Poštnina plačana t gotovini.
Leto XXII., št. 214
LJubljana, petek 12. septembra 1941'XIX
Cena cent. 70
UpravnlStvo: LJubljana, Pucdnljeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Pucdnljeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi prt pošt. ček. zavodu: Ljubljana št 17.749.
.ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln inozemstva Ima
Unione Pubblicitš ltallana S.A-IVfllano
Izhaja vsak dan Naročnina znate mesečno L za Inozemstvo pa L> 20.-—
Uredništvo: Ljubljana, Pucdnljeva ulica IL fi, telefon 31-22. 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA' per la pubblldtA dl provenlenza ltallana ed estera:
Unione PubbllcitA ltallana S. JU MDano
anle Petrograda
Napadi na obrambne postojanke okoli Petrograda postajajo čim dalje tajši — Bombardiranje vojaških in industrijskih naprav — Nov nemški uspeh na osrednji fronti pri Vjazmi
Uspešni napadi na sovražne obrambne naprave v severni Afriki
Pri Tobruku poškodovana angleška trgovska ladja * Odbiti sovražni napadi pri Uolkefitu in Kulkvabertu
sovražne napade. Nasprotnik je bil povsod odbit in je imel izgube.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. sept Nemško vrhovno vojno poveijništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
Na vzhodu potekajo napadalne operacije nadalje ugodno.
V	Severni Afriki so nemška bojna letala zadela včeraj z bombami sovražna skladišča v Tobruku in Marsa Matruchu. razpršila kolone motornih vozi) in porušila železniške naprave v severnem Egiptu. V Sueškem zalivu je uničilo letalsko orožje v noči na 10. september trgovsko ladjo s 6000 br. reg. tonami.
V	letalskih bojih pred severno-afriško obalo je izgubil sovražnik 9. septembra 9 lovskih letal.
Sovražna letala niso niti podnevi niti ponoči priletela nad Nemčijo.
★
Bern, 11. sept. d. Po vesteh z vzhodne fronte trajajo boj' z nezmanjšano silovitostjo dalje v vseh njenih odsekih. Odmora ni niti podnevi niti ponoči. Streljanje topen' vseh mogočih vrst se menjava z letalskimi napadi, prodornimi sunki tankovskih kolon, prodiranjem pehote, naskoki :n umiki.
V	zadnjih dneh se razvijajo posebno srditi boji okoli Petrograda kjer je nemški maršal Leer nakupičil ogromne množice vojaštva, ki je prej prodiralo v mnogo ši-rš4 fronti. Nemške čete že napada^ utrjene obrambne potojanke Petrograda, ki jih močno obstreljuje tudi težko topništvo in bombardira letalstvo. Sploh imajo letala pri obleganju Petrograda znatno vlogo, ker neprestano napadajo sovjetske obrambne postojanke, pa tudi zbirališča čet in industrijske naprave tako v mestu samem kakor tudi na periferiji. Da sikuša maršal Vorošilov z vsemi razpoložljivimi silami zadržati naraščajoči nemški pritisk, je umljivo, vprašanje pa je, koliko časa mu bo to še mogoče pričo čim dalje bolj osredotočenega ognja nemškega orožja, ki se kop;či v čim dalje ožjem krogu.
Hud5 boji se razvijajo tudi še nadalje na osrednjem bojišču. Tu zastavlja maršal Ti-mošenko vse sile, da bi zadržal nemški pritisk, ki je zlasti občuten ob železnici iz Smolenska do Vjazme, važnega križišča, od koder teče železnica dalje vzhodno proti Moskvi. Da bi razbremenil ta prtisk, je maršal Timošenko podvzel protinapade nekoliko južneje proti Smolensku ob skoraj srporedni ždleznici ter se bijejo sedaj hudi bon na področju okoli mesta Jeluje.
Timošenkovi sunki so seveda bolj ali manj le lokalnega pomena in ne morejo spremen;ti glede na svoje ogromne žrtve splošnega položaja. Z njimi izpostavlja svoje čete tudi možnosti, da bodo cdrezane cd ostalih delov sovjetske vojske.
Po nekaterih vesteh je marša! Timošenko podvzel protinapad tudi v smeri proti Go-inelu, da bi zadržal nemško prodiranje, ki ograža njegove čete v nekoliko bolj severnih odsek;h, obenem pa sovjetsko vojsko nekoliko bolj južno okoli Kijeva. Mi mu bo to uspelo, je še zelo dvomljivo, tembolj, ker doslej vsi sovjetski protinapadi še niso prinesli nobenega res v širšem smislu vidnega uspeha.
