam v »Slogo«, »Tivoli« ntd. Prepričan sem, da bi (kranjsko vodstvo kino podjetja lahko stvar drugače uredilo in ustreglo gledalcem, ki £i žele videti morda 2 filma v tednu (pa ne takih, ki smo jih gledali že pred dvema mesecema!). Obiskovalci kina tudi še niso ^doživeli« točnega pričetka. V kinu »Storžič« pričnejo s predstavo okoli 20.15 uri, ker verjetno čakajo na morebitne zamudnike, ljudje v dvorani pa jim niso mar. Jasno, da nastane zaradi zamude v »Storžiču« zamuda tudi v letnem kinu. Preden steče prvo filmsko kolo v »StoržiJa« in ga nato kurir (po navadi peš) prinese v »Partizan«, traja precej časa. Da bi ne fcblo zamude, odpade tednik, ki zaradi izrednih zanimivosti gle- dalce marsikdaj najbolj zanima. Končno, ko se okoli ?1. ure predstave začno, odpove zvočnik >n ga je treba poplaviti, rako so obiskovalci letnega kina vedno v strahu, kiaj bor so k.epi brez nasIacriaL Redki sc svečniki, ki si »pr> borijo^: stole. Pa še program nr. nikdar popoln. Kot že rečeno, zaradi cosovne stiske v letnem kinu večkrat ni tednika Uprava kinematografskega podjetja, bi morala upoštevati, da jo cbiskcvalci plačujejo 'n, da le-ii podjetje vzdržujejo. Malo manj naj bi se bavili z: estetskimi problemi, ki veliko-stanejo (napeljava fluorescenčne razsvetljave najprej nad sedeži, nato pa iz nerazumljivih razlogov ob filmskem platnu) in se malo bolj pobrigala za. točnost predstav, za tednik in> h koncu morda, če je še kaj denarja, za minimalno udobnost sedežev. Ne želimo sicer-ležati pri predstavan kot v Ameriki, sedimo pa radi udobno. —r. Sindikati v družbenem upravljanju Gorenjska je proslavila Med junaki, ki so bili na 12. obletnico vstaje slovenskega naroda l najvišjim ukazom proglašeni /a narodne heroj«', je tudi junak Kokrškega odreda MATIJA BLEJC-MATEVŽ Še pred praznikom je 25 partizanskih patridj obšlo vsa stara znana pota in kraje hudih borb za časa narodnoosvobodilne vojne na Gorenjskem. Na pohodih so sc srečevali stari znanci, ki so si ponovno nadeli partizanske uniforme, v katerih so izvojevali toliko slavnih bitk. Potem so odhiteli poti zastavo zmage v svoja okrajna središča, da dostojno proslave 12. obletnico vstaje slovenskega naroda. Koderkoli so šli, posebno v partizanskih vaseh, so jih delovni ljudje navdušeno pozdravljali. Na večer pred Dnevom vstaje so na vseh gorskih velikanih zagoreli kresovi in oznanjali začetek velikega slavja. Ali je bilo lepše na Bledu, kjer so sc sešle patrulje iz radovljiškega okraja, ali v Kranju, kjer je bil končni cilj patrulj iz kranjskega okraja, ali v Radomljah — središču vstajo bivšega kamniškega okraja, ,jo težko reči. Na Bledu je nad 2000 domačinov in mnogo inozemskih gostov prisostvovalo sprejemu 5 partizanskih patrulj, ki so pri- tekle z Jelovice, Možaki Je, Stola, gornjesavske doline in bohinjskega kota. Vodje patrulj so rai>ortirali narodnemu heroju Tončku Dežinanu, junaku dražgoške bitke. Okrajni sekretar ZK tov. Mirko Zlatnar pa je govoril pred zbrano množico o pomenu velikega praznika za slovensko ljudstvo. Na slavnostnem sprejemu je sodeloval tudi pevki 7.1x>r »France Prešeren« iz Kranja in sape] nekaj udarnih partizanslah pesmi. Kmalu nato, ko so je spustil mrak, je mesto zable-stelo v tisočerih lučeh, jezero Pa jo bilo spremenjeno v en sam ognjemet. V Kranju so sprejeli 7 patrulj, ki so prišlo izpod Stor-žiča, s Krvavca, I>obrče, Jezerskega, iz Poljanske in Selške dolino. Patrulje je pozdravilo nad 4-000 Kranjčanov, o pomenu praznika pa jo spregovoril predsednik OLO Kranj tov. Miran Košmolj. Po mimohodu partizanskih patrulj so jo začelo na Titovem trgu ljudsko rajanje, ki je trajalo v pozno noč. Dan vstaje V Radomlje jo prišlo 22. julija dopoldne 12 partijanskilt patrulj, ki so obšle vsa pota zmagoslavnega I- batalj. Kokrškega odreda. Tudi tu se je zbralo okrog 3.500 ljudi, do-mačinov in okoličanov. Na svečanost so prispeli podpredsed-nik Izvršnega sveta LRS Ivan Maček, člana IS Viktor AvlK'Ij in Tomo Brejc ter Ivan Ma-ček-Očka in Marijan Dernu-stja. Nad 100 ljudi je bilo v narodnih nošah. O Dnevu vstaje je imel pomemben govor tov. Tomo Brejc, politični organizator vstajo v teh krajih. To so bile osrednje proslavo Dneva vstajo na Gorenjskem. Podobnih proslav pa jo bilo fre več. Žirovničani so na primer organizirali partizansko patruljo, ki jo obšla vse grobove padlih borcev in talcev. V Vodicah so bivši lM)rci, ki jih jo tam za cel partizanski bataljon, priredili v počastitev Dneva vstaje obsežen program. Pred nedavnim je plenum Okrajnega sindikalnega sveta Kranj razpravljal o nalogah in političnem delu sinci, kalnih organizacij ter o tekočih, gospodarskih vprašanjih. Poročilu o delu OSS je sledila analiza stanja v sindikalnih podružnicah. Marsikje je opaziti pasivnost članstva pa tudi upravnih odborov podružnic in krajevnib odborov posameznih strok. O uredbah glede obdavčenja plač-nega fonda in glede reguliranja otroških doklad so delavci in uslužbenci v podjetjih sami med seboj precej debatirali in jih marsikje napak tc&niačili, ker si tuidikalne organizacije niso vzele časa, da bi svojemu članstvu te uredbe pojasnile. Prav tako so si premalo prizadevale, da bi delavstvo razpravljalo o vseh tekočih problemih, 1 i se pojavljajo pri u-rejanju tarifnih odnosov. Diskutanti pa so opozorili, da prikazujejo nekatera podjetja več kvalificirane delovne sile kakor jo dejansko imajo in to zaradi zvišanja plačnega fonda. Druga spet hočejo pri zborih proizvajailcov doseči, da bi jim znižali akumulacijo in potrdili skoraj vsa delovna mesta kot kvalificirana. Sindikalne podružnice v podjetjih so si vse premalo prizadevale, pojasniti nepravilnost takega ravnanja. Ne manjka primerov, da so si v podjetjih neupravičeno in nesorazmerno povišali plače, kar je negativno vplivalo na cene na trgu. V marsikaterem podjetju so delavci in uslužbenci prejeli 13 do 15 plač v enem letu. V usnjarsksi predelovalni industriji je prodaja zelo majhna, zato večina njenih delovnih kolektivov prejema minimalno plačo, istočasno ko trgovska mreža teh podjetij deli dobiček. Pri nekem podjetju, sta prejela poslovodja v Zagrebu in Beogradu od 40 do 50* tisoč din. Nastane vprašanje, od kod ta višek in kaj si morejo delavci misliti o takem upravljanju podjetja. Pri reševanju tarifne politike morajo-biti vsem podjetjem pred očmi interesi skupnosti! Zavedati se-morajo tudi tega, da je obdavčeni del plačnega fonda namenjen občinam, mestom itd. za. komunalno dejavnost. Našim sindikalnim podružnicam mora postati jasno, kolikšnega pomena je pravilno družbeno upravljanje in pravilno* delo delavskih svetov. Ker vsega tega marsikje ni, se Pomeri gospodarskega kriminala, izkazani pn zaključnih računih, in tatvine v podjetjih kar množe. Večina podjetij je organizirala različne strokovne tečaje — v kranjskem okraju je 2600 obiskovalcev poslušalo-223 predavanj i— žal pa to ne vpliva na kolektive, ker obiskovalci pridobljenega znanja ne-prenašajo na ostale člane. Kulinarična razstava Gostinstvo se nam bo letos-predstavilo ne le na veseličnem; prostoru Gorenjskega sejma, temveč tudi s kulinarično razstavo, to je z razstavo specia-litet kuharske umetnosti. Razstava bo v prostorih restavracije »Kranjski dvor«. Razstavljena jedila bodo vsak dan od 19. ure naprej na restavracijskem vrtu naprodaj. Organizacijo kulinarične razstave je Gostinska zbornica poverila prtii-nanemu mojstru kuharske u-metnosti tov. Maksu Kokalju Poleg drugih jestvin bo na razpolago divjačina, ribe, raki,, perutnina itd. Matevž je izdal povelje • • • (Akcije narodne> a heroja Matije Hlejca) 1941. lola so pobesneli nacisli neprestano preganjali borce I. kamniškega bataljona. Zaradi skrajne izčrpanosti so so prod mnogoštevilnim sovražnikom umaknili na Štajersko in delno preko Savo v Cankarjev bataljon. V okolici Kamnika jih je čez zimo ostalo le nekaj. Seveda tako premirje ni trajalo dolgo. 2e sredi februarja H) 12. lota sc jo. iz Cankarjevega bataljona vrnilo 12 borcev, ki jim jo poveljeval Malija Blejc-Matevž. Pod Malevževim vodstvom so ti borci prekoračili Savo in se preko Dobcna in 1'alove spustili v Tuhinjsko dolino. Zadrževali so se pri aktivistu Mihi v kostanju Matov/, ki je bil srednje rasli, kostanjevih las, sivih, iskrečih sc oči, jo pazil na vse; nJega jo bilo težko preslepiti. Ko so drugj počivali, se ji' nenehno razgledoval po okolici. „Luka, vzemi puško. Greš z menoj na politični čas!" „Na povelje, komandant,' je poskoo.il črnopoltl Radomeljčan, eden i/med treh bratov PirSev, Luka je rad hodil /- Matov/ein na pohode. Vedno jo bilo zanimivo in razburljivo. ,.ln našo zastavo s petokrako vzemi!" je dopolnil Matevž, ko se je mladec že napotil v taborišče. „Hazmnein'" je veselo odsekal Luka in odlutel po rebri navzdol. To bo „|m>li-tič.ni čas", je spotoma razburjeno razmišljal. Matevž, ta je res pravi junak. Niti vraga se ne boji. Hes vzor tovariša in pravega komandanta. \'a vse misli, vse tako stori, da je prav. Gore tfp se rdočilo v večerni zarji, ko se je v dolini že spuščal mrak. Mahnila sla jo po bližnjici, ki se je med grmovjem vila v bližnjo vas. Nekaj časa sla že stopala molče drug za drugim, ko jo Matevž obstal in dejal: ,..\li vidiš, tja greva!" Neopazno sla prišla skoraj do ceste, kjer je stala krepka domačija. Raz hiše jc visela zastava s kljukastim križem. Matevž je prvi stopil na cesto in so oprezno ozrl na vse strani. Nikjer nevarnosti. »Zdaj pa brž! Razvij našo zastavo!' je velel in potegnil Luko za seboj k hiši. v žepu jo poiskal vžigalnik in kresnil. Pla- menček je obliznil rdečo hillerjansko zastavo in plamen jo zaplapolal nad oknom. Potem jo krepko zabobnal s pestmi po šipi. /a oknom se je pokazal bled in preplašen gospodarjev obraz. .,Za bOŽJO voljo, kaj pa je? Gori!" jc vzkliknil v temo. „Nič hudega, gospodar . je zadonel mogočen Matevž ev L;las, „le nepravilno znamenje gori. Kaj si pozabil, da si Slovenec? Sram le bodi. da razobešaš to prokleto cunjo na svoji hiši." .Kdo je ZUnaj t" jo za jecljalo izza okna. ..I.nka. daj. pokaži inn našo zastavo'' Okno je prekrila velika slovenska tro-bojnica s petokrako zvezdo. „Vidiš in zapomni si, gospodar -- le pod lom znamenjem boš lahko živel v svobodi!" jo kratko in krepko poudaril Matevž in izginil /. Luko vred med grmovjem, od sovražnikove zastave je medtem ostal le še kupček pepela. 