Ameriška Domov /O/p'1 ^v//c _ ^^e'5'7 J fWWir K/7- A^.y ^oo, >ua®« ‘ 11227 3LOV«M8AI*) Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbi-idge, Winnipeg CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 16, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII ZSSR se pripravlja na občinske volilve Vlada je jiodrobno obdelala v posebni objavi delovanje krajevnih sovjetov in napovedala izboljšanje njihovega dela. MOSKVA, ZSSR. — V Moskvi imajo toliko posla s pripravami za partijski kongres koncem marca, da bi bili kmalu pozabili, da so za 13. junij razpisane volitve v občinske sovjete. Take volitve imajo vsako četrto leto. Vršijo se seveda po oglajsnem obredniku. Najmanj posla imajo pri tem kandidatje, kajti te nabere partija in opravi zanje vse delo, kar ga kandidiranje zahteva. Letos je vendarle nekaj spremembe. Vlada je že sedaj v obširnem dekretu obdelala vse napake, kar jih delajo lokalni sovjeti in teh je na pretek. Lokalni sovjeti so namreč mogočni javni organi, ki urejujejo vse, kar lahko ureja javna oblast. Da bi la širok delokrog dobro izrševa--li, tega nihče ne pričakuje in tudi ne verjame, da bi se Sovjeti pri tem delu hoteli pretrgati. Ravno narobe, letošnji dekret hašteva celo kopo zanikmosti, Površnosti, brezobzirnosti na-pram ‘sovjetskemu človeku’ itd. Skratka lokalni sovjeti delajo dejansko vse to, kar se spodobi 2a tipičnega apartčika, ki se ne boji nobene oblasti nad seboj in se tudi ne meni za želje in potrebe občanov. Zadostuje mu, da se drži predpisov. Tako so sovjetski ljudje letos zvedeli, da celo vrhovna oblast ve, kdo vse vedri in oblači v občinah. Da bo Po tej kritiki kaj bolje, tudi te-nihče ne pričakuje. Pa je vlada vendarle morala Napraviti ta napad na lokalne oblasti. Ravno sedaj režim napo-veduje, kaj vse bo odobril novi kongres in kako se bo ljudem Po kongresu dobro godilo. Vlad-ne napovedi so naletele na gluha ušesa, ker vsi vedo, v kak-Snrh rokah so občinske uprave. Zato je bilo treba napasti ob-olnske urade in jim zagroziti s Posledicami, ako se ne bodo poboljšali. Pa se je zopet zgodila nePrijetnost. Javnost namreč ne Verjame, da bodo grožnje kaj zalegle. lodo&iosf Mikronezije ?}© Sreba konšno uredili WASHINGTON, D.C. — Po drugi svetovni vojni smo prevzeli Mikronezijo kot mandatno ozemlje od japonske kolonialne uprave in tam organizirali svojo upravo v imenu ZN. To stanje še zmeraj traja, akoravno so otoki že 25 let pod našo upravo. Mrtvila je kriva nesloga med posameznimi tajništvi vlade ZDA. Tajništvo za notranje zadeve bi rado dalo otokom čim večjo avtonomijo. Tajništvo za narodno obrambo bi pa rado spremenilo nekaj otokov v naša vojna oporišča. Državno tajništvo bi ohranilo sedanje varu-štvo, ker to stanje onemogoča, da bi se kdo mešal v naše posle v Mikroneziji. Ako bi otoki prišli pod direktno oblast ZN bi se na primer komunistične članice ZN takoj začele vtikati v upravo in očitati naši deželi ‘’imperializem”, akoravno imamo z otočjem veliko več stroškov kot pa koristi. Predsednik Nixon je sedaj imenoval diplomata Williamsa, naj skuša spraviti različne interese zveznih tajništev na skupen imenovalec in obenem zadovoljiti tudi mikronezijsko prebivalstvo. Vladna stranka se pri občinskih volitvah v Franciji okrepila PARIZ,, Fr. — V nedeljo so ramcozi volili nove občinske ^dbore. Udeležba pri volitvah je l*a nekaj manjša kot običajno, P°sebno še, ker je po vsej deželi Pršil dež. Vladna stranka je v Primeru z občinskimi volitvami 1965 okrepila svoj položaj 23 nekako 10-20%, komunisti in s°cialisti so se nekam obdržali, v ^ lom ko so sredinske stran-e utrpele škodo. ..politiki so z zanimanjem sle-1 tem volitvam, ker so prve 0 HeGaullovi smrti. De Gaulle e odstopil kot predsednik Publike aprila 1969, lani vemb: re-v no- Poljski oficirji v ječi, ker niso hoteli streljati v poljske delavce BERLIN, Nem. — Diplomatska pošta iz Poljske je polna poročil o poljskih oficirjih v ječah, ker decembra lani, ko so se dvignili delavci v baltskih pristaniščih Gdansk, Gdinja in ščečin, niso marali vojaštvu ukazati, naj strelja v množice. V kolikor je do streljanja v množice le prišlo, je to delala policija in posebne varnostne straže državne policije. Poljska vojska je sestavljena iz kmečkih in delavskih sinov, kako naj bi streljala na svoje lastne brate in očete? Oficirji so poznali njeno razpoloženje boljše kot pa njihovi visoki poveljniki, ki so stik z narodom že davno izgubili. Rusi iščejo olje na Kubi MIAMI, Fla. — Vesti iz Kube trdijo, da gradijo Rusi na morju nedaleč od obale plavajoči otok, s pomočjo katerega bodo začeil vrtati za oljem, ki naj bi bilo možno skrito pod morskim dnom v okolici Kube. Vzhodni Pakistan se odločil za lastno po! Avami liga, ki ima Večino v pokrajinski skupščini in v narodni, je prevzela upravo v Vzhodnem Pakistanu. DAKA, V. Pak — Šejk Muji-bar Rahman je včeraj prevzel upravo Vzhodnega Pakistana v očitnem nasprotju z obsednim stanjem, ki ga je v začetku meseca razglasila osrednja vlada Yahya Khana. Ta je poletel v Dako na ošebni razgovor z Rahmanom, ki je odločen doseči polno svobodo za Vzhodni Pakistan v skupnosti z Zahodnim Pakistanom ali pa izven nje. Rahman je pozval 75 milijonov prebivalcev Vzhodnega Pakistana — Bengalije, naj se upro z vsemi razpoložljivimi sredstvi vsakemu poskusu rabiti proti njim silo. “Mi ne moremo biti premagani, ker je vsak od nas odločen umreti, če treba, da bodo naši bodoči rodovi živeli v svobodi in spoštovanju kot svobodni državljani svobodne dežele,” je dejal Rahman v svojem pozivu. V zadnjih tednih je bilo preko 300 Bengalcev mrtvih v spopadu z vojaštvom, ki je v večji meri sestavljeno iz zahodnih Pakistancev. Yahya Khan je ponovno izjavil, da ne bo dopustil razpada Pakistana v dve državi, pa če bi morala tudi teči kri. Vprašanje je, če bo mogel ob trdni odločnosti Ramhana “Tigra Bengalije” s silo kaj opraviti. Vzhodni Pakistan je po površini precej manjši od Zahodnega, ima pa veliko več prebivalcev: Vzhodni 75 milijonov, Zahodni 58 milijonov. Jezik, rasa in v dobri meri tudi kultura so v obeh delih različni, skupna je samo vera islam. To se zdi, da je pri sedanjem stanju premalo. IConiiinisfi v Zahodnem gerihtEi m® zastopani BERLIN, Nem. — Pri nedeljskih občinskih volitvah v Zahodnem Berlinu je dobila od leta 1953 vladajoča socialistična stranka 50.4% glasov in s tem večino v mestni skupščini, le da je ta za 8 zastopnikov manjša, kot je bila v stari mestni skupščini. Krščanski demokrati so povečali svoj odstotek glasov za 5.3 na skupno 38.2% in povečali svojo zastopstvo v