V	ostalem sta omenjena -protisunka maršala Timošenka menda edina na vsej približno 2300 km dolgi vzhodni fronti, pa se more že zaradi tega sklepati, da sta zgolj defenzivnega značaja.
Iz južnozapadne Ukrajine ni posebnih vesti. Obleganje Odese, pri katerem sodelujejo poleg nemških tudi zavezniške čete, se nadaljuje. Prav tako se nadaljuje čiščenje doslej zavzetega ozemlja, medtem ko zbira maršal Budjoir na levem bregu Dnjepra ostanke svoje vojske. Mnogo se sedaj tu udejstvujeta topništvo in letalstvo.
Živahni letalski boji za premoč v zraku so sploh na vsej vzhodni fronti, posebno pa ckoli Petrograda, Moskve, Kijeva in Odese, povsod pa se opaža, da se sovjetsko letalstvo omejuje po večini na obrambo.
Med Smolenskom in Moskvo
Berlin, 11. sept u. Po hudih borbah je bilo zavzeto mesto Vjazma. Mesto je trdno v nemških rokah. Vjazma je na pol poti med Smolenskom in Moskvo.
Nemške čete prodirajo sedaj vzhodno od Vjazme. ki je važno železniško križišče, proti vzhodu.
Polslužbene vesti z vzhodne fronte potrjujejo, da so si nemške in zavezniške čete kljub hudemu odporu sovražnika na obširnih odsekih bojišča uredile svoje posto-jenke in si jih močno utrdile ter da metodično prodirajo dalje.
Železnica proti Murmansku prekinjena
Helsinki, 11. sept. s. Finske čete so zasedle železniško progo proti Murmansku in električno centralo, ki dobavlja strujo v Petrograd.
Ruske izgube
Berlin, 11. sept. s. V spopadih, do katerih je prišlo v zadnjih dneh na vzhodni fronti, so imeli Sovjeti spet izredno velike izgube na vseh odsekih vzhodne fronte. 300. sovjetska pehotna divizija je bila deloma decimira«a. Od nekega polka te divizije je ostalo le 6 častnikov in 120 vojakov.
Nemški general o vojni na vzhodu
Monakovo. 11. sept. s. »Prankische Pages-zeitung« objavlja članek generala v. Tischo witza, ki primerja sedanjo vojm v Rusiji z nemško-francosko vojno leta 1870/71. General najprej navaja dogodke v bliskoviti vojni proti Poljski, Norveški Franciji in proti balkanskem državam ter pripominja, da je bil način bojevanja Francije v osnovi popolnoma različen od načina bojevanja, ki se ga drži rusko vrhovno povel jništvo. V Franciji, pravi general, vojna ni bila popularna. Noben Francoz ni vedet zakaj naj se bojuje, in zato je razumimvto da Francozi niti mislili niso na skrajni odpor. Počasnejši potek vojne na Ruskem ie treba predvsem pripisati okoliščini, da je fronta
v Rusiji dolga nad 2000 km. Razen tega se boljše viki dobro zavedajo, da se bojujeio za svoj obstoj, in le s tem se da pojasniti upornost, s kakršno se bojuje ruska vojska ki pride po svoji sili takoj za nemško. Treba se je zato sprijazn;ti z mislijo, pravi pisec, da sledi za bliskovitimi vojnami zadnjih dveh let sedaj daljša vojna. Ako to okoliščino primerjamo z razvo:em fran-cosko-nemške vojne iz 1. 1870/71, se pokaže, da je takrat nemški narod bil prepričan, da je v bliskoviti vojn; potolkel Francijo. Odpor. ki ga je bil organiziral Gambetta pa je vendarle še znatno podaljšal vojno Dokončna zmaga za to seveda ni izostala in tako bo tudi v ruski vojni, o kateri že sedaj lahko rečemo, da ie nemška zmaga zagotovljena.