1'iavijo. da je pomagalo Ta hišni gospodar ni nikdar več. klonil, naspotno. odslej je partizanom pomagal. To je bil eden izmed ..političnih časov' Matevža, ki ga jo odtlej ljudstvo nazivalo tudi Plamen. In to Ime mu jo ludi prista- jalo. Povsod jo bil. Nenadoma je prišel m tUdj (zginil kot bi se vdrl V tla. Njegovo besedo pa so vžigale, raslo in se bohotile v mogočen plamen upora. Pri Mihi v Kostanju Matevževa četica ni dolgO taborila. Na dnevnih obhodili je Matevž odkril izdajstvo Predsednik Marijine družbe, Irance Grošelj, ki ga je imel na sumu, da je gestapovski agent, je nenadoma izginil s kolesom v Kamnik. Matevža ni bilo lahko preslepiti. Kol da bi slutil v mračnem Februarskem dnevu nevarnost, jo ukazal umik. Kmalu nato je pridrdralo iz Kamnika, Domžal in drugod nekaj kamionov z več sto Nemci. Napadli so, a treščili V prazno. Bilo je lepega junijskega dne. Sonce jo vzhajalo in se vzpenjalo po nebu brez naj [manjšega oblačka. Zmeraj nasmejano in vedro Matevževo lice je bilo tokrat malce zaskrbljeno. Kako tudi' ne' Snoval je načrt za .napad na močno Utrjeno postojanko vVehrmannscbafta na Črnivcu. Uničiti mora tO gadje gneždb. seveda čimbolj zlahka, ker Življenje SVOJih borcev nadvse ceni /a tO je tudi toliko študiral, mislil, dokler ni ob drugi liri popoldne sklical zbora. ..Fantje, danes bo vroče"' jim je dejal, ./.brisali bomo Švabe na Črnivcu, oo so ne bodo vdali. Ali velja . ,.Kakor poveljuješ, komandant, tako bo", so glasno pritrjevali v zboru Deselarji so dobili navodila' in se spoznali z. načrtom. Šestnajst mož je krenilo na pol v vse bolj Strmo gozdnato pobočje kamniških planin. s seboj so imeli 2 mitraljeza In 12 pušk I.nka in komandant sla bila oborožena z revolverjema in ročnimi bombami. Čez' kako dobro uro so bili na cilju: postojanko so obkolili Matevž je točno po UačrtU razporedil ljudi milraljezca naprej, za njima borce po vodih. Postojanki so se približali neopaženo KO J* Mk) VSe pripravljeno za napad, je Matevž poveljeval: »Ogenj!" /. dveh strani sla hkrati zaregljala mitraljeza in vžgale puške. Nemci v postojanki so bili prvi hip iznenađeni. Nihče se ni odzval. Toda kmalu sio se 1 udi ti znašli. Začelo se je besno streljanje iz postojanke, po čemur je bilo sodili, da ni lc močno utrjena, temveč da ima tudi številčno močno-posadko. Matevž jo hitro mislil in uvidcl,-da se morajo odločiti za juriš. ,,Na zahodni strani tolčejo vragi najhuje. Tam jim moramo dali popra," jo povedal na ^las. ..Tovariš koinandanl. naj opravim z nji mi' se je ponudil bombaš Luka. In že jc skočil na piano, da izvrši namero. „Luka. nazaj'' zagrmi poveljnikov glas PraVl čas ga jo opozoril, kajti Nemci so LUl ko opazili in spustili nanj rafal. Ce so ne bi zamaknil za skalo, bi bilo po njem. Matevž pribiti močno zaskrbljen k Luki in-vidi, da je zdrav, ga ostro ošleje: ..Ne delaj neumnosti. Kdo bo odgovarjali d- Izgubim*'4 Potem mehke le doda: .skup Luka. bova laže opravila ta posel. ko če no. pojdi na južno stran, jaz bom pa ne sever Počakaj na povelje'' Polom se je odplU' na dogovorjeno mestO. Naenkrat je zado ni zil neto . (Borci, juriš!" Kol ris je planil Matevž, pred njimi £ odvitimi bombami, preskočil čistino in mahnil... Po oglušljivl eksploziji ga jo dira popolnoma zakril Vse je bilo oprav IjcnO iako naglo, da je bil sovražnik na mah brefl glave. Borci s poveljnikom na čelu s|> vdrli v postojanko, ki se je vdala brez <><'' pora. Y njej je bilo 32 mož, večinoma ^oh'^ mannschartovcev. Zaplenili so jim 2 j"''1/,^ Ijeza, 2C> pušk, 12 pištol, 2 paraboli. bomb in 2IKNH) komadov municije. V borbi je Matevž izgubil enega samega '"" .c, vrednih cca 30 tisoč dinarjev, za kar mu je sodišče piisodilo tri! mesece zapora. Kazniva dejanja zoper javno moralo kažejo, da bo treba za moralno vzgojo našega ljudstva še mnogo storita. V zadnjem času je radovljiško sodišče obravnavalo hude kršitve osebnega dostojanstva in javne morale. Ana Stare, kmečka delavka in Simon Stare, večji kmet — hči in oče iz Gorjuš pri Koprivniku — sta že od leta 1946 med seboj spolno občevala. Zaplodila sta že dva otroka in sta bila že leta 1950 obsojena na ostro zaporno kazen, ki ju pa ni prav nič spametovala; po prestani kazni sta nadaljevala prejšnje življenje, tako da je bil letos v aprilu rojen že njun tretji nezakonski otrok. Zaradi krvo-skrunstva je sodišče obsodilo Simona Stareta, ki je zaradi nasilnosti glavni krivec, na eno leto zapora, Ano pa na tri mesece zapora. Sok • IdesM v%$m • Spod Mednarodni namiznoteniški turnir v Kranju du naslednji igri: ob 17. uri: otvoritev tekmovanja, ob 17.30 uri: Jesenice — Projektor, ob 20. uri: Semperit — Opatija. V okvirju tega turnirja se bosta v soboto srečaZi. tudi ženski ekipi Semperita in Projektorja. Po polletnem presledku se bonamiznega tenisa v Kranju kranjski športni publiki ta te- lahko p i išli na svoj račun. U-den spet nudila priložnost pri- parno pa, da bodo svoje igral-sostvovati kvalitetnim namiz- ce tako podprli, kakor so jih noteniškim tekmam. podprli ob priliki državnega pr- Kranjski NTK Projektor pri- Venstva. redi namreč pod pokroviteljstvom LOMO Kranj V dneh z* prvi dan sta na spore-od 31. 7. do 2. 8. 1953 turnir Sl^eTo^Co:^! Domžale - novi član slovenske lige najski Semperit, Opatija, Jesenice tn Projektor. Turnir je tako organiziran, da bo na sporedu vsak dan po eno kolo; vsak dan bomo lahko gledali po dva dvoboja. Ker so moči vseh štirih ekip zelo izenačene, je težko predvideti zmagovalca. Zato bodo igre še bolj zanimive in bodo vsi prijatelji Dva biserna jubileja gorenjskih gasilcev . V...^fdelJ0» }2- jukja. Je ra- ni je krenil na telovadni pro- nirjem za zgled. Le-tern je dal dovljiško gasilsko društvo pro. štor pred pokopališčem. Tam tudi precej dragocenih nasve-slavdo svojo 70 letnico. Usta- so radovljiški, leščanski in tov za bodoče delo ter jih novljeno je lilo 1883. leta kot blejski gasilci izvedli šolski vspodbudil k vztrajnosti in po-tretje gasilsko društvo na trodelrt napad in, razen sled- žrtvovalnosti. Nato je podelil Gorenjskem. njih, skupno z radovljiškimi najzaslužnejšim tržfiškim gaze na večer pred slavjem je pionirji prikazali razvijanje ce. silcem odVkovanja. Z odliko-VSe Prafnično: P**** vi- Kranjskogorske gasilke so vanjem I. stopnje je bil poča-dom se je odel v vence m cvet- nastopile s simboličnimi vaja- ščen Prane Gobnajer, odlikova-£ S"J\*° zftaP° 6 S: ml J***** S«*** so vzorno nja m. stopnje pa-je prejelo 7 stave m ob cestah so zeleni izvoSi vajo z raztezamo *st- gasilcev in 1 gasilka. Društvu slavoloki pozdravljali prve go- vtjo, reševalci jeseniške žele- ^ k 70 jubileju čestitali še: ste. Zvečer je prosvetni odsek zarne pa reševanje z dvonad- tov. Bizjak, predsednik OGZ član ^K?m ^ 11 pno S kopnega stolpa. Končno so Kranj, tov. Podgoršek v imenu Da bi se zbližali nači šport- Po dogovoru s Švicarji, poj-Ztm rm-wwPnZOn rfa ,pro".člani domačega društva prire- MK 2K8 in član LOMO Tržič niki e inozemskimi, je plaval- dejo blejski plavalci letos V .evega »desetega dili mokro vajo na froreči — tov Vučko, kti je društvu ni klub »Bled« predlanskim avgllBtu v Thalwii (Švica) na Zadnjo preizkušnjo za vstop v slovensko nogometno ligo so domžalski nogometaši uspešno prestah. Prejšnji teden so premagali poslednjega rivala »Slovana« iz Ljubljane (2:1) in si s tem pridobili legitimacijo za tekmovanje z najboljšimi slovenskilrri klubi Domžalsko moštvo je v kvalifikacijskem tekmovanju pokazalo največ znanja in požrtvovalnosti ter je uspeh zaslužilo. Čestitamo novemu gorenjskemu predstavniku v slovenski nogometni ligi! Plavači Bleda odpotujejo v Švico vajo na goreči brata« v režiji Lojzke Horva- stolp tove. _ . , Za jiubilej so podarile radov- novo mo. izročil darilo občine torno brizgahio. Popoldne okrog 14. ure je oil ska gasilska godba, že ot> 7 cestna občina Radovljica, ZB na nogometnem igrišču v Tr- Radovljiea, Kmetijska zadru- žicu I. pionirski nastop, na Ka-ga Lancovo in tovarna »Veri- terem se je predstavilo 25 dfe-ga« iz Lesc. Nekatere druge setin iz kranjskega okraja, ki orgar t zaci je in podjetja so pn- so tzvedli vaje z vstavi jivimi spevala manjše zneske, i brizgalnami. Prireditvi je pit- Od 14. do 16. ure so člani sostvovalo številno občinstvo »m domačega SKUD izvedli v odrasli gasilci, ki so najmlajše lepo ovenčani tribuni so se grajskem vrtu pevski koncert, z zanimanjem opazovali pri ga zbrali predstavniki višjih ga Na sam slavnostni dan te , .--n" " * — r ~r~" ~"— *! ljiskim gasilcem po 10 000 dtn: zjutraj ;'e domača četa počastila spomin pokojnih gasdcev in med govorom tov. poveljnika Valanta položila venec na grob Hugona Robleka. Medtem so se začele stekati množice pred gasilski dom. Na povabil plavalni klub »Thal-wil« iz Švice na plavalni dvoboj. Oba kluba, sta nato odšla v Orikvenico, da se s tamkajš-n'tm plavalnim klubom pomerita v troboju. V troboju je zmagal »Bled«. povratni dvoboj1. V 22 članski ekipi bosta tudi znana plavača Ljubo Brandner iz Maribora in Julijana Bar iz Ljubljane. Po vojni še noben jugoslovanski klub ni gostoval v Švici. Sah V počastitev Dneva vstaje je Povratni šahovski dvoboj med 50-letniki na Jesenicah Srečanje z Abrahamom je vredno počastiti, so dejali jeseniški 50 letniki, ki jih je bii-zu 100. Dogovorili so se. da bodo 50 letnico skupno proslavili. 