skupščini za 7 mest na skupno 54. Svobodni demokrati, člani vladne koalicije so dobili 8.5%, 1.4% več kot preje in dobili dva zastopnika več. Skupno jih imajo zdaj 11. Komunistična stranka je dobila le 2.3 G vseh oddanih glasov in zato v mestni skupščini ne bo imela nobenega zastopnika, kot ga ni imela doslej. Za zastopstvo v skupščini mora stranka dobiti vsaj S'/ vseh oddanih glasov pri volitvah. JUŽNI VIETNAMCI SE V LAOSU DALJE UMIKAJO Južnovietnamske sile, ki so udarile 8. februarja v Laos, da pretrgajo Hotiminhovo pot, in dosegle Sepone nekaj nad 25 milj daleč v Laosu, se zdaj postopno umikajo pod močnim rdečim pritiskom. Opustile so danes že svojo drugo oporišče jugovzhodno od Sepone. KHE SANH, J. Viet. — Po- | Ameriške sile so izgubile tri gumno so udarile 8. februarja helikopterje, s čimer je število južnovietnamske sile preko meje v Laos v prepričanju, da bodo naglo dosegle postavljene cilje. vseh izgubljenih v Laosu pora-stlo na 52 v petih tednih bojev v Laosu. Ameriško letalstvo je Res niso na meji naletele na no-! uničilo 7 rdečih tankov na pod Kong. Blatnik predložil 2 bilijona za javna dela WASHINGTON, D.C. — Kong. John A. Blatnik, demokrat iz Minnesote, načelnik odbora za javna dela, je predložil, naj bi zvezna vlada odredila 2 bilijona dolarjev za javna dela v predelih, kjer je brezposelnost posebno velika. Po njegovem je gospodarstvo že dve leti v zastoju in ni mogoče računati z njegovo naglo poživitvijo. Blatnik bo nadaljeval z zasliševanji pred svojim odborom ves ta teden vsak dar., ker bi rad izdelan ptedlog spravil pred g°vzhodno od mesta Sepone, od zbornico še pred velikončnimi 50 preje odšli. Rdeči so počitnicami Kongresa, ki se bo- ben večji odpor, do tega je prišlo šele nekaj dni kasneje, ko so rdeči z vso silo napadli dve juž-novietnamski postojanki na desnem krilu prodirajočih sil in jih po srditem boju tudi zavzeli. Kljub temu so južnovietnamske sile v hitrem sunku pohod nadaljevale in zasedle 6. marca Sepone, ki je bil določen za glavni cilj pohoda. Mesta samega niso Južni Vietnamci niti zasedli, u-trdili so se le na položajih okoli njega, da bi bili vami pred rdečimi, dokler ne odkrijejo in uničijo njihovih zalog in skladišč v tem predelu Hočiminhove poti. Rdeči so zbrali med tem močne sile, posebno topništvo in tanke ter se pripravili na uničujoč udarec na južnovietnamske sile. Slabo vreme, ki je onemogočilo ameriškemu letalstvu obsežnejše napade na rdeča zbirališča, je rdečim priprave olajšalo. Pod pritiskom so Južni Vietnamci pretekli petek izpraznili oporišče Sofija 3 milje ju- do začele 7. aprila. Kong. Wilbur Mills med kandidati? WASHINGTON, D.C. — Na Kapitolu resno razpravljajo o možnosti, da bi bil kong. W. Mills, načelnik odbora za pota in sredstva, eden najvplivnejših in najmočnejših mož v Kongresu, sprejel podpredsedniško mesto na demokratski predsedniški voli vnici prihodnje leto. svoj pritisk povečali in udarili s tanki in topništvom na južno-vietnamsko topniško postojanko Allendejev govor zmotil Lolo 9 milj jugovzhodno od Se- požar v stadionu Pone- ZoPet 3im ie bil° vreme K0 je naklonjeno in so mogli priorave SANTIAGO, Čile. -predsednik republike Salvador Allende govoril v malem stadionu kakim 6,000 poslušalcem, pristašem njegove socialistične stranke, je nenadno nastal požar. To je povzročilo zmedo in Allende je stopil nazaj na govorniški oder in množico pomiril, češ da je ogenj omejen in da ga je povzročil kratek električni stik. Strankin glavni tajnik sen. Carlos Altamirano je trdil med tem, da so požar povzročili “reakcionarni elementi” z gasolin-skimi zažigalnimi bombami. za napad izvesti brez večjih motenj od strani ameriškega letalstva. Rdeči so svoje položaje nato uspešno zavarovali pred napadi z ameriškimi helikopterji. Ti niso bili več sposobni oporišče Lolo redno oskrbeti s strelivom in drugimi potrebščinami. Tako se je poveljstvo odločilo postojanko izprazniti in posadko umakniti. Kolikšne so bile izgube v teh bojih, ni bilo objavljeno. Topove so morali pri umiku pustiti za seboj, pa so jih preje uničili. Izraelsko-arabska pogajanja prišla na stvarnosf tu pa je umrl. ^ remensh prerok pravi: . Oblačno, naletavanje snega. ajvišja temperatura okoli 40. CLEVELAND, O. — Treba je bilo čakati nekaj let, da so Arabci začeli spoznavati stvarnost, da so namreč premagani od Izraela in da ni izgleda, da bi popravili svoj položaj. Treba je bilo, da je umrl Naser, ki je bil preveč osebno zamešan v vojno arabsko politiko, treba je bilo, da je arabsko osvobodilno gibanje prešlo v resno krizo, treba, da se je jordanijski kralj Husein postavil na svoje noge, šele potem je čas dozorel, da so Izraelci kot zmagovalci prišli s pravo barvo na dan. Izrael je dežela politične svobode, zato vladni krogi niso mogli popolnoma zamolčati, da se pripravljajo na trenutek, ko bo treba povedati svetu in Arabcem, da se smatrajo za zmagovalce in da zahtevajo za zmago tudi plačilo. Izraelsko stališče ni nič novega in nič posebnega, je v navadi že tisočletja, zmagovalci so zmeraj postopali tako, da so svoje prave zahteve povedali takrat, kadar so mislili, da je prišel pravi političen trenutek. Tak trenutek je nastopil sedaj, toda izraelske zahteve so bile v bistvu znane že preje, vsaj politična javnost v Tel Avivu je zanje vedela, pa jim ni pripisovala pomena. Vedela je le to, da se vse zahteve dajo združiti v en cilj: čim več varnosti napram Arabcem. Pod tem vidikom je prišla med zahteve pokrajina Gaza, jordanijski del Jeruzalema, Golansko višavje, predvsem pa Sharm el Sheik na južnem koncu Sinajskega polotoka. Ta točka ima za Izrael strateško in gospodarsko važnost. Varuje in nadzira obenem vstop iz Rdečega morja v Tiransko ožino in v zaliv Akaba, na katerega koncu je izraelsko pristanišče Eilat. Ta veže Izrael na Indijski ocean preko Rdečega morja. Sharm el Sheik je torej za Izrael ključna postojanka proti Indijskem oceanu. Brez te po- stojanke je Izrael navezan e-dino le na Sredozemlje, odrezan pa od morja na jugu države. Zato so izraelske čete tako hitele, da ob začetku vojne zasedejo to točko in se na njej utrdijo. To vedo tudi v Egiptu, ne morejo pa trditi, da je ta točka zanje tako važna, kot je za Izrael. Tega se seveda zaveda tudi ameriška diplomacija in diplomati ZN. Čakali so pa, da spravijo zadevo Izraelci na dan. Izraelci so to tudi storili, niso pa s svojim korakom nikogar v diplomatskem svetu presentili. Razume se, da izraelske diplomatske poteze nihče ne odobrava, vsi pa iščejo, kako bi to oviro ali obšli ali pa na drug način spravili s sveta. Arabci