Italijanske čete ob Dnjepra
Kako je bil zavrnjen prehod sovjetskih čet preko reke
Posebni poročevalec turinske »Stampe« poroča dne 8. t. m. s fronte ob Dnjepru naslednje:
»Med raznimi poizkusi za prekoračenje reke, ki jih podvzemajo rdeče čete, je imel največ izgleda na uspeh poizkus, ki so ga ponoči podvzele sovjetske sile v odseku, poverjenem italijanskim oddelkom. 2e od jutra dalje je deževalo. Dež je zakrival nasprotni breg ter s svojim šumom zatrl vsak drug šum, tako da je pospeševal priprave z onega brega ter omogočil Rusom, da so prebrodili preko reke ter se ponoči nekoliko utrdili na zapadnem bregu. Napravili so celo nekako predmestje, ki naj bi bilo izhodišče za nadaljnja podjetja. Iz umevnih razlogov se ne morem spuščati v podrobnosti dispozicij našega povelj ništva. Ruska taktika se menjava iz dneva v dan. Včasih se živahno gibljejo, nakopičujejo orožje in material, streljajo in mečejo bombe, druge dni zopet so čisto mirni ter ne oddajo niti strela iz puške. Ta navidezna mirnost je seveda varljiva. Tudi to noč se je izkazala ta ruska taktika. V neprestanem deževju ni mogoče opaziti nasprotnega brega, ki se kaže le v medlih obrisih. Zvečer luč žarometov ne more predreti gostega deževnega zastora in šumljanje dežja vpliva na domišljijo, kakor da se v tem šumu pomikajo sovražne čete in da se na reki sami čujejo udarci vesel. Spredaj, od zadaj, na obeh straneh se našim izvidnicam zdi, da čujejo in čutijo neprijatelja. Nihče ne more vedeti točno, ali prihajajo ti zvoki od dežja ali pa od napetih živcev. Vsekakor je verjetno, da bo sovražnik skušal izkoristiti te ugodne atmosferske prilike ter bo poskusil prehod preko reke.
Proti polnoči je poveljnik neke izvidnice določil nekoliko ljudi, da pregledajo položaj. Ko je izvidnica sestopila s svo-jege skalnatega položaja proti reki, je dognala, da se sovjetska vojska resnično izkrcava in da je reka polna splavov, nato-vorjenih z moštvom, materialom, topovi in strojnicami. Istočasno prihaja obvestilo, da so Rusi prešli reko še na dveh drugih točkah. Po nagli proučitvi položaja je bilo na dlani, da so se možje Bud-j oni j a izkrcali na treh točkah v razdalji enega kilometra. Sedaj je nastalo vprašanje, kam bo sovražnik naperil svoj glavni pritisk.
Tema je bila tako gosta, da se je moštvo naše izvidnice pomešalo med boljše-vike, kajti nasprotnika se v ničemer ne razlikujeta. Sence med sencami, obrizga-ne z blatom in premočene do kože, toda že pred zoro si je naš poveljnik ustvaril približno sliko o sili sovražnih čet in o njihovi oborožitvi. Šlo je približno za kak tisoč ljudi z lahkimi topovi. S to silo je skušal sovražnik zasesti ugodne postojanke za svoje baterije, izkrcal pa je tudi nekoliko manjših tankov. Zdelo se je, da
je njegov sunek usmerjen bolj v dolino. Še pred zoro so dobile izvidnice nalog, naj prekinejo rekognosciranje in se vrnejo na svoja mesta, kjer naj čakajo znamenja. Pol ure nato, — dež je nekoliko ponehal in nastalo je sivo in temačno jutro, — se je začul strel kakor znamenje, ki je sprostilo obstreljevanje na vsej črti. Naši so začeli boj ter odgovorili na sovjetsko iznenadenje s presenečenjem. Naši protitankovski topovi in možnarji merijo na izkrcane ljudi, jih razbijajo, dočim lahko topništvo tolče na reko in na levi breg, tvoreč pregrado, ki onemogoča vsako pošiljanje pomoči izkr-canemu sovražniku. Težko topništvo še razširi to območje in daleč preko reke zapre vsak dohod in dovoz. Celo uro traja obstreljevanje in prednji oddelki ves ta čas ne dobijo ukaza, naj posežejo v borbo, dasi čutijo sovražne sile na vseh straneh. Vidijo, kako sovjetski vojaki vlečejo manjše topove z rokami, vidijo, kako splavi prenašajo preko reke avtomobile, moštvo in municijo, hiteč v okrilje mrtvega kota. Tanki se že vzpenjajo po pobočju, polže nazaj ter se znova zaletavajo, iščoč grmičja in bičevja, da se ob-drže na visečem terenu. Kmalu nato se eden izmed sovražnih tankov pokaže na vrhu pobočja. Naše topništvo ga obsuje z granatami, na vseh straneh okoli tanka se dvigajo stebri umazane vode in blata, tuii tank je zadet, ker negiben ostane na mestu. Pritisk sovjetskih sil se ojači. Rusi si prizadevajo, da s svojo bojevitostjo in žilavostjo nadomeste moment presenečenj? na katero so računali, ki pa ni bilo popolno. Vodi dobro oboroženih in opremljenih ljudi, zaščitenih pred dežjem z ne-premočljivimi plašči in zelenkastimi kapucami, se skušajo vgnezditi povsod, se bijejo in vztrajajo tudi takrat, kadar jih naša strojnica pribije na mesto, in tudi takrat, kadar jim naše protitankovsko topništvo razbija in lomi njihove tanke.