25. julija so se zbrali v dvorani -»Svobode«. Med jubilanti je lepo število borcev in precej takih, ki so tik pred upokojitvijo. Pogrešali pa so tiste, ki so padli med osvobodilno vojno, zato so se jih Se posebej spomnili. Jeseniški 50 letniki so večM'el težki de-lav.ri v železarni, vz.Vc temu pa še vedno prave gorenjske grče, ki bodo skupnosti še dolgo v pomoč. Jubilantom tirni mi čestitamo in jim /. :« m<> dočakati še mnogo let! IP. U. silskih enot, OLO ter množičnih organizacij. Okrog tribune pa so se zvrstili odposla:v-i 22 ga.siJskih društev z zastava mi, nad 300 uniformiranih ga silcev, 32 gasilk in 18 ga.'Hsklh pionirjev, gorjanska gasilska godba in godba jeseniške železarne. V pestrih narodnih nošah je ikio 46 odraslih, med njimi 6 postavnih konjenikov in 16 otrok. Vse navzoče je najprej pozdravil domači predsednik Fr. ki sta ga izpopolnili godbi na šenju požara in jim navduše- tU 22. julija v Komendi odi- Kamnikom in Podgorjem se je pihala. no aplavdirali. Po nastopu so gran brzoturnir, ki se ga je končal z rezultatom 7 : 1 za X imeli pionirji zbor na Glavnem udeležilo 13 šahistov iz Kam- Kamnik. trgu, ,s čimer je bilo slavje za nika, Podgorja in Komende- — Mladi domžalski šahist VLde V nedeljo je bilo v Tržiču 7o.letrtco tržiških gasilcev za- Zmagal je Kamničan Milan Tr. Vavpetiič je od turnirja za pr- zelo živahno. Glavni trg so na- ključeno polnile gasilske čJte prostovoljnih društev iz Tržiča in vsega, kranjskega okraja, ki so prišli na proslavo 70-letnice tr-žiškfcga prostovoljnega gasilskega društva. Okrog 10. ure je začela slavnost pred poslopjem mestne občine. Okoli 1000 gasilcev je l.'žan z 10V2 točke. Prišla je po plačo in izgubila življenje po- Perc, nakar je Anton Fister pravil predsednik tržiškega ve£t 0 smrtni nezgodi v podje- padcu počila lobanja. Bila * je podial obširno zgodo* * no 70 -letnega dela radovljdških gasilcev. Predsednik LOMO Sta društva tov. Domik, nakar je tajr.tk društva, tov. Primožič, prebral kratke odlomke iz nOVl ^:%^S:^^o nija je padel pod vagone to- jas. h, druge pa, kot je vedno 1883. leta in je samo po olvo- varniškega vlaka premikač Ju. sama izjavljala, pri dobrih l3u-boditvi sodelovalo pii gašenju hi KurtUCbč in poškodbam pod- deh. Prišla je po denar, a je 300 požarov (tudi pri velikem le&el- Minulo sredo pa je po- neprevidnost in naglico plačala Ktmetelj s primernim govorom gozdnem požaru na površini f*** **ev neprevidnosti 40 odk,U spomirsko ploščo pad- 60 ha), pomagalo pri reševanju Rozka Debeljak, zapo- lim borcem — gasilcem. ljudi in ljudske imovine pred slerm kot pospravljalka ua Bi društveni prapor in gn izročil zastavonoši. Ko je godba zaigrala državno himno, je predsednik gasilskega društva Fr. venstvo Gorenjske dalje, kjer je dosegel tretje mesto, pokazal prav lep napredek. Na kvalifikacijskem turnirju je preskočil prvo kategorijo in dosegel naslov mojstrskega kandidata, na nedavnem jubilejnem turnirju v Ljubljani pa je z zmagami potrdil, da je resen V letošnjem letu je pretresla gon jo je udaril v glavo in jo kandidat za bodočega mojstra jeseniške železairje že tretjič s tako silo odbil, da ji je pri _ V Radomljah je po svečani otvoritvi kulturnega doma na odbojkarskem turnirju zmagala ekipa Partizana iz Kamnika. Prav tako je zmagala na turnirju v Mengšu ob priliki gospodarske razstave. tju. 30. maja se je pri delu na mestu mrtva. Debeljakova kraj visoke peči smrtno pone- zapušča šest nezakonskih o-srečil Franc Velikonja. 29. ju- trok. Najmlajšega je imela v Sledila !so republiška in okr. povodnijo in pdb. Vse reševal- odlikovanjn. zaslužnih članov za n« akcije so uspešno zaklju- 15, 25, 40 in 50 letno delo hliž. oili. se šteje tržiškim ga- niemu v prid. silcem v posebno pohvalo. Kasneje se je sprevod z jez- Na:o je spregovoril tov. špi- z življenjem. Tretja smrtna žrtev jeseniške železarne v letošnjem letu naj bo vsem tistim, ki varnostnih predpisov ne upoštevajo, v resen opomin. Zavedajmo se, ure v pisarni Planinskega dru- Dob:avi. Omenjenega dne je bil v železarni izplačilni dan. Tudi Debeljakova je p i išla tja, da bi dvignila mesečni zaslu- žek. Malo pred 14. uro je ho- da VS1 varnostni predpisi m vse stva Kranj đert V narodlnlh nošah na, Čelu cer, republiški "poveljnik SGZ, tela čez tir. na katerem je stal va™astne naprave ne ™oreJ° pomikal mod goptim spalirjem ki je izrekel društvu toplo pri- tovorni vlak. Med razpetimi koristiti, če jih ne upošteva-od gasilskega doma v meslo znanje /a dosedanje delo in ga vagoni s3 je znašla prav tedaj, rne in če sami nismo dovolj v Po mimohodu ob častni trihu- postavil postrojenim 250 pio-ko se je vagon premaknil. Va. previdni _ Sprejemamo prijave udeležencev proslave v Vratih. Prevoz z vlakom do Mojstrane in raza j ter prenočišče pod šotori cln 200. Informacije in prijave do petka, 31. julija do 12\ Dopisujte (jllns Gorenjske** OBJAVE * SPOREDI * OGLASI Žreb je podelil nagrade KINO Kino »Storjio«. Kranj: 31 julija jugosl. J'lin Skataa obzorja . Predstavi ob Hi. m 18. uri. 1. do 4. avgusta ameriški barvni film Veliki CacUSO ■ Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Matineji v nedeljo ob 8.30 uri »Skalna obzorja«, ob 10. uri »Veliki Garuso«. Od 5. avg. dalj,- italijanski film >Ljubezen in .stinp«. Letni kino PaiUsJaOt Kranj: do 4. avgusta ameriški barvni film Veliki < 'aruso ; od 5. .iv-gusta dalje ital. film »Ljubezen in stnip«. Predlstave ob 20.30 uri. Kino SvolMHla, Kriinj St razišče: 31. julija do 2. avgusta Italijanski film »Sanjala sem o raju«. Predstave v petek ob 20. uri, v SDbOtO ob 18. in 20-J*ri, v nedeljo o(b 16., 18. ';n 20. uri. V soboto, 1. avgusta., ob 20. uri dvojni program: »Sanjala sem o raju« in »Skalna obzorja«. Mestni kino Kamnik: 30. julija do 2. avg. slovenski film »Jara gospoda«. Mostni kino Domžale: 31. julija do 2. avgusta angl. barvni film »Hoffmanove pripov d ko ; 5. in 6. avgusta francoski IHm Konec počit me za ljubega Boga«. Mostni kino Kadio, Jesenice: do 2. avgusta amer. film »Odločitev pred zoro«. Predstave ob 18. in 20. uri. I^'tni khio »Svoboda«, Jesenice: do 2 avgusta a.mer. lilm Odločitev prod zoro«. Predstave ob 20.30 uri, v slučaju slabega vremena jo predstava ob 16. uri v kinu >Raddo«. Kino Javornik - Kor. Bola: 31. jiullja do 2. avgusta italijanski film »Volk z gore Sila«. I 'n dst avo \' potok ob 20. uri, v sobi4o "!> 18 m 20. m«. v ne- deljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo matineja istega filma (vstopnina 10 don) Kino »Plavž«, Jesenice: 31. julija do 3. avgusta ameriški barvni film »Trije kavaliirji«. Predstavo ob delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo matineja istega filma (vstopnina 10 din). OBJAVA Pohitite z vpisom v članstvo Prešernove družbe, da ne boste ostali v jeseni brez njenih knjig, člane sprejemajo poieg poverjenikov vs<> knjigarne do 5. avgusta 1.1. Kasnejše vpise bomo zaradi določene naklade le težko upoštevali. Pozivamo obč. odbore SZDL ter odbore drugih političnih in ljudsko prosvetnih organizacij v občinah Goiiče, Jezersko, Mavčiče, Preddvor, Selca, Šen- čur, Tržič, Zali log, Zminec in žabniea okraja Kranj ter občinah Srednja vas v Bohinju in Žirovnica okraja Radovljica, da nemudoma postavijo na svojem področju poverjenike Prešernove družbe. Po naši evidenci v teh občinah doslej namreč ni še niti enega našega poverjenika. Novi poverjeniki naj takoj javijo svoje naslove ter koliko članov PD predvidevajo pridobiti, da jim bomo poslafti potrebne tiskovine. Storite vse, da bo tudi pri vas izvedeno geslo: V vsako hišo knjige Prešernove družbe! Glavni odbor Prešernove družbe MALI OGLASI Predam stavbne parcele ob glavni cesti poleg novega doma Huje. Naslov v upravi lista. I/, java. — Janez (Jorjanc, mi- Nagradno jubilejno križanko tovarne obutve »Triglav« v Tržiču je (rešilo mnogo ljudi, kar ni nič čudnega, saj so bile nagrade v obliki popustov pri nakupu čevljev Triglava prav čedne, žreb je bil naklonjen sledečim reševalcem: Prva nagrada - popust 3.000 din, je dobila Elca VVeisseisen, Zg Be- la 5, p. Preddvor, drugo nagrado — 2.500 din, Ciril Mur-nik, Lom 66, Tržič, tretjo nagrado — 2.000 din, Anica Až-man, Jesenice, Obrtniška, četrta nagrada — 1500 din — Dore Oražem, Vajeniška šola Kranj in peto nagrado Silva Rožič, Srednje Bitnje, p. Žabniea. zar z Lahor, obžalujem, da sem o pokojnem Jožetu Rajglju govoril, da me je goljufal. — Francu Rajglju iz Orehka se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Niti pokojnemu očetu niti Francu Rajglju nimam ničesar očitati. Strešno opeko sem plačal pokojnemu Jožetu Rajglju 1949. leta, dobil pa sem jo na opomin sodišča 1946. leta. Popravek. — V »Razpisu javne dražbe«, v prejšnji številki našega lista, je napisano: za hišo št. 12 na Rupi izklicna cena za prodano 1/3 lastništva, »moralo pa bi se glasiti za 2/3 lastništva din 100.000.—. Svileni pikčasti otroški srajčki, izgubljeni v nedeljo popoldne, oddajte, prosim, proti nagradi upravniku kopališča, —■ Partizanska 15, Kranj. Mizarju za pohištvo se nudi za časa »Gorenjskega sejma« v Kranju, od 31. t. m. do 10. avgusta, dober zaslužek. Naslov v upravi lista. Pogreša «e od sobote dalje ženska, stara 46 let, rjavih las* oblečena v modro jopo, rožnato bluzo in svetlosivo krilo ter o-buta v modre čevlje in prav takšne nogavice. Je malo slaboumna in je zgrešila pot. Kdor kaj ve o njej, naj javi na bližnjo postajo Ljudske milice. PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE Iz Kamnika Iz Besnice Kamniški gasilci bodo to ne- Preteklo nedeljo .so v Be»- tos cestno zvezo z železniško postajo, naslednje leto pa tudi s Podnartom. Nova cesta na deljo popoldne razvili društve. niči ustanovili Turistično dru- desnem bregu Save bo za vso raj dYa meseca prizadeval, da ni prapor. Ob tej priliki bo štvo. Resda udeležba na obč- Gorenjsko velikega pomena zbor okoliških gasilskih dru- nem zboru ni bila velika, up:*- štev. To bo že drugi gasilski mo pa, da bo novoizvoljen*- I- Dfllif prapor v bivšem kamniškem mu odboru vseh 150 članov, ki I^UlJt okraju. jih je zbral iniciativni odbor, Kljub temu da je radovlji- V Podgorju pri Kamniku so vsestransko pomagalo in c-a, ški okraj pretežno industrijsKi, pokopali Janka Galjota, biv- bodo ti člani poskrbeli za oiep- Okrajni ljudski odbor Radov-šega restavraterja v Šk. Loki šavo vseh vasi v besniški oba.