so sicer zagrmeli, toda grom je bil hud le v Egiptu, v drugih arabskih državah ni grmelo tako hudo. A-merika je izdelala načrt, kako bi Izraelce pridobila, da se odpovedo tej zahtevi. Njen načrt predvideva celo mednarodno obrambno zvezo za izraelsko varnost. Naša administracija je zanjo, ali bo tudi Kongres, je pa še veliko vprašanje. Minuli so namreč časi, da bi bila ameriška javnost vneta za “medsebojna jamstva” v koristi varnosti te ali one države. Še celo varnostne obveze v okviru statuta ZN ne uživajo pri nas več posebnih simpatij. Pogajanja okoli izraelskih zahtev bodo dolga in dolgočasna za navadne ljudi, trn pa v peti marsikaterega diplomata. Za mir je glavno, da se A-rabci radi objave izraelskih zahtev ne bodo zopet razburili in začeli vojskovati. Ker bi tako vojskovanje ne bilo v prid niti sovjetski zunanji politiki, smemo upati, da ne pride do njega, vsaj ne pred koncem sovjetskega komunističnega kongresa, ki se začne zadnji dan tega meseca v Moskvi. roč ju pri Sepone. Južnovietnamske poveljstvo trdi, da je pohod v Laos dosegel postavljene cilje in da se zato čete vračajo domov. Doslej je umik postopen in reden kljub močnim napadom severnoviet-namskih rednih sil, ki uporabljajo pri svojih napadih na Južne Vietnamce vse težko orožje, posebno pa topništvo in tanke. Boj je v tem pogledu postal obširnejši z močnimi napadi pehote, podprte s topniko pripravo, kot je to običaj pri rednem nastopanju pehote. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Konferenca predstavnikov obeh zbornic je včeraj dosegla sporazum o 10% povišanju pokojnin Socialne varnosti s 1. januarjem 1971, pa pustila vse ostalo pri starem z edino izjemo, da bodo višji prispevki uzakonjeni šele s 1. januarjem 1972. Namesto od največ $7,880 jih bodo pobirali s 1. januarjem 1972 od, največ $9,000 zaslužka. Vsota dovoljenega zaslužka ostane nespremenjena $1,680. Konferenca je s svojimi omejitvami zmanjšala predvidene stroške povišanja pokojnin 26 milijonom ljudi v ZDA od 5.5 bilijonov letno na nekako 3.6 bilijonov. Predvideno je, da bo mogoče tako povečane izdatke kriti s povečanimi prispevki. Če se bo to izkazalo za netočno, bodo prispevke povečali. COLUMBUS, O. — Guv. John J. Gilligan je včeraj predložil državni skupščini na skupni seji poslanske zbornice in senata nov dvoletni državni proračun. V njem je predložil državni dohodninski davek postopno od 1 - 8'/<. Predložil je dejansko popolno spremembo sedanjega davčnega sistema in povečanje izdatkov za nekako 3 bilijone v prihodnjih dveh letih. V državni skupščini imajo večino republikanci, ki ne kažejo posebne naklonjenosti višjim davkom, posebno ne neposrednim, pa naj tudi priznavajo nujno potrebo države po novih dohodkih. CHICAGO, III. — The Cosmopolitan National Bank je razkrila včeraj, da ji manjka 6 miljonov dolarjev v njenih skladih, ki naj bi jih bil eden od bančnih knjigovodij poneveril. Banka je v dobrem gospodarskem stanju in bo primanjkljaj sposobna kriti. ANKARA, Tur. — Ismet Inonu, 86 let stari vodnik republikanske stranke in eden redkih preživelih sodelavcev ustanovitelja moderne Turčije Ke-mala, je označil poseg vojaških vodnikov v politične zadeve kot škodljiv turški demokraciji. Po njem je sedaj nemogoče storiti kaj drugega, kot imenovati začasno vlado in razglasiti nove volitve v narodno skupščino. JERUZALEM, Izr. - Kneset — Iz Clevelandu in okolice Bozdravi— Tony Petkovšek pošilja s 3. letnega WXEN polka potovanja ia Havaje pozdrave znancem / Clevelandu. S skupino je Bob Timko orkester. Rokoborba— V Areni na 3717 Euclid Avenue se bosta pomerila ob osmih zvečer v glavnem nastopu Ernie Ladd in Tex McKenzie. Seja— Klub slov. upokojencev za senklersko okrožje ima v četrtek, 18. marca, ob dveh popoldne redno mesečno sejo v SND na St. Clair Avenue v navadnih prostorih. Avtomobilske tablice— Z današnjim dnem so na razpolago avtomobilske tablice za leto 1971. V slovenski naselbini jo naprodaj na 6116 St. Clair Avenue. Vsakdo mora imeti novo tablico najkasneje do 15. tprila. Stane $15 in 50(1. Premalo denarja— Clevelandski šolski sistem bo :aradi pomanjkanja sredstev jpustil poseben pomladanski in esenski zabavni spored na otročkih igriščih za letos, še en kandidat— Županski kandidati se letos pojavljajo kot gobe po dežju. Bivši policijski načelnik Clevelanda Patric L. Gerity je dejal včeraj, da je več ljudi govorilo z njim in mu predlagalo, naj bi candidiral za župana Clevelanda. Mestni svet se ne zgane— Ko šolske oblasti odkrivajo štreno orožje v šolah, ko je tam prišlo do streljanja in je bil en »olar ustreljen, se mestni svet še vedno ne more odločiti, da bi uzakonil prepoved lastovanja strelnega orožja, oziroma spravil to pod skrben nadzor oblasti. Včeraj so dobili revolver pri neki 14 let stari šolarki zaprt v šolski omarici. Velike faiuie WASHINGTON, D.C. — Okoli polovico vsega pridelka v ZDA pridela 9% vseh farmarjev v deželi. Velike farme odločajo, te so donosne, ker so organizirane na industrijski osnovi s čim večjo in čim popolnejšo mehanizacijo. izraelski parlament — bo danes glasoval o nezaupnici vladi, ki so jo predložili nasprotniki Golde Meir v zvezi z objavo v londonskem Timesu o pripravljenosti vrniti večji del zasedenega arabskega ozemlja Arabcem. DUNAJ, Avstr. — Včeraj so bili uradno obnovljeni v navzočnosti predsednika avstrijske republike Jonasa razgovori med ZDA in ZSSR o omejitvi strateškega jedrskega orožja — SALT. Včerajšnju uradni otvoritvi je sledila danes prva redna delovna seja na sovjetskem poslaništvu. Prihodnja bo na ameriškem. Razgovori so bili obnovljeni v prijatelj-sko-poslovnem duhu. WASHINGTON, D.C. — W. P. Rogers bo imel danes tiskovno konferenco, na kateri bo razpravljal prvenstveno o položaju na Srednjem vzhodu. JERUZALEM, Izra. — Zunanji minister Abba Eban je sinoči odletel od tu preko Londona v ZDA, kjer hoče tolmačiti izraelska stališča v razgovorih o pomiritvi Srednjega vzhoda. Ameriška Domovina mn |1 ■ f I l/K- t l 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries: $18-aQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO >83 No. 52 Tuesday, March 16, 1971 Kitajski komunizem Komaj so se dobro začeli sedanji boji ob Hočiminhovi poti v Laosu južno od Saigona, že je zagrmelo precej močno v Peipingu, kmalu potem pa tudi v Moskvi. Grom iz Moskve je bil takoj razumljiv. Kremelj se je moral jeziti, da pokaže komunizmu, da se tudi v Moskvi brigajo za vietnamsko usodo. Kaj pa grom iz Peipinga? Njemu je takoj sledila poplava razlag. Pesimisti so opozarjali, da kitajski komunisti postopajo ravno tako kot svoje dni v korejski vojni: ko se je vojskovanje v Koreji približalo kitajski meji, je kratko zagrmelo, potem so se pa vsule kitajske divizije v Severno Korejo. Sedaj moramo pričakovati isto, kajti Peiping je na Laosu ravno tako zainteresiran kot na Severni Koreji. Ne gradi svojih strateških cest brez razloga ravno v smeri proti Laosu in celo deloma skozi Laos. Drugi so trdili, da grom ne pomeni osnovne smernice tovariša Mao, da naj se vsak narod sam bori za svojo usodo, Peiping mu bo pa pomagal z vsem, toda ne z divizijami. Kdo ima prav, pesimisti ali optimisti? Delni odgovor da morda sedanji notranji položaj v rdeči Kitajski. Ko se je Mao zagledal v idejo kulturne revolucije in jo skušal uresničiti 1. 