SLOVENSKI 33 L?? 'J *'<>?; Posvet SPZ v Sentprimožu Udeleženci sobotnega posveta, na katerega je Slovenska prosvetna zveza vabila člane svojih odborov in zastopnike krajevnih društev, so se potem, ko jih je pozdravil predsednik Tomaž Ogris, razdelili na tri skupine. Te so izdelale načrte za posamezna kulturna področja, po razpravi v plenumu pa so sprejeli program dela SPZ za letošnje leto. CELOVEC TOREK 23. JAN. 1990 Letnik XLV. Štev. 6 (2521) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 7 šil. din. 10 P. b. b. Atpe-Jadran: novo atternativno društvo Zastopniki demokratičnih iniciativ, mirovnih skupin ter zelenih list so se v soboto zbrali v Celovcu, da bi začrtali nadaljnji program v skupnem prizadevanju za „alternativo v prostoru Alpe-Jadran". Načelni sklep o ustanovitvi takega društva so sprejeli že lani junija v Gradcu, tako da so ga v Celovcu le še formalno potrdili. Z združitvijo hočejo doseči boljše sodelovanje, strokovnejšo izmenjavo mnenj in okrepljen nastop v javnosti. Na sestanku v Celovcu, kjer so sodelovale iniciative iz Slovenije, Italije, Madžarske in raznih avstrijskih zveznih dežel, so med drugim zahtevali zaprtje JE Krško, odstranitev jedrskega orožja in zaščito narodnih manjšin v vseh deželah-članicah Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Zamejski Siovend zahtevajo večjo narodnostno zaščito! Na novoletnem sprejemu, predsednika Predsedstva SR Slovenije za zamejske Slovence so predstavniki slovenskih organizacij tudi letos opisali težave slovenskega življa v zamejstvu, hkrati pa so zaprosili predstavnike Slovenije za pomoč v boju za zajamčene pravice. Tako sta Stojan Spetič, senator KPJ v rimskem parlamentu, in Klavdij Palčič, predsednik SKGZ, ugotovila, da je predloženi zakonski osnutek o globalni zaščiti Slo- vencev v Italiji nesprejemljiv ter da je celo slabši od pomanjkljivih določil sporazuma iz leta 1955 in Osimske pogodbe. Izrazila sta upanje, da ga bo mogoče še izboljšati, hkrati pa sta pozvala predsednika Stanovnika, naj se Slovenija zavzame za sodoben zaščitni zakon Evropskega sveta in se aktivno vključi v pripravo poročila o položaju manjšin v okviru naslednjega zasedanja Helsinške konference. Predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser je podčrtal, da je bila pritožba na ustavno sodišče za koroške Slovence uspešna, hkrati pa je opozoril na plebiscitne prireditve, „na katerih so na Koroškem vse doslej proslavljali zmago nemštva nad slovenstvom. Ta tendenca pa se kaže tudi ob letošnjih prireditvah". Wie-ser je pozval Slovenijo in Jugoslavijo, naj se „ne zadovoljita s tem, kar je bilo doseženega, temveč naj zahtevata dosledno zaščito slovenske narodne skupnosti v Avstri- ji!" Predstavnica Slovencev na Madžarskem Irena Pavlič je ugotovila sicer nekolikšno izboljšanje odnosov madžarske vlade do Slovencev, kljub temu pa je vrsta nerešenih vprašanj. Tako je edinole predsednik NSKS Matevž Grilc hvalil politiko Avstrije nasproti slovenski narodnostni skupnosti. Zanj je „bilo leto 1989 uspešno", kar je pripisal politiki novega dialoga, ki gaje začel Karel Smolle. Andrej Mohar Velik pomen ..Razsodba ustavnega sodišča je izjemno velikega pomena, saj odpira možnosti za uveljavitev enakopravnosti slovenščine na vseh drugih področjih", je poudaril predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser skupaj z odvetnikom dr. Seppom Bruggerjem in dr. Jožetom Messnerjem na tiskovni konferenci v Ljubljani. Ugotovil je tudi, da je bila doslej najboljša ureditev manjšinskega šolstva tista iz leta 1945, ko so se vsi