-in oskrbnika Ribniške koče na ni- tak° da bodo tudli tujcem všeč. Društvo bo uredilo najprej pota do Slapa in Besni-ških toplic in hkrati marki- ralo pota do vseh izletniških Zlral v PolJčah tajski tečaj točk. Praznik občine Naklo in še kaj... Pripravljalni odbor si je sko- bi občani čim dostojneje pro slavili svoj občinski praznik — 26. julij — dan odhoda 23 pr vemu, primernejšemu spomeniku na Bistiici. Praznovanje je v glavnem prav zadovoljivo potekalo, vendar moramo omeniti, da nekaterim manifestacija občinske Pohorju. Po vojni je bil več let oskrbnik Doma na Krvavcu. Kamniški trg je bogato založen s sadjem in zelenjavo. Zlasti na pretek je zelja in krompirja. Cene stalno padajo. Tržni prostor v mestnem parku je premajhen za vse proda. ljica ne zanemarja kmetijstva. Da bi se kmetijska proizvod za prosveto in kulturo orgam- zana« v Podbrezjah je dokazal čudno stališče do občinskega ljudskega praznika. Kot član pripravljalnega odbora ni imel nikdar časa za sejo, medtem pa je pridno organiziral »ekstra« veselico v Podbrezjah, voborcev v partizane in stre- enotnosti nt. bila pogodu. Od-ljanja 59 talcev na Bistrici. krito so jo minirali s svojim V soboto popoldne je bilo po reakcionarnim in lokalpatiiot-vseh vaseh te občine praznič- skim delovanjem. Prvi tak no razpoloženje. V Naklem in znani »junak« je Janez Kožna Bistrici so se prebivalci še 3eK podbreški pevovodja, ki nja v okraju izboljšala" "je Svet prav posebno odrezali pri po- je v nedeljo popoldne menda da morajo prodati, kar jim stavljanju mlajev in krasitvi raje v cerkvi prepeval in or- Je ostalo od zadnje veselice, hiš, a Dupljanci so bili med gljal za žegnanje, kot da bi Pri tem Je vztrajal tudi, koje zadnjimi. izpolnil svojo obveznost in na- občinski ljudski, odbor Naklo Na večer pred praznikom E1 f\°Vil s pevskim zborom v Na. društvu zagotovil, da prevza. je zbrala ob okusno okrašenem klem- Sicer Pa *° na me vss Jestvme ln ™&če' ^ ki ga je te dni s pohvalnim uspehom zaključilo dvanajst tečajnikov iz raznih krajev ra- Gradnja nove ceste od Bes niče do njene železniške posta- dovljiškega okraja. Na tečaju ^ScSTl!rSSuiiA tisočSava sn nnlPio- r\rsmxoih Vnlhi,rnn L-^-eV na, ^'SiriCl USOCgJava je hitro napreduje po zaslugi so poleg domačih kulturno. jalce, ki se morajo zato v dveh ilx t~^n v^ua pVe ^ U^'LC; " vrstah zvrstiti okrog Gaiilske- Iraškega odbor*, kovnjakov predavali tudi stro- ga doma Tako bo Besnica dobda se ie- kovnjaki iz Ljubljane. Vojaška godba iz Ljubljane je dne \26. t. m. koncertirala v mestnem parku v Kamniku. Da dobra in lepa godba človeka plemeniti, to drži, žal jpa hodijo po zemlji še kreature, ki jim diši le tista »muzika«, ki je skiita v alkoholu. Okoli 10. ure zvečer je v ulici za veseliščnim prostorom pretrgal nočno tiši- in razsvetljenem spomeniku žalni svečanc^ti na Bistrici tr- aeJMtro pokvarijo. Najbrž je dili, da nima nobene sodobne podbresko žegnanje odločilno pesmarice, od koder naj bi vplivalo na organiziranje te vzel kaj primernega. Tudi Sta. veselice! ne Tonkli, član odbora »Partt- K. P. Mengeš je proslavil svoj občinski praznik množica domačinov, tujcev in svojcev padlih. — član OLO Kranj, tov. France Cvenkelj, je v svojem govoru pravilno ocenil veliko žrtev talcev. Salve, žalostinke vojaške godbe iz škofje Loke ter združenega pevskega zbora tz Dupelj in Naklega .so svečanost še povečale. Sledila je kino predstava »Na svoji zemlji« na prostem. Mengeš je že drugič svečano pol deseti uri dopoldne je bila V nedeljo je vojaška godba praznoval 27. julij, svoj občin- svečana seja občinskega ljud-na vse zgodaj igrala po vaseh ski praznik. Ta datum si je iz- skega odbora v fiskulturnem budnice. Ljudstvo jo je nav- Dral zato, ker je bila na ta dan domu, ki so se je razen občin- Počitniška kolonija v Strunjanu Svet za ljudsko zdravstvo to Bojazen in strah neplavačev j a soc. politiko pri OLO Kranj minil. Sprva s pomočjo fizkul- dušeno pozdravljalo" ter s tem Pred dvanajstimi leti organi- skih odbornikov udeležili kot no otroški krik, tako poln gro- je letos oskrbel otrokom iz tuirnika, nato pa so že samo- manifestiralo trdno povezanost zirana prva partizanska sku- gostje tovariš Tomo Brejc, stojno zaplavali. Tudi tekmu- z našo ljudsko armado. V do- Plna v iMengšu in nato izvede, član Izvršnega sveta LRS, tov. jejo med seboj. Najboljši pla- poldanskih urah pa so ljudje na prva množična akcija proti Potisek, sekretar OLO Ljub- valci so bili že nagrajeni s čo- hiteli v Strahinj na grob bor- okupatorju. Prvi borci so v no- ljana-okolica in tov. Kovači.č koilado pav TTr«b-T.51j-Q.o-„ ^t.(-o!^v,o i,: — Či mp-d in 97 -mliipm nvp_ sP.krptnr Okrninpo-o n.diVv>rn ze, da je ljudi, ki so že spali, okolice Kranja 3 tedensko leto--kar vrglo iz postelj. Po ulici vanje ob morju, je nihal pijan možakar ter so- Razen 50 šolskih, je odšlo leva! z nogami jsvojo ženo in tova t 14 predšolskih otrok iz kolado majhnega otročička s tako bru- vrtca na Golniku. Mnogi izmed talnostjo, da je ubogo dete mo. njih so sedaj prvič videli mer-rabo biti vse podpluto od sun- je. kov lastnega očeta. Pa se čudi- v slovenski in italijanski šoii mo, kako to, da marsikateri sin v strunjanu življenje kar kipi. sovraži svojega očeta! Le za- že zjutraj ob V27. uri se raz- kaj neki točilci pijač ne odre- iega smeh. Vse je dobre volje, cev Kokrškega bataljona, ki so ci m6d 2*>. in 27. julijem pre- sekretar Okrajnega odbora SZ. rezali telefonske žice, ki so DL ljubljanskega okoliškega vezale Mengeš z Jaršami, sode. okraja. O pomenu občinskega ki ga ima že čez mero pod kapo? »Trboveljski slavčki" na Jesenicah Ime »Trboveljski slavček« je znano menda slehernemu Slovencu, pa tudi preko republiških in državnih meja. Nekoč mladi »slavčki«, ki so z naj- Izlet smo tudi 2e napravili, padli v junaških bojih v Uden Le škoda, da ni bilo lepo vre- borštu. Prispeli sta tudi par- me in zato nismo- mogli do tizanski patroli iz Dupelj in tavali pri rušenju mostov čez praznika je govoril tov. Vidali, Kopra in San Nikola. Z barko Goric. Po govorih je vojaška Bistrico in se s temi junaški- predsednik občine, ki je pre-smo se odpeljali mimo Pirana godba izvedla dobro priprav- mi dejanji povezali v verigo bral tudi odlok o preimenova-do Portoroža. Prva vožnja po ljenl program, moški pevski borcev, ki so tedaj izvedli že nju dela Ljubljanske ulice v morju je bila za marsikoga zbor in mešani zbor iz Križev več akcij v kamniškem okra- Ulico narodnega heroja Matije Blejca ter Splošne javne ambulante v Zdravstveni dom čejo prodaj"e alkohola človeku, kljub temu da včasih vreme :>e posebno doživetje. Drugače pa pa sta zapela nekaj partizan- Ju in na Slovenskem sploh. skih pesmi. Popoldansko glavno slovesnost je otvoril predsednik ob- zjutraj ne kaže najbolje. Zju- se pionirji zabavajo tudi s knji-traj. po umivanju, je telovad- z žogo in raznimi dru- ba, ki jih razgiba, krepi in utr- g**33* igrami. Včasih tudi za- juje. Ob y28. uri je zajtrk že P°Jo. Za Dan vstaje so na pro- pripravljen. Kosi belega kruha, sla^- nastopili s pevskimi toč- namazanega z marmelado, kami in simboličnimi vajarm. sladka bela kava, to je za nji- Mal^. z ^Jka so s prav c>im praznovanjem. Sledil Jepe hove želodčke. Dober apetit prisrčnimi točkami razveselili imajo kar vsi po vrsti, neka- glodalce. Letošnje praznovanje občinskega praznika je trajalo kar dr- Tineta Zajca, ki je padel 10 dni. Odprli so lokalno raz- čine tov. Peter Poličar, ki je stavo obrti in industrije v ob-govoril o pomenu praznika in činskem domu. Razstava je ze. nalogah občine v zvezi z bodo- teri hočejo celo dodatek. Vsi obroki hrane, tudi malice, so ster kulturni spored, pri ka terem so sodelovali gimnazijski pevski zbor iz Dupelj, u- lo okusno urejena in razpore jena v 18 sobah ter prikazuje pestrost mengeške obrti in industrije. Posebno lepi so mi kot partizanski zdravnik. Nato je bil pred občinskim domom svečan defile članov LT, ZB, predvojaške vzgoje, mengeške godbe na pihala, športnikov, članov »Partizana«, delovnih kolektivov in množičnih zarski, ' pečarski, kolarski in organizacij. Na bivši (splošni večjimi uspehi nastopali doma izdatni; hrana je zelo okusno §e med letovanjem, žal pa ga in Op. ur.: članek smo prejeli čenči osnovnih šol iz Dupelj kovaški izdelki. Razstavljajo ambulanti j^e bila odlaita spo- Nakla, folklorna skupina to. pa tudi domača industrijska nunska plošča dr. Tinetu Zaj pripravljena. Vodstvo skrbi, da zara,di pomankanja prostora varne »Inteks« iz Kranja in podjetja: Tovarna glasbil, To nismo mogli objaviti v prejšnji pevska zbora KUD iz Nakla in varna »Trak«, »Parketarna«, so otroci res zadovoljni. Kopljejo se dopoldne in po- številki. Naj povem še to, da Dupelj. Po kulturnem progra-poldne. To je veselje! Urijo se so se otroci, polni lepih spo- mu je bila prosta zabava, ka- v plavanju in skokih v vodo. minov, že .srečno vrnili domov, tere dohodek je namenjen no- Državno posestvo Pšata, ki je na prostem razstavilo tudi vse tn v tujini, so dorasli in ponovno nastopajo pod tradicionalnim imenom. Največja industrijska kraja v Sloveniji, rudarske Trbovlje in železarske Jeseni.ce, pa zadnja leta še posebno vezeta pevski zbor »Trboveljski slavček« in pevski zbor jeseniške »Svoboden. Kakor lani, bo tudi letos »Trboveljski slavček« obiskal Jeseničane. V soboto, 1. avgusta, Počitnice so in doba dopustov, mora priznati, da so odgovor-bodo trboveljski rudarji, člani Svet za socialno skrbstvo in ni svojo nalogo stoodstotno iz-»Svobode - Center t, ki pojejo zdravstvo OLO Radovljica pa polnili in da je življenje mla- »Lek«, razen tega pa še Gozd- cu. O it vljenju junaškega partizanskega zdravnika je govoril tov. Lipar in nato sprejel na semerna in drevesnica ter partizansko patruljo, kj je obšla vse bližnje kraje, kjer se zadrževali partizani. S se- Skrb za najmlajše stroje za obdelavo zemlje. Razstavo ft je do občinskega praznika ogledalo nad 5000 ljudi. boj je prinesla prst s Komen-sike Dobrave, kjer je sovražnik upepelil bolnišnico. Ve*1 t!