1967, ni mislil, v kakšno valovanje bo spravil vse kitajske delovne ljudi. Mao je upal, da mu bo kulturna revolucija vzgojila nove vrste tovarišev, ki bodo ideji komunizma tako slepo vdani, da se bodo zanjo žrtvovali noč in dan in pri tem nič mislili na osebni blagor. Hotel je imeti požrtvovalne komuniste in ne take kot jih vzgaja Tito: tovariše, ki vse presojajo po “delitvi dohodka po delu”, torej običajne sebičneže, ki v prvi vrsti mislijo le na svoje interese. Taki kitajski komunisti naj preženo vse aparatčike v stranki in ji dajo novo vodstvo, ki bo s svojo nesebičnostjo prekvasilo vseh 700 milijonov rojakov. Mladice za gibanje kulturne revolucije mu res ni manjkalo, toda mladi kulturni revolucionarji so imeli druge misli v glavi. Niso samo razkrojili vso partijsko orginazacijo, uničili so tudi vso politično upravo in vsa dežela se je spremenila v kaos in anarhijo. To je Mao moral spoznati že 1. 1968. Zato je kulturni revoluciji priškarjal peroti, toda škoda, ki jo je kulturna revolucija napravila stranki in deželi, se ni dala tako hitro popraviti. Koliko časa bo obnova partije in dežele trajala, ni mogla presoditi niti sama njegova okolica. Začel je z obnovo hkrati na partijskem področju in v javni upravi. Najpreje je njegova okolica s precejšnjimi težavami napravila načrt za partijski kongres, ki je vsaj obnovil vodstvo stranke. V njem se je pojavila poleg starih tovarišev tudi cela vrsta novih imen. To je zahtevalo konsolidacijo vodstva, kar pa ni šlo gladko od rok, kajti takoj so se pojavile struje in klike, ki so hotele prigrabiti čim več oblasti, I.a vrsta spomenikov in kipov, ravnost fantastični dejavnosti ^se delo našega umetnika. Poleg kiparja Goršeta. Slišimo, da tega je še cela množica del raz- pripravlja tako za silo bibliofil-resenih po Ljubljani, Sloveniji, sko izdajo fotokopij svojih naj-Tugoslaviji in Evropi. So v raz- važnejših del iz novejše dobe. nih umetniških galerijah in v L^cla poudariti je treba, da je casebnih zbirkah. obsežna izdaja njegovega več ali Drugo razdobje predstavljajo manj celotnega dela nujna zade-iela izvršena za časa umetniko- Va. Že tako bo težko najti in vega bivanja v Ameriki. Zopet fotografirati dela, raztresena omenjam le bolj znana dela. Po skoro po vseh kontinentih, iniciativi župnika dr. J. Kolari- Na koncu bi še odgovorili na 5a je opremil prvo slovensko vprašanje, ki mnoge zanima, to ;erkev v Torontu. Čeprav so se je) kje stojimo Slovenci v upo-takrat zuele Goršetove umetni- dabljajoči umetnosti in kje stone nekako preveč moderne, vsaj ji kipar Gorše v umetnosti. Zgo-nekatera, se dr. Kolarič ni dal Milo se je, ne vem kako to, da ukloniti in cerkev je tako prava so Slovenci kmalu stopili na umetniška redkost, posebno kri- svetovno raven. Že leta 1904 — :ev pot, ki je čisto Goršetov. to je pred skoro 70 leti — je pi- 7 UciKUU, m pa oa- ka m oreK)- Oboje last župni-še brneča. Poleg teh so bili cij razs^avIjeni originali ilustra-Za kmjigo K. Mauser j a “O župnika J. Kopača. Še etlyk je izdelal v Hamiltonu k*Pov p0 naročilu, mec ž(ir,^lrn Primoža Trubarja, glini, ^Thb^H^ki ve(-'er Je vse v Opremil je nato še drugo slo-|Satelj Ivan Cankar obiskal raz-/ensko cerkev v New Torontu. stavo slovenskih impresionistov V obeh cerkvah prevladuje žga- na Dunaju in piše takole v član-na glina. Še eno cerkev je opre- ku “Slovenski umetniki na Du-mil v Chisholmu v Minnesoti, naju” (Izbrana dela, knjiga X kjer pa prevladujejo kipi v lesu, Cankarjeva založba, Ljubljana, >reh. Izdelal je tudi par kipov 1959); “Jaz sem imel o sloven za cerkev v North Dakoti in v Licih umetnikih in slovenski u zadnjem času dovršil reliefe za metnosti precej nizke pojme.. Slovensko kapelo v Washingto- priznavam, da sem se napotil k iu, D.C., v marmorju. Je še ce- Miethkeju (Umetniška galerija) la vrsta umetnin raztresenih po z mnogimi predsodki in z veliko Kanadi in Združenih državah, malodušnostjo... Stopil sem Omembe vredna sta sv. Ciril in razstavo in vse moje dvome je Metod, kipa v prekonaravni ve- premagala velika, resnična ra-likosti (tehnika orešec), last na dost. V teku teh petih let sem žalost International Gallery v videl na Dunaju lepo število New Yorku. Nadaljna dela iz te razstav in ni jih bilo med njimi dobe so še: “Rojstvo”, “Zmaj”, veliko, ki bi se po svoji vredno-“Hvalnica”, “Duše”, “Boj s hudi- Ufi mogle kosati s slovensko.” čem”, “Eva”, tehnika orešec; ln od takrat je slovenski u-“Job”, “Adam in Eva” les, ter metnik ostal na svetovni višini. ‘Sv. Frančišek Asiški” aluminij, v Sloveniji, predvsem v Ljub-Po povratku v Evropo pred Ijani je V obdobju pred vojsko manj kot dvemi leti, je že opre- delovalo lepo število umetnikov, mil cerkev pri čč. sestrah v Sv. predvsem slikarjev, svetovnega Jakobu v Rožu na Koroškem, formata, Jakopič, Jama, Grohar, bil brez Izdelal je lani tudi križev pot za in mlajši, Maleš, brata Kralja, d0„ T e^eri večjih kulturnih1 novo cerkev v Poljanah pri|Jakac, Gaspari, Putrih in drugi, di »° ^ov med Slovenci v Kana- ma prvak med slovenskimi kiparji. Drugi, ki so jim bile tehnične prilike bolj naklonjene, so nemara res ustvarili po velikosti večje kipe, delali več v marmorju, več v bronu, kar sta brez dvoma klasična kiparska materiala. Toda umetnosti se ne da presojati po kvadratnih metrih ali po teži. Za primer, že prej 0-menjena plastika ‘Icarus’, material orešec (last Rev. F. Sodja, Argentina), je nekako le 45 cm visok. Pa je klasična umetnina. Motiv sam je 2000 let star. In predmet o b d e lave umetnikov vseh časov. Originalna in nova izvedba takega motiva je izredno težka, ki ji je kos le pravi umetnik. Gorše je upodobil Ica-rusa v trenutku, ko se njegova glava dotakne zemlje in se njegov ambiciozni polet konča v popolni katastrofi. Telo in krila Icarusa so silno stilizirana, ker važna je ideja, ne