otroci učili obeh jezikov. To je v bistvu tudi ocena obeh osrednjih organizacij. Zato tem bolj začudi, da je dr. Grilc v Ljubljani sam priznal, da se je NSKS dogovoril s strankami, da soglaša z ureditvijo iz leta 1958/59 Drži; kar pravt Haider v „M)adini"? Koroški deželni glavar Haider je v intervjuju za revijo ..Mladina" na vprašanje, ali so slovenski politiki dobili kakšna zagotovila v primeru odkupa tovarne celuloze v Magda-lenu, dejal, „da je bilo tako, da naj bi Slovenija papir rešil Magdalen, tako da bi tam dobil svoj delež. Tamkajšnjega upravitelja in najemnika pa so pridobili socialisti. Zato je tudi padla odločitev, daje treba Obir zapreti". Po besedah Haiderja je bil to zanj razlog, da ostro nastopi proti Slovenija papirju: ..Rekel sem, daje povsem neodgovorno napraviti ponudbo v Beljaku, hkrati pa vreči 220 ljudi na cesto". Na te izjave bo zagotovo moral zavzeti stališče tudi Slovenija papir, saj Haider v tem intervjuju postavlja trditve, ki zahtevajo jasen odgovor. Sprejem pri Stanovniku Ob robu sprejema se je predsednik Janez Stanovnik (desno) pogovarja! tudi s predstavniki siovenskih organizacij v zamejstvu. Na sliki je v pogovoru s tajnikom ZSO Marjanom Sturmom in Jožetom Messnerjem, v ozadju pa je predsednik ZSZ Miha Antonitsch V okviru uradnega de!a sprejema pa je Janez Stanovnik izpostavi! tudi prizadevanja družine Messner-Zeichen za javno dvojezično šo!o v Celovcu: „Z osebno hrabrostjo ste odprli slovenskemu narodu nove možnosti. Za ta vaš boj za upoštevanje slovenščine v koroškem glavnem mestu smo vam vsi hvaležni!" Mohar Vseslovenski kongres bo v Sloveniji! Na sklicu prvega zbora slovenskih kulturnih delavcev junija 1988 v Ljubljani je bila sprejeta ideja o izvedbi Svetovnega slovenskega kongresa, na katerem bi poleg središčnih Slovencev sodelovali tudi predstavniki zamejcev iz Italije, Avstrije in Madžarske ter emigracije, tako ekonomske kot politične, po svetu. Prav predstavniki politične emigracije pa državnemu vodstvu Slovenije ne zaupajo in se bojijo, da bodo ovirani pri bivanju in da jim bo morda celo preprečen povratek iz Slovenije. Zaradi tega nekateri predlagajo, da bi bil prvi kongres v tujini. Iniciativni odbor Svetovnega slovenskega kongresa za Slovenijo, ki ga vodi Vlado Habjan, je predsedstvu SR Slovenije oz. njegovemu predsedniku Janezu Stanovniku poslal pismo, v katerem ga prosi, da udeležencem zagotovi nemoteno bivanje na kongresu v Ljubljani ter varen povratek v tujino. Slovenija naj bi tudi objavila spisek vojnih zločincev, za katere pa odbor pravi, da prizna samo tiste, ki so po mednarodnih kriterijih registrirani pri Združenih narodih. Iniciativni odbor predsedstvo še poziva, da razglasi svoboden prihod udeležencev v skladu s Helsinško listino. Predsednik SR Slovenije Janez Stanovnik je medtem že napovedal, da bo ta vseslovenski kongres v Sloveniji, hkrati pa je dejal, da so pomisleki in zahteve iniciativnega odbora odvečne. Čas kongresa še ni določen. 2 23. januar 1990 Politik / Politika SLOVENSKJ HEUTE !!M! DieSeite tur unsere deutschsprachigen Leser/inncn VESTNIK Kampf um !\lmderheiten-!V!andat Karel SmoHe aus dem Rennen? Kroaten melden Anwartschaft an! Cankagevega doma s/ Ljub//an/ zasedena do zadnjega kof/čka. Opozicija za strankarski sistem in konfederacijo Po J gadom ..fd/rodnod do^enge";'a prcieAr/o sredo r' Cankarjevem doma v CjahAjan/ poteka/ poA/ačn/ predvod/7/// škod s7ove//.ske zdražet/e opoz/'e;'je Den/o.s, v katero .so vk/jačet;/ .S7o-vett^ka deo/okrat/ena zveza, .Soeta/demok raf.ska zveza .S7ove-ntje, ^/ovenjkt kr.