Dve uri kasneje prihajajo ojačenja, vedno bolj redka, z levega brega. Splavi, ki se jim je posrečilo doseči tok vode, so izpostavljeni hudemu topniškemu ognju, se potapljajo med visokimi stebri vode m ognja, ali pa se obračajo nazaj. Sovjetsko topništvo, srednje in težko, ki je otvo-rilo silovit zaščitni ogenj, polagoma utihne. Vendar prizadevanje sovjetskih voja-kov da bi se vgnezdili na gričih desnega brega, nikakor ne opeša. Kakih 200 vojakov napreduje v mrtvem kotu in tudi trem tankom se posreči, da dosežejo enega izmed gričev. S seboj so privlekli lahke oklopne topove in možnarje ter jih takoj spravijo v akcijo.
Naše čete v prvi črti še vedno niso stopile v akcijo. Boj se je prenesel precej daleč nazaj v zaledje. Na rečnem zavoju se vidijo na obeh straneh male skupine, ki se vkrca vaj o za povratek, ter posamezni ranjenci, ki se .vračajo in obvezujejo
Glavni stan Oboroženih sil je objavil 11. septembra naslednje 464. vojno poročilo:
Prošlo noč so angleška letala izvršila polet nad mesti Genovo in Turin ter v okolici obeh mest odvrgla nekoliko bomb. Pri tem sta bila dva civilista ubita, nekaj pa ranjenih. Mesto Messina je bilo deležno novega letalskega napada: poškodovano je bilo nekaj civilnih poslopij, med prebivalstvom pa so 4 osebe ranjene. Eno sovražno letalo je sestrelila protiletalska obramba.
Letalstvo osnih držav je z uspehom nadaljevalo napade na obrambne priprave, pristaniške naprave ter bivališča čet v To-oruku. Razen tega so bili uspešni napadi naperjeni proti šo toriščem čet v Marsa Matruchu in proti kolonam avtomobilov na področju zelenice Siva. Italijanski bombniki so zadeli pri Tobruku eno britansko trgovsko ladjo. Nemška letala so zadela sovražnega lovca, ki je plul na vzhodu Sotluma. V letalskih bojih so nemški lovci sestrelili pet letal tipa Hurricane.
V vzhodni Afriki so naše čete v odsekih Colkefita in Kulkvaberta vzdržale razne
• Izgube v avgustu
Rim, 11. sept. s. Glavni Stan Oboroženih Sil jt objavil izgube, ki so nastale v mesecu avgustu, ln one, ki jih niso vsebovali prejšnji seznami, a so bili podatki o njih, predpisani dokumenti in osebne navedbe zbrane do 31. avgusta. Izgube znašajo:
V	lojski in prostovoljni milici za zaščito naroda: v severni Afriki 163 padlih in 173 ranjenih, na grško-albanski in albansko-jug'<*slovanski fronti 436 padlih in 866 ranjenih. v Italiji (zaradi letalskih napadov) 9 padlih, v vzhodni Afriki 101 padel.
V	mornarici: 38 padlih, 75 ranjenih, 74 pogrešanih,
V	letalstvu: 32 padlih, 46 ranjenih, 41 pogrešanih.