detajli. In ideje ni v tragiki, da se je Icarus razbil pri padcu, ampak v spoznanju, da se človek ne more odtrgati od zemlje, da se ne mo-osvoboditi težnosti in se kot ptica sprostiti v prostoru. Vertikala, pot navzgor mu je zaprta. In to se more razumeti v materialnem ali v duhovnem pogledu. Goršetov Icarus v obupu in grozi vije in sklepa roke, kot bi ,10tel zakričati, moj Bog, kaj se je zgodilo, zemlja me je potegnila k sebi, sanj je konec, vse je izgubljeno. Vsa kompozicija nog kril izraža popolno neurejenost. Ravnotežje in harmonija poleta ptice v zraku je porušena, katastrofa je neizbežna. Priznati je treba, da bi isti kip Icarusa učinkoval bolj impozantno in brez dvoma prinesel umetniku več priznanja in slave, ko bi bil več metrov visok, vlit iz brona in ko bi stal na obširnem od prtem prostoru kot npr. sporne-, nik ponesrečenim letalcem. U-metniška vrednost male plastike je pa ista kot velikega kipa, vsebuje vse prvine prave umetnine. Težko je presojati v umetnosti, toda mogli bi reči, kar je bil Auguste Rodin za francosko in svetovno kiparstvo, kar je bil Ivan Meštrovič za hrvatsko in svetovno kiparstvo, to je France Gorše za slovensko in svetovno kiparstvo. Goršetova umentiška moč še vedno raste, njegove ideje in zamisli ne poznajo meja, njegova delavnost je neizčrpna. Zato mu želimo še veliko, veliko let u-metniškega ustvarjanja. stanja med nami, dejanskih dogajanj v skupnosti in v posameznikih, da bi jo moral prebrati, preštudirati in ponovno meditirati vsakdo, ki je še v zavesti Slovenec in mu je mar slovenske usode in bodočnosti v deželah svobode in blagostanja. Duhovnik Tone Gosar pa je napisal nekaj prelepih misli pod naslovom “Moj oče”. Iz teh kratkih in prisrčnih misli, ki jih piše sin, lahko spoznamo — vsaj ob smrti — kako velika osebnost, kako zaveden Slovenec in kako velik kristjan je bil pok. vseučiliški profesor dr. Andrej Gosar. Skoda, da nam niso tega pustili vedeti vsaj pred 30 leti. Samo zaradi tega, kar sem 0-menil, je ta številka “Meddobja” vredna, da jo kupi vsakdo, ki zna slovensko brati. Sestanek Baragovega misijonskega krožka Bil je prvi četrtek v mesecu marcu zvečer ob osmih v mali dvorani pri Mariji Pomagaj. Program sestanka je bil kot običajno: branje Sv. pisma, zapisnik zadnjega sestanka, poročanje o pretekli aktivnosti, branje misijonske pošte in razgovor o kaki bodoči akciji. Člani so posebno pohvalili članice krožka, ker so tako odlično pripravile prodajo peciva in hrane sredi februarja, da so zaslužile čez $500, kar bo šlo v pomoč slovenskim misijonarkam in tistim, ki skrbijo za gobavce na Madagaskarju. Misijonsko delo na otoku Madagaskarju sedaj prevzemajo od Francozov slovenske misijonske moči. Slovenci v zaledju se bomo morali sedaj zavedati, da smo za njihovo uspešno delo mi odgovorni. Baragov misijonski krožek je že pred Božičem poslal na Madagaskar $1000. Preden bp leto okoli, se bo gotovo še dobil kak dobrotnik, da bomo tako lahko vsaj $2000 pomoči poslali samo iz Toronta. Darove v ta namen sprejema blagajnik krožka g. Jakob Kvas, 43 Pendrith St., Toronto 4, Ont. Možno jih je pa poslati tudi kar duhovnemu vodji krožka č. g. J. Časlu CM k Mariji Pomagaj. Misijonski por. Govorite svahili! V procesu gospodarske in politične emancipacije Kenije naj bi do leta 1972 angleški jezik nadomestil sva bili. torn naj bi svahili popolnoma nadomestil angleški jezik. S tem, da bo angleščina eliminirana iz javne uporabe, da bo radio, tisk, TV in druga komunikacijska sredstva kot tudi javno in politično življenje popolnoma prelil svahili, bo, kot trdijo v Nairobiju, pot h keni-zaciji Kenije še krajša čeprav morda — malo strmejša. Indijski živelj v Keniji je prav gotovo najboljši barometer kenijske politike in vladnih ukrepov. Ti prilagodljivi, gibčni Azijci, ki so se pred pridobitvijo neodvisnosti v Keniji bolj nagibali k Evropejcem kot domačemu prebivalstvu, se v trenutnem iskanju izhoda iz kenijskih gospodarskih Škarij, ko jim grozi usihanje trgovinskih možnosti, rešujejo med drugim tudi s popolnim sprejemanjem jezika, ki ga govore tekoče kot domačini. Pravzaprav si je danes težko predstavljati, kakšne, sicer zunanje, posledice bo imel ta ukrep v javnem življenju Kenije v enem letu. Težko si je to predstavljati ob dejstvu, da te spremlja angleški jezik tudi v najbolj oddaljeni trgovinici na stičišču masajskih vasi v bližini Kajiada na jugu Kenije, kjer je trgovsko blago tudi prazna, že uporabljana vreča, sol in vžigalice. Odločitev Nai-robija je tudi sicer dvoplastna: medtem ko ga zanimajo, in to vse bolj in bolj, investicije z bogatega zahoda in ko hoče navezati čimbolj realne gospodarske vezi s tujim kapitalom, se z ukrepi, katerih zunanje znamenje je tudi odločitev v zvezi z jezikom, zapira vase. Angleški jezik namreč ni bil samo jezik kolonizatorjev, bil je tudi jezik odpiranja poti v svet. In to odpiranje v času, ko si hoče država opomoči iz gospodarske stagnacije, nadvse pomembno. Vendar pa vprašanje ob uvedbi svahilija v javno življenje Kenije v ničemer pravzaprav ne zadeva; skorajda devet desetin njenega prebivalstva. To ni prišlo v stik z nairobijsko potrošniško družbo, in če je kdaj prišlo, je bil ta stik zanje prej ko slej usoden; meja, kjer se odloča njihova pot, je tisto stičišče masajskih poti s trgovinico s praznimi vrečami in vžigalicami. Od tam peljeta dve poti: prva v mesto, ki je sinonim za izoblije in to v resnici ni, in druga nazaj s “sambo”, ki ni slišala angleškega ali drugega jezika in živi po svojih pradavnih principih dalje ne glede na to, da bo nairobijski dnevnik East African Standard od leta 1972 dalje dosegljiv tudi v njihovem jeziku. Crosby bi rad vojne ujetnike ZDA odkupil LOS ANGELES, Kalif. — Larry Crosby, 76 let stari brat znanega filmskega in televizijskega igralca Bing Crosbyja, je odločen svoj napor za odkup ameriških vojnih ujetnikov v Severnem Vietnamu nadaljevati, četudi za svoj načrt ni dobil nobene podpore v Washingtonu. Zastopnik državnega tajništva R. J. Mcdoskey je dejal, da je “izpust vojnih ujetnikov človekoljubno vprašanje, ki ga je treba rešiti na temelju ženevske konvencije o vojnih ujetnikih in ne na osnovi odkupnine”. CLEVELAND, O. Moški dahi jo UeL. Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 (x) MALI OGLaSi Slovenski upokojenec išče dvo ali tri-sobno stanovanje, opremljeno ali ne. Kličite 431-0628 in pustite naslov. -(52) Euclid — E. 266 St. naprodaj, novi zidan ranch z tremi spalnicami z dvema priključeni garaži, velika jedilna soba, klet, na velikem lotu, 75 x 200. Forcstview blizu E. 266 St. naprodaj hiša z tremi spalnicami in priključena zidana garaža ena in pol kopalnica. V jako lepem stanju. Ima veliko posebnosti. Cenjena za $28,900. Imamo tudi lote naprodaj kjer vam lahko naredimo hiše ža dve družini. Kličite nas za več informacij. UPS0N UMLS 499 E. 260 St. Realtor RE 1-1070 (53) “Naš izseljenski tu in sedaj” (Vinko Brumen) Izšla je tretjk številka XI. letnika revije “Meddobje”. Ne bom pisal ocene te številke, ker za to nisem poklican. Storili bodo to bolj sposobni. Revijo in zlasti to številko, ki je pred kratkim prispela v Toronto, omenjam samo zaradi dveh člankov. Prav za prav je prvi razprava, ki jo je napisal, ko je “glasno mislil”, Vinko Brumen v Buenos Airesu. Njen naslov je “Naš izseljenski tu in sedaj”. V njej pisatelj govori o našem polbžaju v tujini ali v “novi domovini” in razloži, kakšni izseljenci smo. Dalje razmišlja o nalogah politične emigracije in sploh o politiki v izseljenstvu. Razglablja tudi o “ver- t0tlu naj't>rže naj večji v Hamil- Na račjilh vrst 0koV ®everne Amerike živi svet' ' ° vrst divjih rac, na vsem u Pa okoli 200 vrst. ski emigraciji” in o tem, kako Škofji Loki. Izdelal je tudi kri-lin seveda naš umetnik, France j nas hudič skuša odvrniti od na-žev pot ža opatijo v Celju. V ša- Gorše. j še naloge in od naše prave sme- li pravi, da je postal nekako ki- Kipar Gorše je bil v začetku J ri. Kulturna zatohlost vlada par križevih potov. Naredil je močno pod vplivom velikega med nami, kaj narediti proti tudi spomenik pisatelju Finž- Meštroviča. Kmalu pa je začel J njej? garju v Trstu. Lani je na Koro- hoditi svojo pot, in ta pot se še j Razprava je pisana v lahko škem izdelal celo vrsto umetnin, vedno samo dviga. Umetniško razumljivem jeziku in je tako Vprašanje, s katerim se Evropejec v tem delu sveta vse pogosteje srečuje, “unasema kiswahili?” (govorite svahili?) dosega eno bistvenih zunanjih znamenj introvertiranosti vz-hodnoafriške resničnosti. Neod-jenljivo te spremlja na pisanih poteh Nairobija, odetih zdaj v kikujska oblačila, zdaj v indijske sarije ali londonski Piccadilly, zdaj v tisto nedoločljivo mešanico oblačil, ki so izkaznica revščine in pomanjkanja. Bržkone obstaja pomenski razloček ob tolmačenjih te vpra-šalnice v Nairobiju in Kampali. V Ugandi, na primer, je do nedavna kampalski radio oddajal za svojih 28 plemen kar v štirinajstih jezikih. Da bi bila pot potem, ko naj bi bila angleščina vržena v vode Viktorijinega jezera, h gospodarski in politični emancipaciji v tem delu sveta premočrtnejša, so se odločili za uvedbo jezika lugandom ali pa svahilija. Kenijska poteza te dni je bila radikalnejša, in kot menijo, prihaja bolj iz vrst več kot 2000 študentov nairobij-ske univerze ter mladih intelektualcev, ki so imeli to izredno možnost, da so dokončali študij na eni izmed evropskih univerz: Koliko laških fašistov? RIM, It. — Zadnje čase je vedno več poročil, da postajajo italijanski fašisti zopet živahna politična sila. Zato je treba dati odgovor na vprašanje, koliko jih je danes. Ocen je več, med zanesljive spadajo sledeča: Italijanski fašisti se sedaj skrivajo pod ime: Italijansko socialno gibanje (M.S.I.). V parlamentu imajo 24 poslancev med 630 v spodnji zbornici in 13 senatorjev v 322-članskem senatu. Registriranih imajo okoli pol milijona članov, imajo lastno delavsko organizacijo. Pri volitvah so njihovi kandidatje dobili okoli 1,500,000 glasov. Potemtakem je v njihovo stranko pristopilo okoli 5% vsega prebivalstva. To na videz ni veliko. Spomniti se moramo, s kako hitrico so v decembru priredili svoje zloglasne demonstracije v Trstu in kaj vse so tam počeli. To dokazuje, da so dobro organizirani in da jim tudi denarja ne manjka. Proti njim se trenutno borijo le socialisti, posebno pa komunisti, vsi drugi Italijani jih pa le gledajo od strani. Največjo oporo jim daje pomanjkanje dobre javne uprave sedanjih parla- Iščejo stanovanje Dvojica z 6-letno hčerko iščeta 5 ali 6-sobno enodružinsko hišo ali dvodružinsko v Grovewooa okolici. Kličite 531-7874. ________________________-(52) V najem Na E. 71 St., južno od St. Clair oddamo 6-sobno stanovanje zgoraj. Najemnina $70. Plačate svoje napeljave. Kličite 843-8033 po 6. uri. -(55) Slovenka Upokojenka išče eno veliko neopremljeno sobo ali 2 ali 3 manjše od E. 185 proti Neff Rd. cerkvi ali od E. 200 do cerkve sv. Kristine. Kličite 692-1983. (55) Slovenec Srednjih let išče 3 ali 4 sobe v Grovewood ali Euclid okolici. Kličite po 6. uri 692-1188. (55) V najem Oddamo 4 sobe zgoraj, samo odraslim, v Grovewood okolici. 481-3293 -(54) V najem 4 čiste sobe, na novo prebarvane, gorka voda in gorkota, se odda mirni družini. Kličite HE 1-9061 (54) V najem Oddamo 3 sobe in kuhinjo in kopalnico na 1190 E. 61 St., samo za družino. Kličite 361-5565 — (53) V najem Oddamo 4 sobe spodaj na 1205 SKem izueiču UCIU viaiu muc mm, , ~ w***''v**^*-w r jv.*,*«.«. XIX jv. vcxivw * ----j -- ---- — ---- ——---------- I večina žgana glina in je imel neprestano raste. Nekdo je v ša- i bogata resnic, opisov resničnega do leta 1972 oziroma s tem le-(tanko po potih pred 50 leti. j mentarnih režimov. Tako je v J E. 74 St. Vprašajte na 1207 E. Italiji fašizem še živ in hodi na- 74 St. Najemnina $65 mesečno. (55) ALEXANDRE DUMASi Grof Monte Cristo ta ^ jg Dve ali tri maske se mu hočejo približati, da bi prižgale moccoletto ali pa mu ga iztrgale; kot izurjen boksar pa sune Albert vsakega, da odleti deset korakov daleč, in nadaljuje svojo pot proti cerkvi San Giacomo. Stopnice so bile zasedene od radovednežev in mask, ki se trudijo, izpihniti drug drugemu luči ali jih iztrgati. Franc zasleduje Alberta z očmi in vidi, ko stopi ta na prvo stop-njico, v istem trenotku v znanem kmetskem kostumu s šopkom masko, ki stegne roko in mu iztrga moccoletto, ne da bi se on upiral. Franc je stal predaleč, da bi mogel slišati besede, ko sta jih govorila, gotovo pa ni bila njih vsebina sovražna, kajti videl je Alberta roko v roki oditi s kmetico. Nekaj časa jima sledi z očmi, toda na ulici Marcello ju izgubi iz oči j. Naenkrat zadoni zvon, ki daje znamenje koncu karnevala, in kakor začarani ugasnejo v is- Zato naroči voz šele ob jednaj-stih in prosi mojstra Pastrinija, naj ga obvesti takoj, če pride Albert v hotel, in naj bode to kadarkoli. Ob jednajstih Alberta še ni bilo. Franc se torej obleče in odpelje, obvestivši krčmarja, da prebije noč pri vojvodi Braccianu. Hiša vojvode Bracciana je bila jedna najprijaznejših v Rimu. Njegova soproga, jedna zadnjih potomk iz rodu Colon-na, je pogoščala goste na najljubeznivejši