46
Novice.
Deželni zbor kranjski.
Posl baron Se h wegel ]e stavil naslednjo interpelacijo: Med kranjskimi proizvodi, sposobnimi za izvoz, zavzema les odlično mesto, Zlasti so bile do pred kratkim izvažane deske od bukovega lesa, tavolete, v velikih množinah v Italijo. Avstro-Ogerska je pri zadnjih pogajanjih za trgovinsko pogodbo z Italijo dovolila sosedni državi veliko koncesijo svobodnega uvažanja oranž v našo monarhijo le pod pogojem, da dovoli Italija našim lesnim produktom, kateri se labijo za spravljanje južnega sadja v zaboje, prosti uvoz v Italijo; samo na ta način se je dobila neka kompenzacija za jako drago koncesijo svobodnega uvažanja oranž v Avstrijo,
Vsled teh pogodbenih dogovorov razvijala se je trgovina s temi izdelki deij časa prav povoljno in izvoz tavolet se je nekako povzdigoil. Zadnji čas pa je izvoz naših lesnih produktov v Italijo začel na obžalovanja vreden način pojemati. Uzrok je ta, da severnoameriška konkurenca naš uvoz tavolet v Italijo na najboljši način utesnuje. Severna Amerika je konkurenco ustvarila na ta način, da je na jedni strani uvozu italijanskega južnega sadja v Zjedinjene države samo pod pogojem dovolila carinske olajšave, ako je južno sadovje v zabojih ameriške provenijencije, na drugi strani pa se uvažajo ti ameriški lesni produkti vsled naše trgovinske pogodbe z Italijo carine prosto v to deželo in ze uvažajo italijanske oranže a ameriških zabojih carine prosto tudi v Avstrijo. Naravno je, da je vsled tega naš izvoz tavolet v Italijo znatno trpi in da škodujejo ameiiški produkti, katerim smo z našo pogodbo omogočili svobodni uvoz tako v Italijo, kakor v Avstro-Ogersko, na nepravičen način naše produkte na njih naravnem in pogodbeno zagotovljenem trgovišču. Kranjsko zadeva ta si-tuvacija posebno trdno in nujno moramo piositi in pričakovati, da se v tej zadevi dobi hitra in uspešna pomoč, v kar ima visoka vlada brez dvoma na razpolaganja razna prav izdatna sredstva, o katerih ni treba tu razpravljati. Interpelantje vprašajo visoko vlado; So-li te za izvoz s Kranjskega jako škodljive razmere visoki vladi znane in hoče-li priti hitro in uspešno našemu domačemu gospodarstvu in naši industriji v tem oziru na pomoč?
Dež. predstojnik baron H e i n je odgovoril, da mu je stvar znana, in da je glede nje že interveniral v trgovinskem ministerstvu, da pa ne ve, kaj sa ukrene.
Posl. Kalan je interpeliral radi podrtega mostu ni slabega stanja ceste v Kovoru blizu Tržiča, na katero interpelacijo je dež. glavar De tel a takoj odgovoril in obljubil, da pojde deželni inžener na lice mesta.
Posl. Luckman je poročal o povekšanju in premeščenju hleva v dež. prisilni delavnici in je predlagal, naj se dovoli v to svrho 1200 gld.  —  Sprejeto.
Posl. vitez Langer je poročal o proračunu dež. vinarske sadjarsko in poijednlske šole v Grmu za 1. 1898, Vsa potrebščina za šolo znaša 7159 gld., pokritja 5120 gld . torej je primanjkljaja 2039 gld. Vsa potrebščina za gospodarstvo znaža 11.608 gld, pokritje 7500 gld., torej je primanjkljaja 5108 gld. Vsa potrebščina, šolska in gospodarska, znaša 18.767 gld., vse pokritje 12.620 gld., primanjkljaj, kateri je pokriti iz dež. zaklada, znaša torej 6l47 gld., za 1825 gld. manj, kako je bilo prvotno preliminirano.
Posl. dr. Maj ar on je poročal o prošnji Marjete Ahčin za podaljšanje miloščine in prkdlagal, naj se sedanja miloščina 50 gld. podaljša za tri leta.  —  Sprejeto.
Posl. Luckmann je poročal o prošnji Emanuela Ko-vačiča za podaljšanje kvijesciranja in predlagal, naj se za sedaj preko nje prestupi na dnevni red. — Sprejeto.
47
Posl. Luckmanii je poročal o prošnji Ane Hitti za podaljšanje miloščine in je predlagal, naj se miloščina 50 gld., podaljša za tri leta.  — Sprejeto
Posl. dr. Maj ar on je poročal o prešnji primarija dr. Tit. Bleiweis-Tr8teniškega za remuneracijo za poslovanja v dež, hiralnici in je predlagal, naj se za čas od 15. sept. 1896. ^0 15: sep,.  1897. dovoli 200 gld,   —  Sprejeto.
Posl. dr. Majaron je poročal o prošnji dr. Štefana Divjaka za osebno doklado in poedlagal naj se dovoli rcmu-neracija 250 gld, prošnja za doklado pa naj se odkloni. — "Sprejeto.
Pesi. Luckmann je poročal o prošnji Jos Tomazina za dovoljenje provizije in predlagal naj se prošnja odstopi dež. odboru.  —  Sprejeto.
Posl. Luckmann je poročalo prošnji Matija Epiha za iviženje miloščine in je nasvetoval, naj se miloščina zviša od 200 gld. na 300 gld , ako prevzame Štajerska dežela jeden del. —  Sprejeto.
Posl. Luckmann je poročal o prošnji Petra Mileka sa zvišanje miloščine in predlagal, naj se miloščina 300 gld. zviša na 348 gld   — Sprejeto.
Posl. M urnik je poročal o prošnji Uršule Zanoškar za podalšanje miloščine in predlagal, naj se prositeljici podaljša miloščina  120 gld. za tri leta. — Sprejeto.
Posl. Murni k je poročal o prošnji Albina AdleSiča, učenca dunajskn obrtne šole, za zvišanje podpore in predlagal, naj se prošnja odslopi dež   odboru.   —  Sprejeto.
Posl. Jelovšek je poročal o ustanovitvi samostojne občine Štrekljevec in je predlagal, naj se ustanovitev odkloni. — Sprejeto.
Posl. Jelovšek je poročal o volitvi dež. poslanca iz kurije velikega posestva jn je predlagali naj se izvolitev barona Friderika Rechbaeha odobri.   —  Sprejeto.
Posl Povše je poročal o združitvi vasi Hrib s trgom Vrhniko in je predlagal, naj se odobri dotični zakonski načrt In vzprejme resolucija, s katero se naroča deželnemu odboju, naj stori kar treba, da se Vipava uvrsti v skupino notranjskih mest in trgov.
Posl. Modic je poročal o uvrstitvi občinske ceste Mala Slivica-Dvorska vas Prodplane v cestnem okraju Velike Lašče mej okrajne ceste in predlagal: 1. V cestnem okraju Velike Lašče za nahajajoča občinska eesta, katera se pri Mali Slivici od okrajne ceste Velike LaIČe-Bloke odcepi in drži čez Dvorsko Vas do stika z deželno cesto Kočevje-Ljubljana pri Podpaljanah, se uvrsti med okrajne ceste 2 laplj^čevanje Sv Grregor za vzdrževanje ad 1 ) imenovane ceste iz deželnega zaklada dovoljene podpore letnik 100 gld. je koncem leta 1898. ustaviti.