šeatt.sk/ demokrat/, 6/oven.ska kmečka zveza ;n Ze/ent' .S7oveatje. Na zbora so predstav d/ rad svojo dek/ara- Karel SmoHe, vom KEL-Landestag hinter verschlosse-nen Turen mit 90 Prozent fur das Minderheiten-Mandat der Grunen nominiert, bei der Wah! fur das Karntner Grundmandat bei den Grunen jedoch der „Mlada-KEL"-Vorsitzenden Mag. Zalka Kuchling unterlegen, hat nun auch Konkurenz aus dem Burgenland erhalten. Wie die kroatische Wochen-zeitung „Hrvatske novine" in ihrer jungsten Ausgabe (sie-he Faksimile unten) schreibt, neben nun auch die burgen-landischen Kroaten ihr Inter-esse an dem Minderheiten-Mandat der Grunen fiir Na-tionalratswahlen 1990 ange-meldet. In dem Artikel unter dem Titel „Kroate (Kroatin) im Jahr 1990 anstelle von SmoHe ins Parlament?" wird der Karntner Griinabgeordnete und Angehorige der sloweni-schen Volksgruppe an seine Aussagen im Nationalrats- wahlkampf 1986 erinnert. SmoHe hatte damals erklart, daB die Vertreter aller Min-derheiten nach dem Rota-tionsprinzip ihren Vertreter im Parlament haben sollten und daB er sich vorstellen konne, daB ihm ein anderer Minderheitenpolitiker folgen konnte. „Das bedeutet, daB jetzt ein Tscheche, Ungar oder ein Kroate an der Reihe ware", wird in dem in Eisen-stadt/Železno erscheinenden kroatischen Wochenblatt be-tont. Weiters wird daruber be-richtet, daB sich der Klub der Grunen im Wiener Parlament bereits ernsthaft mit dem Gedanken eines kroatischen Kandidaten bzw. einer kroatischen Kandidatin fur das Minderheiten-Mandat beschaftigt. Ist SmoHe, uber dessen Schicksal als Minderheiten-sprecher letztendlich der Bundeskongress der Grunen entscheiden wird, bereits aus dem Rennen? ctjo o .s7oven.sk/ samood/oeb/. JOŽE ROVŠEK Velika dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani s 1300 sedeži je bila premajhna za vse udeležence prvega uradnega predvolilnega zborovanja opozicijskega Demosa. Tudi sicer so volilci v Sloveniji z velikim zanimanjem spremljali izjave in referate na zboru, ki jih je neposredno prenašal ljubljanski radio, precejšnjo pozornost pa so mu namenili tudi časopisi. Zbrane je najprej pozdravil dr. Jože Pučnik, predsednik Demosa in tudi predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije. Predstavil je dve temeljni zahtevi opozicije in sicer: odprava enopartijskega sistema, ki naj ga zamenja večstrankarski sistem in pravna država, in drugo, Jugoslavija naj se preuredi v konfederacijo, v kateri bo Slovenija gospodarsko, kulturno in politično popolnoma suverena država. Ob tem je poudaril,daDemosnimama-ščevalnih namenov do do-slejšnje komunistične partije na oblasti, razkrivanje njenih političnih napak naj bo po njegovih besedah stvar zgodovinarjev. Drugače pa je z napakami, ki naj bi jih slovenska politika storila v preteklem letu. Mednje je uvrstil pristajanje na Sloveniji nesprejemljive spremembe zvezne ustave ter slovensko podporo Markovičevim ukrepom zvezne vlade, ki naj bi povzročili pretiran odliv denarja iz slovenskega gospodarstva. Novoizvoljena skupščina naj bi po njegovih besedah ustanovila posebno komisijo, ki bo ugotovila posledice teh napak in tudi individualno odgovornost zanje. Zatem so spregovorili predsedniki vseh v Demosu povezanih strank in nekateri strokovnjaki in gosti zborovanja. Dr. Hubert Požarnik, predsednik Slovenske demokratične zveze, je poudaril, da se opozicija zavzema za demokratično ureditev, za osebno svobodo posameznikov in spoštovanje vseh slojev in delov slovenskega naroda," saj le to zagotavlja napredek in žlahtni občutek domovine." Ivan Oman