- Ves teden pa so se vrstile v sočglavi množici je govoril tu počastitev občinskega prazni- di tc^v- Tomo Brejc, Jadranu, ^/saj tako pravijo ka razne kulturne in športne Mengšanom čestital k pionirji, ki so se pred krat- prireditve, kt si jih je ogle- skemu prazniku, kim vrnili iz Crikvenice. Prav dalo nad 20.000 ljudi. ki je občin- priznanem pevskem zboru ima polne roke dela Ni tako dih tabornikov in otrok, Ki so tako prijetne dneve preživlja 27. julija so bili vsi delovni »Trboveljski slavček«, jeseni- lahko poskrbeti za več sto pio- v kolonijah, zelo prijetno. O- 110 pionirjev v Pečini pri Su- kolektivi prosti dela, tako da ški gostje. Koncert bo v Let- nirjev ki so šli »n ki bodo troci imajo velik tek in se na šaku, 50 pa jih komaj čaka, je odo ta dan res pravo praznem kinu za domom »Svobo- še šli'taborit v počitniške ko. svežem zraku in ob obilni hra- da bodo 4. avgusta odšli v Izo- nično razpoloženje v mestu. Ob de« Za gostovanje je bilo že lonije Ni tako lahko storiti ni vidno popravljajo, da jih je lo; večina bo tokrat prvič vi--- v minulem tednu izredno zani- vsega da bodo ti veseli malčki £ar veselje pogledati. Tako je dela morje. Pozabiti pa tudi LETNICA PROST GAS ' Otvoritev olimpijskega strelišča preložena zadovoljni, že s samim organiziranjem taborenj in kolonij je mnogo dela. Izbira primernega kadra, ki se zna vživeti manje. Tovarištvo med Jeseničani in Trboveljčani se je še posebno utrdilo lani, ob priliki gostovanja jeseniških svoboda-šev v Trbovljah. Zato so tudi že vse vstopnice za koncert rnz. posvetiti, je težavna prodane. Naslednji dan pojde- J ^ šg v&e d jo člani »Trboveljskega slave-ka« in člani pevskega zbora jeseniške »Svobode« na skupni DRUŠTVA NA JESENICAH Novo, najmodernejše strelišče v Jugoslaviji, t. j. strelišče strelske družine heroja Matije bilo v Rovinju, kjer je preži- ne smemo pionirjev, ki so ta- velo nekaj prijetnih tednov 60 borili v Seeibodeniu ob Milstad- pionjrjev iz Bohinjske Bistri- skem jezeru v Avstriji. Prostovoljno gasilsko društvo Verdnika - Tomaža na Jesenice in Bohinjske Srednje vasi. Ko pionirji pripovedujejo o j0SPnj(.t, Uu sto ^ustanovljeno 1 can' naj' m DiI° odPrto v poča. Tako je v taboru nad Ribnem svojih doživetjih med tabore- 18(93 !rx> i in'2 avgusta pro^ Dn<^a vstaje. Zaradi v miime^iii IZ*„.1„ Pri Bledu, kjer tabori 35 pio- njem in v kolonijah, se nje- siavijai0 60-letnico svojega ob. tehničnih ovir, nastalih pri zaključnih delih, pa je otvoritev nirjev iz raznih krajev radov- hovi starši čestokrat zamisli- s^0ia Proslava, združena z ljiškcga okraja. Te pionirje mo v svoja otroška leta. Nam razvitjcim novega prapora, bo preložena na 16. avgust, za kar je morala ljudskaoblast bodo prvega avgusta zamenja, nj bdo tako. Našo mladost so pi>-v tisočerih lučkah. davalo. Pod njegovim okriljem, novo Valvnzorjevega doma pod Ta teden pojdemo v Opatijo deluje veliko število planincev Stolom, ki je bil med vojno po-in nato navzdol ob istrski oba. Iz Radovljice, Lesc in drugih žgan. Kljub neugodnim vreli. S soncem v laseh, .s smehom okoliških krajev, tako da. Atej« menskim razmeram so se Rana zagorelih obrazih in živim društvo mnogo več članov ka- dovljičani lotos lotili gradnjo ognjeni v očeh se bomo vrnili kor pred vojno, članstvo se Je tega doma. z vso vnemo, tano k staršem na zeleno Gorenjsko, v zadnjih letih odlikovalo prta- da bo do jeseni v glavnem že Spoznali smo se med seboj, vsem pii obnovi pri ljubi jenih dograjen in iztočen svojemu spoznali in tudi vzljubil naše planinskih postojank. Tako je namenu. Jadiransiko morje in v njegovih pred leti zgradilo lep planin- S tem pa načrti radovi |U w h valovih preživeli nepozabne ski dom na Kriških podih, kfc planincev še niso izčrpani. Z dni, občutili dobrote bratsko ga jt v spomin na ponesreče- dobičkom, ki jim ga bo dona- v osnovnih plavalnih gibih. To še ali Krajše izlete. Ogledali republike Hrvatske, ki na« je nega mladega planinca i'ogač- šal Valvazorjev dom, name-preskrbel za 21 dni, kolikor bo je dobro, da jih drži voda vsaj smo si že Martinščico, reško tako lepo sprejela. Hvaležni nika preimenovalo v Pogačm. ravajo v prihodnjih letih zgCTU trajala naša kolonija, prijetne nekoliko' na površini, sicer bi pristanišče, IReko, živalski vrt, smo OLO Radovljiva, ki nam kov dom. Razen tega je obilo- dili Prešernovo kočo na Stolu prostore v tamkajšnji osnovni Jadransko morje v teh 21 dneh Trsat, razvaline frankopanske. je omogočila prijetno letovanje. \Uo priljubljeno planinsko iz- in tako obogatiti ljubitelje Ka-šoli in otroškem zavetišču. Po- izginilo, toliko bi ga popili. ga gradu, muzej in še marai- Obljubljamo, da bomo V bodo- letnlško točko Roblekov dom ravank še za eno planinsko porazdelili so nas po sobah, nam »Na sonce!« zakliče učitelj kaj. Vedno vidimo kaj novega, čem šolskem letu napeli vae na Begunjščici, kamor zahaja stojanko. določili vzgojitelje in pričelo in ubogati je treba, čeprav je slišimo kaj zanimivega, tako sile, da bodo naše ocene čim- vedno več ljubiteljev planinske Res, Planinsko društvo Rase je prijetno, brezskrbno živ- večkrat ločitev od morja težka, da teče čas kar prehitro. Naj- boljše in da bomo vredni si- prirode. dovljlca je lahko ponosno na ljenje ob morjiu. Prva noč v Da je morje močno slano in ga lepši ispomini mojega letovanja novi naše Gorenjske in dobri čeprav so ti uspehi veliltf: :n svojo gradbeno dejavnost, saj novem kraju, v novi postelji ln mu-sikdo od nas pošteno pije, pa so vezani na lep izlet Titovi pionirji. bi bilo tanje ponosno tudi mar- s tem nudi najlepši zgled tudi med novimi prijatelji je pote- nas namreč prav nič ne moti. z motornun čolnom. Takrat slkatero večje planinsko dr..- drugim planinskim društvom kala burno Komaj smo čakali, Tolaži nas misel, da pojdemo smo si ogl"da.i prijetno nr:ste- Vaši gorenjski pionirji, štvo, * radovljiški planinci ni- na Gorenjskem. ^ <;i,\s GORENJSKE GLAS GORENJSKE ZIIIIIIIST K ŠTEV. 31. ereira 'omes £rpi zaslužek COdlomek iz romana Esteiros} 1. Vili. 1953 to ga je težilo vse bolj kakor košara. A njegova misel je pohitela k brezčutni sireni, ki je oznanila konec dela v tovarn': in pozabil je nase. Zazdelo se mu je, da je tiudi čas nekak priganjač, ki žene stroje in krivi ljudem hrbte. Barka je kakor brez dna-Ne, ne bo odnehal, četudi bi Kar vrglo ga je s poste- kaj, tam zadaj, v mračnih hi- »Pazite na tole košaro. Dolje. Ko se je obuval, so šali, in so visoki kakor zidovi, bro naložite, ste razumeli?« ga bolele noge, kajti če v- In tu ni čuti njihove pesnd, Tonio je možem z lopatami moral poginiti. A ko bo delo ljev nikoli ni nosil. A po pesmi kladiv in nakoval, jer- vrgel proseč pogled. A to so končano, bo poteptal to koša-deiavnicah, si je mislil, bom m eno v in vreten. Tu je puščob- bili prvi delavci in so vedeli, da ro. iPotem bo šel pokonci in kaže hodil. no obrežje. 'Stoječa voda poti ima njihov gospodar odprte kor poln moči mimo delovodje »Na svidenje zvečer, mati.« začasnimi pontom; črne barke oči. in zaničljivo pljunil predenj. »Južina je taimle, na poiid:.« brez jader pozibavajo na vodi Fantič, ponižan in prema- Rezek glas je kakor bič pre. Saj res, kmalu bi pozabil svoje trupe, polne črnikastega gan, se je sredi vseh teh ljudi, rezal zrak: na ta košček suhega kruha. tovora. Tam daleč zamegljena ki niso zapazili, kakšen spre- »Brez besed tam. Delajte Stopil je na prag. Zvezde na ravan, tu pa brezbrižna in za- ten ključavničar bi bil lahko raje!« nebu so zaspano mežikale, spana reka. Vsa pokrajina —. postal, začutil čisto osami je- To ni letelo nanj. Kajti če Sonce bi se moralo dvigniti neskončna samota. nega Privrele so mu solze in bi on odprl usta, bi se mu iz onstran reke in obarvati za- Tonio se je še enkrat ozrl na licih, črnikastih od prahu prsi tzvil krik upora proti ^se- spano pokrajino. V Tonijevem na oddaljeno tovarno. Tovariš in znoja, zarisale dolge sledi. mu. Grizel si je ustnice. Bar- srcu pa je že vstajala zarja Za njim pa ga je potisnil pro- Tovariš ga je prijel za ra- ke ni videl več, pred njim je ti pontormi. »Stopi, fante!« radosti Pred vhodom v tovarno se je bila nabrala že gruča ljudi, ki so se polglasno pogovarjali. Imeli so zagorele obraze m mračne oči, oglata in od pre- Pf81™^, ^ffa,', težkih naporov ukrivljena tc mo: zevalo na palubi samo še črno »Ne joči, moj stari. Kaj ne brezno, ki ga je meitl s po- vidiš, da se ti mrcina roga in gledom F^lad,ani!.^Se J.tJ?™???; posmehuje?« črna glava se je spustil v Tonia je zadelo v živo in podpalubje, naperil mačje oči stt.snil je ustnice. Ne bo mu več v temo in se vrnil s sijočim dal prilike, da bi se mu po- obrazom, še eno košaro in še Zvrhana' košara, potem spet Usločene noge pod težo košare, urna, a lesa Tud-^ ti so čakali vsak previdna hoja po sredi deske, smehova!, pa četudi na mestu in še . svojo zarjo. kaJu če Je kdo *~ pogine. A košare so postarale >>TW>1i<« Za drogovi železnih vrat se in človeško mravljišče je ne-' vse težje in težj Ni več * .°T g . .... . n je nekdo prikazal nehno mrgolelo. Poslovodja je lo611 J{ so kaplje, ki so mu . T°m° Je se vedno tiscal svo- »N^nrei-« ' stal na Pontonu to nadzoroval drs&le |po licih, solze ali znoj. 3° k,°5af° "* raim' Kakor da bV iP črna irlava stresanje, na barkah so bili že Potem pa ta posmehljivi pri- ni snšaL Tonio ki le "stal ob strani tudi de'lavci- da ne bi zastai~ ganjač na barki; boleče noge, »Ha, sedaj pa so se ti pole nočakal <4 sr, vstonili nai' loPate- Vklenjene v čevlje, kakor je vrnile moči, a?« prei možie Potem ieK >>Hajdi' Zg^te ^ ™ ^ ™ vklenjen v strupene Zazrl se je v delovodjo. Imel v ,1- -™Lym J« ^R6° Zvrhana košara, potem spet pogiede črne glave. je žejna in izsušena usta in ni 01' ' , prazna košara... Vagončki so Medtem ko je čakal na ko- mogel z zaničevanjem pljuniti »Goopoa . ..« drseli po tračnicah, na plošča- šaro je iz jopiča napravil svl- predenj. Hotel je vzravnati Trepetal je. Ni se mogel di je bil že cel kup premoga. tek 'in g,e hotel še gezuti A spomniti njegovega imena, čr. »Hej, ti! Zaspane prekleto! roke nakladačev so delale 'kana glava... Črna glava-., je Kaj čakaš?« kor stroj. razburjeno mrmral. Posmeh je letel na Tonia. »Hajdl, hop!« i»No, ali boš vstopil ali ne? Zaspanč ... Niti pomislil ni, da upogal je in odhitel :po de-Kaj misliš že zdaj lenuhariti?