način, in zato so bile zabave, ki jih je prirejala, znane po celi Evropi. Franc in Albert sta imela za vojvodo priporočilna pisma, in ko pride Franc k vojvodi, je bilo prvo njegovo vprašanje, kaj se je zgodilo z njegovim sopotnikom. Franc mu odgovori, da sta se ločila v hi- pu, ko so ugašali moccoli in da ga je pred ulico Marcello izgubil iz ocij. “Torej ni prišel domov?” vpraša vojvoda. “Do tega trenotka sem ga pričakoval,” odvrne Franc. “Ali veste, kam je šel?” “Ne gotovo, vendar se mi zdi, da ga je speljal neki ljubezenski sestanek.” “Vraga,” pravi vojvoda, “to je neugoden dan, oziroma neugodna noč, da bi se človek zakasnil; ali ni res, gospa grofica?” To vprašanje je bilo stavljeno grofici G ..., ki je šla mimo z gospodom Torloniem, vojvodo-vim bratom. “Meni se zdi to krasna noč,” odvrne grofica, “in zelo obžalujem, da prekmalu mine.” “Tudi ne govorim o osebah, ki so tukaj,” odvrne vojvoda smehljaje; “vam ne preti druga nevarnost nego da se možje zaljubijo v vas in pomrjo dame ob pogledu na vašo lepoto iz ljubosumnosti. Ne, jaz govorim o ljudeh, ki hodijo po rimskih ulicah.” “Ej, moj Bog, kdo pa hodi ob tem času po rimskih ulicah, ra-zun če gre na ples?” (Dalje prihodnji^) Imenik raznih društev » j mmmmtmumtsmmntmmtunjuimumismmmjjjmmjnjmmumttmnjj:«:: tem trenutku vsi moccoli. Franc se nahaja v najgostejši temi. V istem trenutku je umolknil ves krik, kakor da je mogočni dih, ki je ugasil luči, ublažil tudi hrup. Slišalo se je samo še drdranje voz, ki so vozili maske domov. Videlo se ni nič drugega, kakor skromne luči, ki so bli-ščale izza oken. Karneval je bil končan. XVI. Katakombe svetega Sebastijana Franc ni čutil morda v vsem svojem življenju tako hitro me-njanega vtisa, tako hitrega prehoda iz veselja v otožnost, kakor ta hip. Bilo je, kakor da se je Rim v magičnem dihu nočnega duha izpremenil v prostran grob. Mesec je imel vziti šele ob jednajstih, in tako je bila tema še neprodirnejša. Ceste, po katerih se je moral peljati mladi mož, so bile torej zavite v najgostejšo temo. Sicer pa je bila pot kratka in za deset minut je obstal voz pred hotelom Londres. Večerja je bila pripravljena, in ker je rekel Albert, da izostane morda več časa, sede Franc brez njega k mizi. Mojster Pastrini, ki ju je običajno obiskal pri jedi, pride in vpraša po vzroku Albertove odsotnosti, toda Franc mu reče Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, 181 E. 264 St., Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; zapisnikarica Rose Intihar, blagajnik Stanley J. Bober. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, in Rose Sterbank. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedelja, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave Dues will be collected by the Rec ord-Keeper on meeting nights ONIA from 6:30 to 7 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, DR. SV. Rf.5NJF.GA TELESA Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Mary Grden, nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M ir tel in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Anthony Seršen, predsednik Edward F. Arhar, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Ovsenik, zapisnikar John Hočevar ml. slov zapisnikar Anton Košir, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNKBOVZETI Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John Buchanan; prvi podpredsednik Frank Hudak; drugi - slovenski 1 podpredsednik Rudi Knez; tajnik Steve Bolčevič, 650 E. 160 St., Tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik: Mike Turpack, 2351 Green Road, C., O. 44121; načelnik za bol. oskrbo Frank Sluga, 1192 E. 176 St. C., O. 44119. Tel. 531-8622; njegova pomočnika Art Eberman in John Petrič; dopisnik Frank samo, da so ga sinoči nekam povabili, kamor je šel. Popolna tema, ki je tako hitro sledila tijajni svetlobi, molk, ki je sledil hrupu, sta vzbudila Francu v duši neke vrste žalost, ki ni bila brez nemira. Med jedjo je bil torej zelo tih, in to kljub pozornosti svojega krčmarja, ki pride večkrat vprašat, če Ekscelenca morebiti česa želi. Franc je sklenil čakati na Alberta kakor mogoče dolgo. CHICAGO, ILL MALE HELP CABINET ASSEMBLERS You must have 2 to 3 years experience Contact JOE CHURNEY MI 2-0200 1120 N. WELLS CHICAGO, ILL. 60610 (52) Help Wanted Male & Female SPECIALTY SALES Full or part time, will train. Excellent comm. 862-3739 Predsednik Louis Dular, podpredsednik Carl J. Stwan, Taj. in blag. Frances M. Tavčar, 903 E. 73 St., 361-1918 od 7. zv., zapisnikar Anton Zupan. Nadzorniki: Anton Zupan, Carl J. Stwan, Louis Fink. Chapl. Frank Majer, Sgt.-at-Arms Jos. Drobnich, F.M. of G. Louis Moze, S.M. of G. Joseph Moze, Stražar Leo Kolegar, Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje četrto nedeljo vsaki drugi mesec v letu 1971 — jan. mar. maj. jul. sept. nov ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje) v sobi nasproti urada SND. Urad zgoraj in uradne ure od 2. do 4. pop. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARUE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič.— Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko Novak; maršali: Jože Sajevec, Rocco La Penta, Allan Spilar; vodja mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov: Henry Skarbec. Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu ob osmih zjutraj, po maši sestanek v šolski dvorani. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Linda Shaver, 1288 E. 167 Street, 481-7763, blagajničarka Miss J o An n Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivančič, William Mehaffey, Joe Novak. Poročevalci: Miss Josephine Mišic, Mollie Frank, R. Klancher. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2. PEVSKI ZBOR SLOVAN Častni predsednik Joseph Durja-va, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar John Paznik. Nadzorni odbor: J. Globokar, J. Hrovat, R. Kozan. Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Reoher Ave., Euclid, Ohio. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Frank Lovšin, pod- predsednica Marija Kocjan, tajnica Cvetka Rihtar, 1033 E. 67 St. 391-4767, blagajnik Frank Sever. Krajevni odborniki: Milan Gorenšek, Peter Dragar, Joe Habjan, Metka Gorenšek, Zofi Malovrh, Roži Dolinar. Nadzornika sta Ivan Hauptman In Tone Adamic. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1083 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-biagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik. Pevske vaje vsako sredo cb 8. uri v SDD na Waterloo Rd. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, 1. podpreds. Frank Culkar, 2. podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Jacob Jesenko. Posebni odbor: Vlasta Radisek, ElLa Samanich, Marie Pivik, Margie Peresutte, Frank Culkar, Joe Pultz. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji. Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik Lojze Mohar, podpredsednik August Dragar, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, Ohio 44119, tel. 531-6196, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikarica Marinka Hočevar, oder Slavko Štepec, France Jenko, Jakob Mejač in Polde Omahen, za program: Ivan Hauptman, Jakob Mejač, Srečko Gaser, Stane Gerdin, Ivan Jakomjn, Zdenka Zakrajšek, Julka Zalar, August Dragar, arhivar: Srečko Gaser, bara: Anton Štepec, Ignacij Resnik, Anton Medved in France Kastigar, kuhinja: Štefka Smolič, Pepca Stanonik, Rezka Zupančič, reditelji: Peter Trpin, France Stanonik in Lojze Zupančič, krjjižnjičar: France Jenko, šport; Miro Celestina, nadzorni odbor; Milan Zajec, Mira Kosem in France Zalas, Seje prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednik Frank Kokal,’ podpredsednik Louis Modic, tajnica in blagajničarka Sylvia Evatz, 430 E. 157 St, Cleveland, O. 44110, tel. 486-9934, zapisnikarica Frances Modic, nadzorni odbor: Edward Leskovec, Louis Sta vanj e, Jennie Hrvatin. Sej? se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu. 20713 Recher Ave. Euclid, O. Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Stanley Pockar, finančni tajnik Frank Bavec, blagajnik Michael Dancull, zapisnikarica Josephine Zakrajšek, dopisovalni tajnik Emil Martinsek, 4365 W. 155 St., 941-7085, nadzorni odbor John Taucher, Joseph Trebeč, Henry Bokal. Seje so vsaki drugi mesec. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsednik Eddie Kenik, podpred rednik Dan Chesnik, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine Stwan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora Anthony Tomse, preds. odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf. Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer. KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23391 Glenbrook 1 Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Frank Kozlervcar, Joe Klopovic, John Burjak. Seje za 1. 1970 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer.— KE 1-9309. KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vxdovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blag. Antonija Meklan; zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lavšin, Mary Branisel, Kristina Kovach. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Bar kovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue. DIKEKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik John Adams; tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, John Evatz, Gospod, odbor: Ed Leskovec. Preds., Ray Bradač, Frank L. Kozlevčar Direktorij: S. J. Kasunic, Al Pestot-nik, Joe F. Petrie, Jr., John Troha. Upravnik (Poslovodja): Charles Starman — Tel.: 531-9309; Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Častni predsednik John Habat; predsednik Edward Kocin; podpredsednik John Habat; tajnik Al Marn, 725 E. 156 St. tel. 681-6650; blagajnik Joe Ferra; zapisnikar Franic Hren; nadzorniki Ciril šte-.pec, Anton Nemec, Mary Okicki; gospodarski odbor Stanley Spilar, August Dragar, Matevž Tominec; odborniki Joe Somrak, Tony Godec, John Trček in Joe Lipovec. Upravnik John Kolovich 681-9675. Seje vsak četrti torek v mesecu. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, pod-predsed. Jennie Trennel, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Nadzorni odbor: John J. Prince, Joe Muzic, Tony Primc, poslovodja Fred Marinko, ostali direktorji: Charles Ipavec, Jennie Marolt, Jennie Primc in Ann Žele. Telefon: 481-5378. SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Martinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, in Anton Kaplan, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Rezin st., Anton Gorenc, Andrew Rezin ml., Charles Hočevar in Louis Kastelic. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Angela Magovec. taj. Stella Mahnič, blag. in zapis. Man Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Angela Magovec in Joseohine Gerbca. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Fhdnce Avenue. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. —• Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 a 11 432-0142. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Mate Resman; Podpredsednika: Feliks Breznikar, Branko Pogačnik; Tajnik: Vili Zadnikar, 6920 Bayliss Ave., tel.: 361-2276, Cleveland, O. 44103. Blagajničarka: ga. Berta Lobe; Odborniki: Frank Blatnik, Jože Cah, Ivan Hočevar, Maks Jeric, Valentin Kavčič, Andrej Kozjek, Jože Kristanc, Jože Leben, Emil Mauser, Eld ward Podržaj, Stanko Frisian, Jože Žnidaršič. Nadzorni odbor: Jože Nema-nioh, Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer. Razsodišče: Ivan Berlec, Lojze Burjes, Frank Kovačič; Duhovni vodja: Rev. Jože Palež. GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 431-2088 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 JOM CARROLL BEAUTY ACADEMY 4431 Mayfield Rd. Phone: 382-1877 Ta šola je pooblaščena po zveznem zakonu sprejeti tudi tuje dijake-nepriseljence. TEČAJI O KOZMETIKI TEČAJI O MANIKIRI Edina šola v Clevelandu z odobritvijo vselitvenega oddelka! Pomagajte tistim, ki jih imate radi, priti v Ameriko, da se izuče za poklicne lepotilce. Poklic, ki nudi varen življenjski obstoj! K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle In za mladino. • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam In pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.KJ.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ....... NASLOV .... MESTO ..... DRŽAVA .... CODE 6E SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE SOPROGE, MAME, HČERE SESTRE IN SORODNICE FRANCES GLAVIC rojene KOTNIK Rojena je bila 11. julija 1914 v Clevelandu, svoje blage oči pa je zavedno zatisnila dne 16. marca 1970 v Floridi. Spavaj mirno v tihem grobu, Bog Ti večni daj pokoj, Upamo, da v svetem raju združimo se spet s Teboj. Za blago pokojnico žalujoči: Pozabili Te ne bomo vse do konca naših dni, v srcih bomo Te nosili, dokler nam življenje tli. HENRY GLAVIČ, soprog, HENRY GLAVIC, sin; HELEN, poročena BASSELL, hči JEAN, snaha, JAMES, zet. FRANCES KOTNIK, mati: MARY KUHEL, sestra. JAMES, vnuk in OSTALO SORODSTVO. Brandon, Florida, Cleveland, dne 16. marca 1971.