je v imenu Slovenske kmečke zveze dejal: „Prihodnost Slovenije je v naših rokah. Na volitve gremo zato, da bomo zmagali!" Menil je, da si morajo Slo- venci ustvariti normalno evropsko državo, v kateri se ljudje ne bodo bali mitingov, celonočnih sej in podobnih cirkusov. Program svojih zvez in pozive volilcem so predstavili še Matjaž Šinkovec (SDZS), Lojze Peterle (SKD), dr. Dušan Plut (zeleni) in Marjan Podobnik v imenu Zveze slovenske kmečke mladine. V skupni predvodilni deklaraciji se združena opozicija zavzema za tri prednostne naloge: # storila bo vse, da bi bile volitve aprila t.l. zares svobodne in poštene; # plebiscit, s katerim se bodo Slovenci svobodno odločali o svoji prihodnosti: Demos se zavzema za konfederacijo suverene republike Slovenije z drugimi jugoslovanskimi narodi; # referendum, ki bo slovenskemu narodu določil naravo nove države v obliki nove ustave. Zborovanje so pozdravili tudi številni tuji gosti, med navidnejšimi je bil avstrijski minister za znanost dr. Erhard Busek. Državni poslanec Zelene alternative Karl SmoHe pa je v „imenu koroških Slovencev" dejal, da je 7. člen sad protifašistične borbe, ter da se koroški Slovenci tudi danes borijo za pravice in pri tem posebej izpostavil borbo za dvojezično šolstvo. Zaključil je z željo, da bi v Sloveniji zmagala demokracija in da bi na volitvah zmagal Demos. HRVATSKE NOVIME Tajednik Gradiščanskih Hrvatov SLOGA JE MOČ L)eto 81 /bfOj 3 te<026 82 61470 CijenaG,- Pri izbori za Savezno viječe u ovom Ijetu Zeleni osiguravaju opet jedno mjesto za manjine Hrvat(ica) 1990. za SmoHeta u viječe? Hrvat(ica) namesto SmoMeja? Občni zbor KEL je državnega poslanca Karla Smolleja sicer izvolil za svojega manjšinskega kandidata na listi Zelenih pri letošnjih državnozborskih volitvah, toda tudi gradiščanski Hrvati zahtevajo zasedbo tega mandata zase. V svoji najnovejši številki glasila „Hrvatske novine" (glej faksimile) pod naslovom „Hrvat(ica) 1990. leta namesto Smolleja v parlament?" namreč opozarjajo Smolleja, da je ob priliki svoje kandidature za parlament leta 1986 rekel, „da bi zastopniki vseh manjšin morali alternativno imeti svojega zastopnika v parlamentu in da bi si on kandidatu oz. kandidatki za lahko predstavljal, da ga parlament, nasledi kak drug manjšinski Za Smolleja, ki je na voli-politik. To pomeni, da bi bili tvah za osnovni mandat na sedaj na vrsti Čehi, Madžari koroški listi zgubil proti mag. ali Hrvati", je zapisano v Zalki Kuchlingovi, so se z članku, v katerem list svoje javno kandidaturo Hrvatov bralke in bralce informira o za manjšinski mandat možno-tem, da Zeleni klub že razmi- sti za uvrstitev na volilno listo šlja o hrvaškem manjšinskem Zelenih zagotovo zmanjšale. Izredni kongres ZKJ V Beogradu se je v soboto začel izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Že na začetku so se pokazale velike razlike med srbsko in slovensko partijo. Gre predvsem za različne vizije bodoče jugoslovanske države in družbenopolitičnega sistema. O poteku in sklepih kongresa bomo obširneje poročali v prihodnjih številki. Obraz/ ude/ežencev kongresa povedo vse.* razpo/oženje pred vo/dvam/ je sproščeno /n opf/m/sf/čno. s/;*; Eggenberger 23. januar 1990 3 Vabilo Kot vsako leto, bo Zveza koroških partizanov tudi letos priredila proslavo ob grobu heroja Matije Verdnika-Tomaža in ostalih žrtev, ki jih je gestapo zverinsko pobil. Svečanost bo v nedeljo, dne 4. februatja ob 11. uri na pokopališču v Svečah. Udeležili se je bodo tudi gostje iz Jugoslavije. Udeležite se proslave v čim večjem številu in pripeljite s seboj tudi svoje sorodnike in znance. Slavnostni govor bo imel tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm. Sodelovali bodo pevci iz BUčovsa. Na svidenje na proslavi Janez Wutte-Luc, predsednik ZKP Starši -zahtevajte dvojezično spričevalo! 