« bi slekel jopič, ki ga je bil do- ^ bos samo na eno nog.0 se je drl delovodja- bil pred tremi leti na semanji Delovodja se mu je režal m šel je za drugimi, črna gla- dan. Sedaj pa je premočen od va . .. Gospod -,, Ah, to je bilo potu in raztrgan opletal okoli obupno. njegovih rok in Tonijevo telo Zapisali so njegovo ime; po- je bilo kakor strašilo v prosu, tem so mu porinili v roke ko- Zvrhana košara, potem spet šaro. On pa se je še vedno prazna košara... Tonio se je trudil, da bi se spomnil njego- potil in sopihal od vročine. Pre-Vega imena. i vidno je hitel po deski nav- svoje izčrpano telo, a se je zamajal. Košara mu je padla iz rok . .. Noge so ga odvlekle k izhodu. Malo kasneje je morala njegova mati po prvo plačo, ki jo je bil zaslužil tistega dne. Motorizirane rikše Poslovni ljudje in tudi naši pomorščaki, ki jih je pot zanesla v razne eksotične deže- vse, kar se jim je zdelo primerno. Belec se ne zmerti za to, da je tudi tisti, ki prevaža, Gruča se je ustavila na koii- zgor in spet navzdol, kajti čev- le, predvsem v azijske pokra- človek! Marsikateri mornar, ki cii tovarne, tik reke. Tonio se ljl so drseli, kakor bi hodil po jine in v Južno Afriko, so tam je opogrmiil: loju, zraven so ga še žulili. srečevali na ulicah siromake, »Kako je že done tistemu V tovarni je zateglo zatulila črnce ali rumenokožce, ki so, tamle?« je tiho vprašal tova- sirena. Osem. Toniu je v tes- suhi kot kost, tekli na vso moč riša in pokazal na delovodjo. nih prsih srce hitreje udarilo in vlekli za seboj, najčešće pa trovali med~seboj,~kdo t Ta se mu je posmehml. Sedaj, sedaj bodo tam Stopi* rinili pred sabo nekak voziček ^ išel ^ doloc^n(> mesto »Kako, mar ne veš? Črna v delavnice ... na dveh visokih kolegih, na ve. glava. ..'« Stopil bom k onemu in re- likih vzmeteh in kričali na o- A v tistem trenutku j© že kel: gospod Henrik, jaz som stale potnike na cestah, naj se zadonel njegov zapovedujoči tisti fant, ki ga je priporočila umalknejo. Ta čudna vozila so glas: ravnateljeva gospa •.. Saj res! rilkše v obalnih mestih, kjer je »Hej, vi s košarami! Po tej- Henrik mu je ime. A kaj po- bil avtomobil zelo redek in kjer le deski boste hodili navzdol, maga, ko se je šele sedaj je bila delovna ali, bolje pove- jo potoval po teh krajih, s ponosom pripoveduje, kako se je tudi on vozil z rikšo in kako je užival, ko so ti siromaki in si s tem pridobil novega klienta za prevažanje po mestu. ■Nemški tehniki bo uspelo sčasoma odstraniti te žalostne dediščine preteklosti. V vehkih po onile pa navzgor in stresali spomnil. Premog v vagončke.« Z ro«o Črna glava je opazil onemo- mnogo cenejša od bencina. Poje široko In gospodovalno za- gel obraz mladega nosača in leg te čisto komercialne cene, mahnil: »Hajdi, v vrsto!« ves jezen ga je nahrulil: Šele tedaj je Tonio spregle- »TI, smrkavec, za en cel ceno. Rikša gre lahko tudi ze dal resničnost. Začudeno in krog si zaostal! Če ti spiš, jaz, lo počasi, in sicer tako, kot vprašujoče je pogledoval okrog vedi, jaz imam odprte oči!« hodi človek. Mnogi turisti so sebe, kakor bi hotel ujeti bc- Naježen se je obrnil k mo- si raje najeli rikšo kot avto- Žečo utvaro. Da, stroji so tam- žem na barki: mobdl, ker so iz nje opazovali dano, vprežna sila domačina tovarnah Messerschmitt-Werka v Regensburgu so začeli izdelovati motorizirane rikše po je imela rikša še svojo posebno načelu navadnih mikromotor. jev. Zelo lahek motorček po- ganja lahko, odprto, dvosedež-no vozilo, ki je bistvu podobno našemu triciklu, le da sedi vozač zadaj in je šasija spredaj. Tatovi draguljev pred sodiščem. V začetku julija se je pričel v Aix En-Provence (Francija) proces proti tatovom, ki so leta 1919 indijskemu knezu Aga Khanu pokradli dragulje in zlatnino. Večino ukradene robe so našli v neki garaži v Marseillu in jo vrnili lastniku. V proces je zapletenih več znanih oseb, med njimi „Mis bVancijc 1932" in bivši polkovnik George Watson, ki trdi, da je premier Churchill njegov boter. Watson je znana osebnost iz zadnje svetovne vojne in je za svojo hrabrost prejel številna odlikovanja Velike Britanije, Francije kakor tudi Amerike. Sedaj mu očitajo pustolovski značaj. Afera na britanskem dvoru. Britansko časopisje poroča, da bo na angleškem dvoru nova senzacija, ker se je 23 letna princesa Marjeta zaročila z navadnim zemljanom, pilotom Petrom Toursendom, ki je star 38 let in razen tega še ločen. Toursend se je v minuli vojni izkazal kot heroj v obrambi britanskega otočja pred nemškimi napadi. Britanski dvor je doživel zadnjo družinsko afero leta 1936, ko sc je moral takratni kralj Edvard VIII. zaradi razmerja z Američanko Simpsonovo odpovedati prestolu. Pri tem imata vladar in vlada važno besedo. Sedanja kraljica Elizabeta II. je izjavila, da svoji sestri Marjeti ne bo kalila sreče, pa naj se porodi s komerkoli. Največja tovarna pod zemljo. Največje podzemne tovarne niso v Ameriki ali v Angliji, pač pa jih imajo Švedi. Proti koncu druge svetovne vojne so zgradili v bližini Linkendiga pod zemljo pravo industrijsko mesto. S surovinami ga oskrbujejo skozi dolge tunele. Poleg industrijskih objektov so zgradili tudi moderen hotel. Sistem za čiščenje in ohlajevanje zraka je tako dovršen, da prebivalci- ne občutijo, da so pod zemljo. Človek z najdaljšo brado. Pariški listi so objavili zelo redko fotografijo človeka z najdaljšo brado na svetu. Luis Kulon se hi nikdar v življenju obril, tako da mu je zrasla 3 metre dolga brada. Fotografija je iz leta 1902. Zakaj je Kulon nosil tako dolgo brado in zakaj se nikdar ni obril, še ni pojasneno. Domnevajo pa, da jo je nosil zgolj zaradi ekstravagance, oziroma da bi vzbujal pozornost. Vznemirjenje zaradi ,.letečih krožnikov". Ed\vard Usteroe, frizer v Washingtonu. je nedavno zopet vznemiril ameriško javnost s pravljico o ..letečih krožnikih". Komisija za proučevanje neznanih vsemirskih teles je prinesla truplo čudnega stvora, za katerega je trdil, da je marsovec, ki ga je z avtomobilom povozil v Trenutku, ko je hotel skočiti v „krožnik". Dva marsovca pa da sla mu ušla. Strokovnjaki so ugotovili, da je truplo zelo podobno zemeljskim sesalcem. Po (Večdnevni preiskavi je frizer priznal, da je marsovec le opica, ki jo je zaklal, obril in povozil zato, da so časopisi objavili njegovo sliko na prvih straneh. Frizer je bil zaradi kaljenja javnega reda in miru kaznovan na 40 dolarjev globe. Leteči čoln. V Nemčiji so zgradili motorni čoln posebne oblike^ ki se lahko dvigne iz vode in nadaljuje vožnjo po zraku. Prvi vzorec takega čolna je bil izdelan po naročilu nekega Norvežana, ki ga bo uporabljal za potniški prevoz v fjordu Oslo. Čoln je dolg devet metrov in tehla dve in pol toni. Univerzalni radiotelevizijtki .sprejemnik. Neki francoski konstruktor je izdelal univerzalni kombinirani sprejemnik, ki ,,ujame" vse radijske valovne dolžine in vse televizijske definicije od 400 —900 linij. V kratkem bodo pričeli ta aparat serijsko proizvajati. Cena bo samo za malenkost višja od cene navadnega televizijskega aparata. Novi rušilec. Amerikanci so izročili morju nov 5.500 tonski rušilec „Norfolk", ki je 165 m dolg in 17 m širok ter doseže hitrost 36 vozlov na uro, kar je za te vrste ladij zelo veliko. Bušilec s 431 člansko posadko in 29 oficirji, je oliorožen s štirimi torpednimi cevmi, s štirimi protiletalskimi „dvojčki" in štirimi lopovi težkega kalibra. Me Charthvja so hitro prepoznali. V Bal timore je neki posredovalec z nepremičninami postal lako navdušen za senatorja Mc Carlhvja in maccarlhvzcm, da mu je pred svojo pisarno postavil spomenik, kjer je kratko vklesano: Državnik, senator Mc Carthv. Kaj je Mc Carthv, pa so povedali tisti prebivalci Ballimora, ki so spomenik prcplcskali s kljukastim križem. K temu so dodali še gesla Hitlerjeve abecede. Policija je morala spomenik zastražiti. Vtab onscu na d Rib nem Taborišče je še spalo. Velik jastreb se je odtrgal z gnezda nekje na Jelovici in krožil v ponosnih krogih nad šotori. Tedaj me je zmotil mlad stražar in me vprašal, koga iščem. I'ov< dal sem mu in odveoel me je proti šotoru taborovodj« tov. Franceta žvana. Ni se i«a-dej;ii tako zgodnjega obiska. Dim nad kuhinjo mi je povedal, de sta pridni kuharici tov. Pristavčeva in Prešernova fce ,!,.iu t ),l i .inega. jutra do poznega večera skrbita, ,|:> potešita odličen tek petin-ti'ide.set ili pionirjev in pionirk, ''•'i drl u ne štejeta ur; prvi sta ^a nogah in med zadnjimi le. K;da k počitku. Odlične hra-otroci prav gotovo ne bo-^o tako hitro pozabili, saj ku-'"'a .samo take jedi, ki jih "l>ajo najraje. Tovanš Dušan je pogledal na ^ro. Bližal« se Je sedmi. Stra je prebudil trobentača Kv. j^Čko, plavola:: i lailttoka S "'"'"ko pri ;l riženimi lasmi. 1'" 111 'l je v taiboi ovoiljih šob.r ,H) liobrnto in zatrobil proti ^teu, obetajočemu lep dan. . T" Trarara, trarara... in že * završalo v Šotorih kot v če-£elj'h' panjih in že so tisti, ki Je znajo najhitreje obleči, hi-v /.bor. Ko .so tekli v jll-: lem hlad i, | • tudi zaspan '' liitio minil spance. Se ^Ollko gimna.siličnih gibov, potem umivanje v Savi in taborniki so bili sveži kot čisto, rosno jutro. Da bi vedeli, (kako jim je zajtrk teknil! Vsak je pojedel za dva odrasla. Po zajtrku so p(xspravili šotore. Depo so postlal! ležišča, potem pa so fantje nasekali drv za kuhinjo. Med njimi se je najbolj odlikoval Lavči. Že je sonce zajadralo više na nebo, popilo vso roso in pričelo žgati. Vročine smo bife vsi veseli, saj je je bilo doslej bore malo. Tako je minilo jutro in <>h desetih se je pričela taborna šola, kajti tabornik mora poznati naravo. Kdor jo pozna, mu je pokorna in se mu ni bati 'njenih skritih strupov. V taborišču nad Ribnem ta borijo večinoma, otroci, ki ni-iii.-i j<> staršev. Nekateri so brez očeta in brez. matere. Pretres l.jivc so zgodbe teh otrok, ki so komaj rojen'., morali že skozi največje gorje. Sedaj jim le dom dijaški internat na i'»oh. Bistrici, 'kjer ol.t.skujejo tudi gimnazijo. Rad bi se spoznal z, vsemi in napisal o vsakem nekaj, toda sredi veselega tabornega življenja ni prijetno obujati grenkih spominov. Kljub temu sem se z nek ifce rimi spoznal idi s!'