Seznami padlih so bili objavljeni v izredni prilogi lista »Le Forze Armate^. Slavnim borcem in njihovim družinam bo ohranjena prisrčna in trajna hvaležnost domovine.
svoje poškodbe Medtem so minile tri ure in vedno več ruskih ranjencev hiti k reki. Obenem z njimi se umikajo znatnejše skupine z gričev iščoč zatočišča in umikajoč se pred silnim topniškim ognjem. Tedaj nastopi naša pehota, ki preganja sovražnika z ene postojanke na drugo. Tankom se posreči, da uidejo zasledovanju granat, zadnjega pa vendar doseže naša granata in ga razbije Toča granat postaja vse gostejša in sovjetski vojaki ne morejo vzdržati pod tem silnim ognjem Sedaj se izkaže sijajna oprema naših čet. ki imajo mnogo avtomatskega orožja, zavzemajo pa tudi boljše postojanke na posameznih strateških točkah, zato lahko odločilno posežejo v konec
borbe. Njihov ogenj pospeši sovražni umik. Tanki se prevračajo po strmem pobočju in celotna izkrcana ruska sila se v silni naglici zopet vkrcava na splave. Ogenj topov in možnarjev se osredotoči zopet na reko. kjer se umikajoči rdeči vojaki obupno bore za svojo rešitev. Ruski poskus se je popolnoma ponesrečil. Nekateri splavi sploh niso uspeli, da dosegli tok reke. drugi so se obloženi z ljudmi prekucnili sredi reke. Težko je reči, da b5 se bil kdo rešil. Proti poldnevu je dež prenehal, z njim pa tudi topniški ogenj. Bregovi Dnjepra imajo zopet svojo navadno podobo. Z one strani reke se nihče več ne gane.«
Proglasitev obsednega stanja na Norveškem
Ostri ukrepi nemških oblasti proti sabotažnemu delovanju komunistov
Berlin, 11. sept. u. DNB objavlja vest iz Osla, da je bilo tam proglašeno obsedno stanje. Ukrep je postal, kakor beleži nemška polslužbena agencija, potreben zaradi poskusov, da bi se motil normalni potek dela. Polidjska ura je bila določena na 19. Hkratu so nemške vojaške oblasti prevzele kontrolo nad vsem prometom na dohodih v norveško prestolnico. Za dostop v Oslo so bila odrejena posebna dovoljenja. Kdor nima takega dovoljenja, se aretira.
Ti ukrepi so bili odrejeni, ker so oblasti ugotovile, da so komunisti pričeli propagirati splošno stavko. Vi prekrški ukrepov, ki so bih odrejeni v zvezi z obsednim stanjem, se bodo kaznovali z zaporom po 10
in več let, v skrajnih primerih z usmrtitvijo. V zadevi takih prestopkov bodo pristojna posebna vojaška sodišča. Proti njihovim sodbam ne bo prizirov. V primeru smrtnih obsodb se bodo usmrtitve izvršile v 24. urah.
Zvedelo se je, da se je v sredo pričelo nekaj manjših stavk v posameznih tovarnah v Oslu. Včeraj je vodstvo nemške policije odredilo, da se mora ves ljudski in tovorni promet ponoči v času od 19. do 4. zjutraj prekiniti. Vsa zabavišča in lokali se bodo morali zapirati ob 18.30, železniški promet pa se bo nemoteno razvijal tudi ponoči.
Ameriška javnost proti vojnim pustolovščinam
Sovjetski tank, ki so ga osvojile Italijanske dete
New York, 11. sept. s. Tukajšnji politični krogi smatrajo, da je ameriška vojna mornarica, čeprav ne dovolj močna za vojno na dveh oceanih, vendar še vedno dovolj jaka za obrambo države, dočim se vojaška sila ni povečala, marveč se je prej zmanjšala zaradi dobav, ki jih Zedinjene države pošiljajo sedaj Moskvi, dočim so jih prej pošiljale Angliji. Razen tega pravijo poučeni krogi, da je ameriška javnost neomajno prepričana, da se Amerika ne sme zaplesti v vo:'no, in same ameriške oblasti zatrjujejo, da je komaj kakih 20% prebivalstva toliko pod vplivom tajnih židovskih sil, da bi bilo pripravljeno podpirati vlado za primer vojne.
Glasovanje, ki ga je tisk priredil te dni o znanih pomorskih incidentih, je pokazalo, da se ameriška javnost prav nič ne zanima za te dogodke ter v ničemer ne podlega siloviti agitaciji lz Washingtona. Javno mnenje smatra, da so inddenti neizogibni, ker so bile ameriške ladje poslane v območje nevarnosti. Zato ve, na kateri strani je volja do izzivanja.
