Gospodarske drobtinčice.
(Metelka ali nemška detelja (Luzerne^) — od kod je k nam prišla ?) Ob času perzijanskega kralja Darija je seme njeno iz Medije (Medna) naGerško preneseno bilo. Tako piše stari rimski pisatelj v svojih bukvah H. n. XVIII., 16. Je tedaj meteljka hči jutrovih dežel — Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so jo po njeni domovini medničanko (herba medica) imenovali, so jo za živinsko klajo močno čislali, zato jo že tadanji kmetijskipisateljKoIumeIayi.il.) hvali, da je „izverstno dobro zelišče". Po Rimcih se je kmali zaplodila pojužni G al i i (^sedanjem F rane ozke m), kjer je še sedaj naj več in s toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je razširila v Švajco, kjer so se je v kantonu Lucern-skem naj bolj poprijel! in sicer tako, da celo od tistega kraja je ime „Luzerne" dobila, — kmali pašo jo tudi še po druzih deželah sejati začeli in tudi po ]Ye ruškem. Na Laškem, kjer že od nekdaj na senožeti vodo napeljujejo in na njih in ne na njivah pridelujejo obilo živinske klaje, se ni nikoli dosta zaplodila. Zato je tudi v naše kraje nismo dobili iz Laškega, ampak iz Nemškega, in odtod izvira pri nas njeno ime „nemška detelja". Na Notrajnskem smo pervi-krat slišali ime „metelka" (metlica?), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k nam, in je imamo zdaj že precej pa je bomo čez leta gotovo še več imeli.
2