šal praviti o njih Milan Tomič je stasit črno- las in temnopolt petnajstletni fant. Po zrelih potezah na obrazu bi mu človek prisodil najmanj osemnajst let. Zgodba njegovih otroških let me je napolnila s spoštovanjem do tega simpatičnega fanta. Ko je tU Milan' star tri leta, se je dvignila Bosna proti nemškim zavojevalcem. Njegov oče in mati, doma iz Bosanskega Petrovca, sta bila med prvimi tamkajšnjimi partizani. Oba sta že naslednje leto — 1942 —- padla in Milan je ostal sirota. Kot sedemletni deček je prišel leta r®45 v Slovenijo, bil po raznih domovih in končno prišel na Bistrico. Beda njegovih otroških let mu je' za pustila bolezen dn preden je prišel v Bohinj, je bolehal celo leto. Sedaj je zdrav in hodi v gimnazijo, želi, da bi postal mehanik. In še eno željo ima: rad bi delal v tovarni avtomobilov v Mariboru. Tud' Cilka je že odraslo dekle. Rodila se je v Djubljam pred petnajstimi leti in od svojega rojstva dalje živela pri tujih ljudeh. Vsak starejši človek ve, kakšna usoda je čakala nezakonskega otroka v bivši Jugoslaviji. Po vojni pa je Cilka našla svoj dom na Bohinjski 1'istriiCi in obiskovala gimnazijo. Šola pa ji ne diši preveč, kot pravi. Rada bi posta ta frizerka. Spoznal sem tudi sestiict Anico in Milico škdnjar. Njunega očeta sem poznal že prej, toda videl sem ga zadnjič v partizanski bolnici v Cerknem februarja 1945. leta. Že takiat je bolehal, 1. 1949 pa je umri. Cilka in Milica sta ostali sami in sedaj obiskujeta gimnazijo na Bistrici. V veselem tabornem razpoloženju nisem hotel obujati; ten spominov — ran, ki krvav.jo, a ne izkrvave . . . Borba za lepše življenje mladega rodu je zahtevala žrtev in zato morajo biti otroci padlih In umi-lih borcev naša največja skrb. Še več je takih otrok v tern taborišču. V splošnem veselju jih ne ločiš od tistih, ki imajo starše. Tudi zanje bo življenje vedno bolj svetlo in lepo, morda še svetlejše, saj so v svojih otroških letih šli skozi gorje in živeli v svetu brez svetlobe. Zato sprejemajo sedaj svetlobo in lepoto življenja z radostnimi očmi in se ji predajajo, če bi bralci poznali Ferija, bi se nasmejali kot redkokdaj. IMavolas veseljaški fantič je to, ki zna migati z ušesi (pa ne mislite, da je to pravljica!) in z nosom. Je sicer priden, vendar mu diseipiina vča»-.| n ni všeč. Ko smo ondan šli po diva, se je z nekim tovarišem skril v šotor in sta raje sabrala. No, naslednji dan Sta svojo napako popravila in cklcniia,, da ne bostja >iiko!t'J več »zabušavala«, ker to nI tovaiiško. Od srca bi se nasmejali tudi Rutarjevemu Tonetu. Ko so bili na Bledu, je izgubil sedem kovačev in ves dan neutolažljivo jokal. Pa so mu pričeli praviti Jokica. To je Toneta ujezilo. Sklenil je, da se ne bo več cmeril in je res pogoltnil vse solze. Tek ima izboren, samo skrbi ga, da br. porcija potem ne bila dovolj čista in da bi jo moral še enkrat umivati. Zato ni nič čudnega, da je prosil kuharici, ko je bikf-»repete«, naj mu dasti^ cmok kan- v roko. Opazil Je moj smeh in takoj korajžno dejal, da to ni nič smešnega. »Porcija je pa le čista«, je resno pristavil in odkorakal s cmokom v roki. V ponedeljek so jedli breskov kompot in tone si je prav tako kot drug: zaželel »repete«. Ko mu je kuharica nalila, jo je pogledal *> svojimi temnimi očmi, nato pa pokazal na breskve v loncu nn dejal: »Dajte mi še dva kifeljč-ka!« Pa ne mislite, da je Tone priden samo pri jedi. Tudi drugače je priden. Ko je zvedel, da bodo najpridnej^i spuščali in dvigali taborno zastavo, bi rad, da bi tudi njega doletela ta čast. To pa se ni zgodilo takoj. Zmerom se je našel kdo, ki je bil marljivej-ši od Toneta. Ko pa so šil po drva, se je Tone izkazan Kljub temu da je majhen, je privlekel iz hoste celo deblo. Pa vseeno zvečer ni spust>.l zastave. Talborovodja, tovaitš žvan, ga je potem poklical m mu dejal, da bo zjutraj dvignil zastavo pod pogojem, če ne bo nikoli več privlekel iz hoste tako velikega debla. Tone- tu se je zdelo to čudno, saj se je hotel prav s tem proslaviti! Vendar je obljubil, da bo drugič izbral »kaj manjšega, čeprav je močan«. In res, Tone je naslednjega dne ob jutranjem pozdravu dvignil zastavo. Verjetno je bdi to zanj najlepši dan taborenja. še o kopanju in veselju ob tolmunu pod Ribnem bi moral kaj povedati. Nekateri imajo veselje nad ribami. Radi bi jih lovili, pa jih ne smejo. Pionirji zelo radi plavajo, skačejo pa ne več toliko v vodo, ker je pionir žemva skočil z glavo na skalo in si prebil kožo. Ni bilo nič hudega. Zdravnik v "ladov-ljici ga je takoj »zacelil«. Najlepše pa je zvečer ob tabornem ognju, ko Fležarjev Janez zaigra na harmoniko in ko zapojo v zboru ali pa posamezno partizanske in druge pesmi. Najraje pojo Kekčeve pesme, tisto o »dobri volji«, ki je najbolja. Taborovodja ali kdo drugi pa jim mora pripovedovati zgodbe iz partizanskega življenja, ki jih zelo radit poslušajo. Kar težko se je ločita od tabornega ognja in iti spat. Toda spanje je tudi potrebno in ob desetih je že popolna tišina v taborišču. Ogenj ugasne ih le žerjavica še tli, ob njej pa stoji mlad tabornik — stražar in brez strahu posluša sko-vikanie sov in se razgleduje po velikih svetlih zvezdah na nebu, razprostrtem med Karavankami in Jelovico. —ar (J LAK (i OREN,) S K!' I J^a našo ženo in Jc om Nega zob Zdravi zobje niso človeku ,e glavo vznak, kolikor le moi>- porabljajmo blago raztopino v okras, temveč mu zagotav- mo, in pustimo vodo čimdljc! v hipermangana, ki odvzame ljajo tudi zdravje prebavil. Za- požiralnik, tako da nas stil slab vonj. Dobra je tudi voda to je dolžnost slehernega, da skoraj na povraćanje. Tretje za nego ust, v kateri je alko- se napoti k zobozdravniku ta- grgranje je važno zlasti za ti- hol. Tisti, ki trpijo zaradi pre, koj, ko začuti bolečine v zobu. ste, ki jim iz ust nepiijeino obiine sline, naj usta splaku- jejo z vedo, ki so ji dodali oo- Za izpiranje ustne votline u- raksa. še dosti pametneje pa je, če si damo zobe dvakrat na leto pregledati, tudi če nas ne bole. Moderna medicina je namreč odkrila vzroke nekaterih bolezni vprav v pokvarjenih zobeh in granolomih. Seveda se tudi zgodi, da so pokvarjeni zobje posledica bolezni. V takem primeru kozmetika ne more prav nič pomagati. Dokazano pa je, da lahko zdrav človek s pravilno ne- Malenkosti Popoldne pa, ko mesto, ugotovimo, Ce dva isto delata še zdaleč nogavico? ni rečeno, da je efekt enak! moramo v Ali: Teta, dobra teta Ana je da je nogavica 2 cm na široko poslala paket. Od navdušenja »ažurirana«. Pa je Lila zjutraj jo kujemo v zvezde in sklene- ena sama zanka spuščena! mo napisati tej dobri teti Ani Ali. Likamo moške go žob le-Te 'ohrani'do'visoke .^mo- kakršnega v zgo- Čudno, da se'je rmo namo*-' starosti, kar ugodno vpliva na zdravstveno stanje vsega organizma. že otroke moramo navaditi na čiščenje zob, čeprav vemo, dovini dopisovanja še ni nihč dri in na progasti, ki ju ima napisal. Da bi posegli po do- mož najraj Qdt L pismo m se ji takoj zahvalili: Kasneje jih prišijem, pomisii-Ne, nikakor. To je premaic. mo in rfo,,_mo cbe gm ci m8(, Napisali bomo obširno pismo o d v omaTO RazumlJjivo da da bodo mlečniki izpadli. PrJ JJ^ ^J^^^TVi kaSneje Sraj'C1 pozaibimo' se ji piisicno, zelo zelo pn- Naslednjega dne se odigra ta; srčno zahvalili. ka]e gcena. >>Prosim modro Tedni minejo, vest se oglaša ST^COA< . , . Tedaj s,e gla6no vino pa negujemo zobe taiitr-le: najprej si splaknemo us.'.a z mlačno vodo, da odstranimo vse ostanke jedi iz ustne votline. Nato zobe krtačimo navpično z vlažno krtačko. Medtem se zgornji zobje stikaio s spodnjimi. Krtačimo pa tudi Tedaj m nas spravlja v slabo voljo. spcm!nimo: »Pozabiia sem prispet sklenemo, takoj jutri na- m b « >>p mi d • ^ pišemo pismo Drugo jutro, prav gta<< >>Qh> tudi fie. ko smo hoteli p.ijeti za pero, zultat. mož odide od doma j pride pismonoša m prinese do- be volje y ^ -ci žerja pismco od tete Ane, ki zaskrb- zob, s katerimi grizemo. Končno skrtačimo zobe z notranje strani. je užaljena in saima zase mrmra: »Zaradi enega samega gumba taka slaba volja.« življenje sestoji iz malenkosti, kakor leto iz trenutkov- Kopalna sezona je v polnem tekn. štirje prijetni vzorci za vroče popoldneve. Sončenje brez posledic Letos, ko je sonce do nas tako zelo skopo, je za tiste, ki bi radi čimprej porjaveli, še večja nevarnost, da dobe opekline. Sončne dni bi radi čimbolj izkoristili, zato se dalj časa sončijo, kakor je koristno. Posledica je živordeča, vneta koža, polna mehurjev. Vseh teh neprijetnosti in morda celo poti "okoli zdravnikov ne bo, če bomo pri sončenju previdni. Prvo sončenje naj traja samo 10 minut in to ao 10. ure dopoldne ali po 15. uri. Ne mislite, da se koža vname zaradi toplotnih ali svetlobnih žarkov. Opekline, pa tudi porjavitev povzročijo ultravioletni žarki, katerih moč se ob vodi, med skalovjem ali na pesku celo podvoji- Telo občuti posledice ultravioletnih žarkov tudi tedaj, ko si tega najmanj nadejamo, torej tudi kadar je oblačno, ak če smo v senci. Rjava polt, ki smo jo dobili med vožnjo v odprtem avtomobilu ni posledica vetra, ka- kor nekateri menijo, temveč ultravioletnih žarkov. Ločimo več vrst teh žarkov. Opekline povzročijo predvsem kratki (rdntgenski) žarki, ki jih roženica (vrhna plast kože) vse prepusti. Tako prodro v spodnjo plast kože, sestavljeno iz živih celic, in povzroče, da krvne žilice otečejo, kar je na zunaj videti kot pordi-čitev. Oteklo staničevje v tej kožni plasti izloča sokrivico, ki se zbira na površju v mehurčkih. Porjavitev pa povzročajo daljši ultravioletni žarki, ki izzovejo pigment — zrnčasto kožno barvilo — na površje. Zapomnimo si tudi to, da je manjša nevarnost za sončne opekline, kadar smo že »ožgani«. Svetlokožci torej, ki nikdar močno ne porjave, so v večji nevarnosti, da dobe opekline kakor temnopolti ljudje. Pred delovanjem kratkt h ultravioletnih žarkov se lahko zavarujemo z različnimi rast- linskimi ali mineralnimi olji, kremami in kožnim mlekom. Vendar se vzlic temu, dokler ne porjavimo, ne izpostavljajmo predolgo soncu. Dobro je tudi, da se med sončenjem večkrat namažemo, ker se pri kopanju in znojenju krema spere. " če smo že opečeni, potem ik lajšamo bolečine s hladilnim pudrom, borovim mazilom ali olivnim oljem, nikdar pa z antiseptičnimi sredstvi, ki vsebujejo kafro in mentol. S Lem stanje sarno poslabšamo. Pn. hujših opeklinah in naraščajoči temperaturi pokličimo zdravnika! Nekatere ženske z občutljivo kožo lahko rjavo polt drago plačajo. Sonce jim kožo tako izsu?i, da postane zgubana in vela, mnogim se začnejo celo lasje lomiti. Zato je tembolj potrebno, da si take ženske pridno mažejo obraz z mastno kremo in a lase