2. februarja se po šoiah zaključi prvo poi-ietje. Deiijo sespričeva-ta. Tokrat je na dvojezičnih ijudskih šoiah prvič možno, da učiteiji na zahtevo staršev izstavijo dvojezično spričevaio! Starši k dvojezičnemu pouku prijavijenih otrok, napišite zahtevo ravnateijstvu, ki naj jo vaš otrok odda razrednemu učiteiju. Ravnateiji iahko dvojezična spričevaia za ijudske šoie naročijo pri „Naši knjigi' v Ceiov-cu, Pavličeva uiiea 5-7. /Vov/, sedemde/ni znak /n beseda „ Karnten " bosta odslej vabita na dopust na Koroškem. Koroška s sedemdelnim znakom do več turistov Koroška je novo desetletje v turzimu začela z novo turistično propagando: strokovnjaki s področja turistične propagande so ustvarili sedemdelni znak, ki bo v prihodnosti - v različni sestavi in zvezi z besedo „Kamten" (morda v bodoče tudi „Koro-ška") - na vseh mogočih mestih in predmetih vabil goste iz ostale Avstrije, Nemčije, Italije in tudi Jugoslavije na dopust na Koroškem. Največji efekt v propagandi strokovnjaki in odgovorni za propagando pričakujejo od teh 2,3 milijona gostov, ki letno obiščejo Koroško, saj so - kot je bilo rečeno na tiskovni konferenci pretekli četrtek v kazinu v Vrbi - „neprecen!jiv multipli-kator" v propagandi za pridobivanje novih gostov. Novi emblem oz. v strokovnem jeziku „logo" bo moč videti na najrazličnejših predmetih kot na primer na brisačah, kopalkah, skodelicah, smučkah, puloverjih itd. Znak s svojimi sedmimi različnimi deli omogoča tudi sestavljanje najrazličnejših figur in je zaradi tega tudi namenjen za igro v prostem dopustnem času. Kajti znano je, da vsak dopust vsebuje tudi elemente igranja. Za prvo fazo propagandistične ofenzive je Koroška turistična družba na čelu z glavnim managerjem Helmutom Ellensohnom sklenila pogodbo z bivšim olimpijskim zmagovalcem v smuku, Korošcem Franzem Klam-merjem in bivšo miss Avstrije, Celovčanko Mercedes Stermitzovo. Oba bosta na številnih predstavitvah nove turistične propagande za Koroško po vsej Evropi zagotovo pritegnila pozornost največjih in tudi najvplivnejših časopisov in tv-postaj in s tem za Koroško nagovorila več milijonov ljudi. V propagandi za Koroško sodeluje tudi tovarna Elan: smučke z novim koroškim znakom so namreč Elanove proizvodnje. Ivan Lukan Preziranje želja občanov ŽITARA VAS. - Očitno samo zato, da bi zavrnili upravičeno željo mnogih Žitrajčanov, ki bi želeli poleg avstrijskih televizijskih sporedov sprejemati tudi ljubljanskega, sta bila občina Žitara vas in ORF pripravljena prevzeti ponovne stroške za ugotavljanje ustreznega mesta za televizijski pretvornik. Tako ga bodo zdaj postavili na drugem mestu in ne pri Lipušu, ki je zahteval, naj hkrati uredijo tudi pretvornik za sprejem oddaj RTV Ljubljana. SPD „Trta" bi bila celo pripravljena odstopiti svoj pretvornik, ki je že nekaj let zapečaten. Odplake odvajali v vodnjake GOSELNA VAS. - Po večini so rekli, da si pri tem niso mislili nič hudega. Kljub temu pa bo že v kratkem prišlo do sodnih obravnav proti sedmim prebivalcem Goselne vasi, ki so svoje odplake, deloma tudi fekalije, odvajali v hišne vodnjake in s tem onesnaževali rezerve pitne talne vode. To onesnaževanje okolja so oblasti odkrile v bistvu slučajno. Začelo se je s preiskavo proti občini Dobrla vas, ki je odvajala deloma neočiščene odplake v potoke. Skupina, k/ je oblikovala novo propagandno linijo. /van Dolenc Za doiar čtovečnosti , ) i:i)S' vnis Včas/b sem žive/ v slovenski hribovski vasi, pa sem bra/ več kot deset debe/ib knjig na /eto, vsako nede/jo sem pe/ v vaškem zboru in še sem si ukrade/ čas za izde/avo g/inasfid k/pcev, ki so bi/i materi in vsej srenji v ponos. A/i bom pusti/ kakšno s/ed za sabo v novi domovini?" Ko sem te svoje iskrene „želje" izvleke) iz pisalnega stroja, sem jim pripisal še podnaslov ..Ponatis ni prepovedan". In ker tisti večer nisem imel drugega dela, sem v zalepko vtaknil še kratko zgodbico: SOBARICA MARTA Danes sem jo spet sreča/. Sta/a sva vsak na svoj/ strani široke ceste in čaka/a zeieno /uč. Na asfa/t in v sivo majsko jutro je kap/ja/ sneg, moker kakor dež. Madoma sem jo ug/eda/ v okviru ene tistid kratkih praznin, ki jih puščajo cdevro/eti svojim pisano barvanim ko/egom. Čaka/a je na robu p/očnika, sk/onjene g/ave in nestrpno je drsa/a s svojimi /adnimi čeveljc/ po ostrem p/očniku. Ogrnjena je bi/a samo v do/g vo/neni ša/, ki sem ga na nje/ videi že to/ikokrat. Na roki ji je vise/a škat/asta p/atnena torbica. Na če/u so se ji /epi/i redki sivi /asje, posejani z umazanimi snežnimi zvezdicami. Na vseh štirih p/očnikid ni po/eg naju bi/o ob tej zgodnji jutranji uri nobenega drugega pešca, buči so se pre-menja/e in stopi/a sva nag/o drugi proti drugemu. „Dobro jutro", sem pozdravi/. Dvigni/a je g/avo in se zastrme/a vame z ve/ikimi, utru/en/m/ očmi. Ličnice so se ji skrči/e v nasmeh. Spozna/a me je. „Kako je?" je vpraša/a počasi, /n ne da bi počaka/a odgovor, doda/a; „Na de/o?" „Hva/a", sem sezadva/i/, a Marta je že oddite/a. 1/ ušesih sem s/iša/ samo še prijazni zven njenega materinskega zaskrbljenega g/asu. Prav tako kratka so bi/a tudi -vsa najina prejšnja srečanja. Vedno se ji je mudi/o na de/o in niko/i ni počaka/a, da bi ji odgovori/. Zde/o se je, da bere odgovore že v mojih pozdravih. Enkrat samkrat sem jo zadrža/ na u/ici za nekaj minut. Bi/o je pozimi, temnega večera, ko je svoje dnevno de/o bi/a že opravi/a. Sta/a. je pred izložbenim oknom v mestu in si ogledovala cene. Z eno roko je vrte/a črni gumb na svojem oguljenem p/ašču. „Boste kupi/i kaj?" sem reke/ in se ustavi/ ob nje/. Pog/eda/a me je nekam začudeno, kot bi dote/a reči, da ne ve, kam naj bi me da/a, saj v mestu pozna malokoga. „Ne", je zategnila v odgovor, ko me je naš/a v svojem spominu. „Saj veste, moja hči že do/gp ne piše." Krog ust se ji je nabra/a ža/ost. Morda tudi top/o sonce /ž njenih m/adid dni. ,,/n vi? /mate de/o?" To je menda bi/a njena ed/na m/se/, kadar me je sreča/a v mestu, /n hvaležen sem jib/i zanjo. Vedno znova. Kakor takrat, ko me je prvič vpraša/a nekaj takega, pred nekaj tedni. Kadar me je pog/eda/a s svojimi ve/ikimi črnimi očmi in vpraša/a, a/i de/am, je bi/a kakor najbolj z/ata mati s svojim nebogljenim otrokom. Njen tanki plašček se je tedaj spremeni/ v najdragocenejše krzno na svetu, njen volnen/ ša/ se m/ je zde/ top/ejš/ /n njeno skromno obuva/o, obloženo z gosto d/ako, doraslo najbolj ledenemu in najbolj mokremu snegu. ,,/mate de/o?" Tako je vpraša/a, ko sem jo sreča/ prvič. Bi/ sem takrat komaj dva dni v mestu in v hotelski sobi še nisem razpravi/ niti svojega kovčka z na/ep/jenim listkom , Ha/ifax'. (da/je prihodnjič) Fur očfene, interkuttureMe ModeHschuten in Kamten FoCsetzongr t/o/r Se/Ye 3 tive „Magnetschu!e" entste-hen, ein Modeli fur gutes in-terethnisches Zusammenle-ben im Klassenraum, viel-leicht sogar ein „Aushange-schiid" fur Multikulturalitat in Kamten, SV: Wo so/Jc c/u