ob daljšam sončenju pokrijejo. dlesna, da se utrde Potem usta ljeno sprašuje če 'smo ake"c odpremo m krtačimo konic; prej,el. aH ne Tedaj začnemo pisati tako, da se kar kadi. Od samih opravičevanj je pismo neprepričlji-Ko smo s krtačenjem gotovi, Vc in zmašeno, tako da teta Prav malenkosti nas lahko raz-usta dobro splaknemo, zakaj Ana neopravičeno sklepa, da v€seuJ°. ali Pa znervirajo in splakovanje ni nič manj važ- ,Sino nehvaležni in nevljudni. razjezijo. no od krtačenja. Ali: Zjutraj si natikamo no- Malenkosti!... Ravno zato, Ustno votlino splaknemo tri. gavice. Mimogrede opazimo, da ker so malenkosti, jih mora-krat: usta napolnimo z vooo je ena zanka spuščena. Mogo- mo takoj urediti. Opravimo in s pomočjo ustnic in lic spe- če tudi ne in se nam to samo drobne posle prej, preden pn-remo zobe in prostor med nji- zdi. Pogledale bomo kasneje, de zaradi njih do velikih nemi. Ko to vodo izpljunemo, ko bo več časa. Sedaj moramo prijetnosti, usta ponovno napolnimo z v\»- to ali ono storiti. Kasneje pri- v do in s pomočjo jezika lzpere- de prijateljica , s katero se /^»vx ' t-»'v4- mo sprednji del ustne votline, imamo zelo veliko pomeniti. Ko V^lSCCfl^C pOillStVcl Nazadnje pride na vrsto gno. cKskovalka odide, je treba hi- Pri splakovanju grla vržemo teti s kosilom. Kdo bi mislil na t.steKlene. lestence lepo oci-" stimo s špiritom ah z vodo, ki smo ji dodale salmijaka. Takoj po čiščenju zdrgnimo lest ene s suho krpo. Marmornate plošče operemo z milnico, speremo z mlačno vodo in osušimo s suho krpo. Oljnate slike oprezno zbrišemo s čopičem in mehko krpo. Popolnoma napak je, če čistimo oljnate slike z alkoholom, milnico ali terpenKnom. Pozlačene okvire očistimo s koščkom čebule, prepojene s salmijakom. Od dima potem-nele okvire lepo očistimo z razredčeno vinsko :sfs.|no m mebko suho krpo. Pološčene okvire č'stimo s kosom jelenove kože, namočene v razredčenem salmijaku. Takoj po čiščenju jih z.bri?^-mo s suho krpo. Motne lipe očdstdmo z zeio razredčeno solno kislino. Lazimo na reke! Ponesrečen poklon Obiskovalec gospodinji: ^Vaša hčerka je izredei klavirski talent.« Načelnik je oslrmel. Komi je hotel nekaj zaklicali, toda v lem je Kvica pognala z največjo brzino, Beri je pa s ^>iIo potegnil Jacka na sedež, kjer jc v hipu zaspal. Torej je res, — jc zastokala Kvica. Pisma, Marv". .. Bert, Čisto gotovo hočeta Jack in Marv... In policijski načelnik ga je slišal! — l.vica. že večkrat sem vas bolel vprašati. Kajne, da ima Marga precejšnje pre možen je? — Da, stari oče je premoženje zapustil .Margi in meni, Kil je zelo bogat. - — Koliko je prejela Marga.' — — Ne vem. Toda oče mi je rekel nekoč, da ima lako dolo. da je ne bo mogla nikdar zapraviti, <)b . . . — Ce pričnete jokali, vas vržem iz avla. Ali je Margino premoŽenje kaka laj nosi? — — Saj veste, da se v našem mestu vse raznese, zavzdihne Kvica. Bert, kaj morava storili? — Spravili Jacka v posteljo, zamrinra mladi detektiv. Poslednja nedelja v novembra Jackova pol je vodila navzdol. Začel se je pogosto opijati. Nikdar ni imel denarja. Zanemarjal je službo. Začeli so sc pre piri; vedno pogostejši so postajali, .lack sc [e Izpremenif, postal je uporen in napadalen. Nekoč je Kerta napadel s pestmi, ko ga je hotel' izprašali, kaj ga muči. Pogosto je nadlegoval M argo, naj mu da denarja. Za stavljaj je njene dragocenost i Vsi $0 se delali, kol da je vse v redu. vendar je vedelo celo mesto, kaj se godi v zakleti hišici Marga je za poslednjo nedeljo v novembru povabila več goslov na večerjo in jo pripravila /. obupnim pogumom Kakor da bi bolela zadržali slavbo, ki se je rušila krog nje. Poslala j«' vse gosle. med njimi ludi moža v sprejemnim. Beri jc slal na hišnem pragu in prvi opazil gospo l.edo (iardner jevo. — Scrvus, slavni človek' ga je pozdravila. Salve, moja lepa dama' ji j:' odvrnil. — Nikar me. o tujec, ne glejte tako kritično! Prihajam na izrecno Margino vabilo. Kastna beseda. Kako da niste z obiskom nakdar počastili male Lede? Pisal sem roman. Kajpada, z. našo Kvieo. Nimate slabega okuša. Lahko bi slabše naleteli. Na svidenje, bralec, moram se poklonili svoji Častivredni družini1 — Le kdor Lma izreden čut opazovanja, bi zaznal, da liri v veseli Margini družb) neka skrita napetost. Jacku se je roka tresla, ko je podajal laslu kozarec pijače. Tudi ni mogel skrili ostre črte, zarezane med obrvmi, niti bridkih potez okoli bledin ust Vrata so se odprla; Marga je vse povabila \ obednico, k sijajno opremljeni nu/i. Incident se je dogodil, ko je Jack dni uič podajal purana. Prav ko je Marga bo lela podali krožnik svoji materi, se ji iztrga pridušen slok. Krožnik ji pade iz. rok in se razbije. Marga plane na noge, njeni prsti krčevito stiskajo prtič. Usta se ji vi jejo v strašni bolečini, Marga! Bert je bil z enim skokom ob njej. Njen obraz je bil bel kol prt Izvije se ji sii-ašen krik. z. neverjetno močjo se iztrga i/ detektivovi!) rok in sleče opotekajo se iz sobe. Zgoraj se zaklene v svojo sobo. Margi je slabo, zdravnika, zdravnika 1 zakliče l'.vica. Bert in Jack sla pritekla istočasno do Margine sobe. Jack je bil kol blazen. Beri je pa /e tolkel po vratih - Kmalu bo zdravnik lu, zaklie s Keda. ludi vsi drugi gostje so se zbrali pred zaprtimi vrati. Marga, Marga, kaj ti je? Odpri! zakliče Jack Vlomile vrata, prosim, vlomite jih' sili l'.vica. Končno so se vrala vdata. Beri plane v kopalnico, lam je slala Marga, sklonjena nad umivalnikom, in zajemala /lice magnezijevega mleka. Kerta pogleda z. nekim čudnim izrazom zmagoslavja in mu pade nezaveslna v naročje. Ko je prišla k sebi, je začela vpili: Proč, VSi, vsi! Nikogar nočem h. Nočem zdravnika! Ce se me ta starec samo dotakne, skočim skozi okno. Prisegam vam, da lo StOriml Vsi ven. ludi ti. mama! Ko je zdravnik pritekel, so se mu oprostili, da je bila pomota in ga poslali domov. Beri je liho zaprl vrata svoje šobe Cer prav ni prižgal luči. je vedel, da je nekdo notri, Na njegovi postelji je sedela Kvira. Čakala ga je. Kako je Margi? Kravi, da ji je bolje. In vi, kje stfl bili'.' Zakaj sle naenkial izginili.' Z. avtom sem se odpeljal v Konnha- ven. — Tja.' Stodvajsel kilometrov daleč' Odnesel sem ostanek jedi z. Margl nega krožnika v nek laboratorij na preiz kavo.. — In kaj so našli' Nič Toda lo še ne pomeni veliko. Na Margi so bili vsi simptomi zastrupitve Z arzenikom. K sreči se j e spomnila in spila mnogo magnezijevega mleka. To jo je rešilo. . Danes je.... danes je 28. noveinbci*- ..Moja žena je obolela", Beri I Kvica. dober detektiv sle' A nikar S0 ne plašile' Ke obstoji nevarnost, je vendar" šele na začelkn Da! Kvica, obljubljam vam: Marga ne umrla' Oh, Bert! Deklica se v temi oklenf Ki-rla in mu položi glavo na prsi Tako sem srečna, da sle ob meni' Beri lo je za trenutek pritisnil k seP? Pojdi i/ moje spalnice' nežno šepeče deklet U. Ven. preden ne pride Z nabilo polko! — 999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999995999999999999999999999999999999999999999999999999999999999904 MESTNI KOMITE ZK KRANJ, SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNIH LJUDI MESTA KRANJA in LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE KRANJ čestitajo vsem delovnim kolektivom, množičnim organizacijam in vsem prebivalcem mesta Kranja k 1. avgustu Občinskemu prazniku našega mesta Z ZELJO, DA BI BILI VSI BUDNI ČUVARJI PRIDOBITEV NARODNOOSVOBODILNE VOJNE IN ZAVEDNI GRADITELJI SOCIALIZMA Državna založba Slovenije podružnica KRANJ čestita vsem članom ZB Gorenjske in delovnim ljudem mesta Kranja k občinskemu prazniku gorenjske metropole 1. avgustu S širjenjem kulture pomagamo graditi socializem! Obvestilo rasstavljalcem ! Obveščamo razstavljalce, da bomo imeli med »Gorenjskim sejmom« na razstavnem prostoru svojo pisarno. Onim raz-stavljalcem, ki ne bodo imeli svojih zastopnikov na sejmu, nudimo naše usluge s tem, da jih med sejmom na razstavnem prostoru zastopamo. AGENCIJA SLOVENIJA, KRANJ KOROŠKA CESTA 16 TRGOVSKO PODJETJE Železnina v Radovljici obvešča vse svoje cenjene odjemalce, da bo 1. avgusta 1953 odprlo novo poslovalnico v bivši trgovini »LERH« v Radovljici, v kateri bo prodajalo predvsem: usnje, gumo, čevljarske, tapetniške in kolesarske potrebščine ter kolesa in radijske aparate. CILJ NOVE POSLOVALNICE JE: ZADOVOLJITI ODJEMALCE Z DOBRO KVALITETO, HITRO IN STROKOVNO POSTREŽBO PO NAJSOLIDNEJŠIH CENAH! Mestni odbor Zveze borcev v Kranju pošilja vsem članom in drugim prebivalcem mesta Kranja k prvemu občinskemu prazniku - 1. avgustu plamteče in borbene pozdrave! OBČINSKI BORBENI PRAZNIK GORENJSKE METROPOLE - 1. AVGUST — NAJ BO SVETEL SPOMIN NA ONE, KI SO DAROVALI SVOJO SRČNO KRI IN ŽIVLJENJE ZA ZGRADITEV NOVE SOCIALISTIČNE DOMOVINE ISKRA tovarna za elektrotehniko in fino mehaniko KRANJ izdeluje in dobavlja: AVTOMATSKE TELEFONSKE CENTRALE I/10 za avtomatski hišni in polavtomatski poštni promet vse stranske avtomatske centrale do 1000 priključkov: rele jske, e iskalci pozivov al": s predi/.biralnlki; — vse javne avtomatske centrale po dogovoru TELEFONSKE APARATE avtomatske namizne, cb namizne, induktorske namizne, poljske prenosne ter vse rezervne dele TONSKE KINOAPARATURE za normalni film 35 nun in ozki film 16 mm ELEKTRIČNE ROČNE VRTALNE STROJE DO 0 10MM IN DO 0 32 MM ELEKTRIČNE MERNE INSTRUMENTE voltmetre, ampermetre, miliampermetre, merne tokovne transformatorje, \vattmotrc, ohmnietre, električne števce AVTOELEKTRIKO avtodiname, regulatorje napeto ti, / "sanjače, vžigalic tuljav«« SELENSKE USMERJEVALNE CELICE in gotove usmernike po katalogu ter posebnem naročilu INSTALACIJSKI MATERIAL paketna stikala 10 A, pregibna (kolehna) stikala. TRGOVSKO PODJETJE ZA GORENJSKO NA VELIKO KOKRA KRANJ iskreno čestita vsemu prebivalstvu mesta Kranja k borbenemu prazniku mestne občine Kranj -1. avgust Na Gorenjskem sejmu Obiščite nas in si oglejte našo veliko izbiro zadovoljni boste! blaga, prav tako v skladiščili :::::::::t:in:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::. i . :V. : :" 1 oglejte si nas razstavni oddelek na »gorenjskem sejmu« v Kranju, kjer dobite vse Informacije glede nabave, cen in csialih tehničnih podatkov. UP./;" . __1___