Spor o ameriških dobavah Angliji
Washington, 11. sept. u. Državno tajništvo za zunanje zadeve je objavilo sporočilo angleškega zunanjega ministra Edena, ki naj bi dokazovalo, da so bile vse potrebščine, ki so jih Zedinjene države dobavile Angliji na osnovi zakona o posojilih in zakupih, uporabljene izključno v svrhe vojne Industrije.
'Amerika proti angleški konkurenci
Berlin, 11. sept. s, »ZwoIf-Uhr-BIatt« se bavi s sporazumom, ki sta ga menda sklenili Velika Britanija in Amerika o ureditvi trgovske konkurence, ki bi se pojavila v kaki državi pri angleških ali ameriških nakupih. S tem sporazumom so hotele Zedinjene države Angležem jasno povedati, da jim ni všeč njihova konkurenca pri nakupih petroleja v Venezueli. Ne glede na vse prijateljstvo Roosevelt ne dopušča, da bi Anglija oškodovala bitne interese Zed;nje-nih držav. Iz VVashingtona narekujejo svoje ukaze klientu Churchillu in ne dopuščajo.
da bi Anglija kakor koli ovirala ameriško trgovinske špekulacije.
Laval bo okreval
Pariz, 11. sept s. Zdravstveno stanje Pierre Lavala se vidno zboljšuje. Verjetno bo lahko že v nekaj dneh zapustil bolnišnico. Včeraj je sprejel nemškega poslanika v Parizu Abetza. Tako Laval kakor tudi Deat sta že lahko podala nekaj izjav preiskovalnemu sodniku, ki mu je poverjena preiskava atentata. Preiskava se bo v kratkem zaključila.
glasbenega šolstva
Rim, 11. sept. s. Duce je na predlog ministra za narodno prosveto odredil ln določil tudi primerna sredstva, da bi se italijansko glasbeno šolstvo osvobodilo studijskih metod tujih avtorjev. Gre za važno stvar, ki se je ni bilo mogoče lotiti v srečnejšem trenutku kakor sedaj, ko se ves narod napeto bori za svojo popolno osvoboditev.
Položaj v Iranu
Carigrad, 11. sept. s. Iranski ministrski predsednik Furagi Khan je ime! v iranskem parlamentu, ki se je zbrali k izrednemu zasedanju, govor, v katerem je izjavil, da je Iran sprejel mirovne pogeje, k' so jih določili Angleži in Sovjeti. Uradi diplomatskih zastopstev držav o» in njihovih prijateljskih držav bodo zaprti. Dolžni stno, je dejal Furag\ da izročimo Angležem vse nemške in italijanske državljane. Švedska vlada je pristala na to. da zastopa nemške interese v Iranu.
Potopljen nizozemski paraik
New York, 11. sept. s. V tukajšnjih mornariških krogih se je razširila vest, da se je nizozemski 7322-tonski parnik »Kotano-pan«, ki je bil na poti v Batavijo, potopiL Ladja je bila v angleški službi. Verjetno jo je potopila kakšna sovražna podmornica.
Obnovite naročnino!
Predpisi o pregledu motornih vozil, izdaji prometnih dovolil in o vozaških izkaznicah
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na svoje naredbe z dne 27. maja 1941-XIX, št. 31, z dne 31. maja 1941-XIX št. 33 in z dne 8. avgusta 1941-XIX, št 80 in smatrajoč za nujno potrebno, da se preuredi nadzorstvena služba nad prometom po naliki s predpisi, veljajočimi v drugih pokrajinah Kraljevine:
CL 1. Letni pregled motornih vozil za leto 1942. se opravi pred časom, in sicer se mora pričeti dne 1. oktobra 1941., končati pa do 30. novembra t L
Čl. 2. Pregledu iz prednjega člena so zavezana vsa motorna vozila, katerih popis je bil odrejen s čl. 1 naredbe z dne 31. maja 1941-XIX, št. 33, četudi še nimajo posebnega prometnega dovolila po ČL 5 naredbe z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 13 in po čl. 1 naredbe z dne 8. avgusta 1941-XIX št. 80 in so last zasebnikov ali javnih ustanov ter opremljena s prometno (evidenčno) tablico po naredbi z dne 27. maja 1041-XIX, št. 31.
Čl. 3. Pregled se opravi po vrstnem redu poziva, ki ga izda urad za civilno motoriza-cijo Visokega Komisariata.V času od 15. do 30. novembra 1941-XIX se morajo zglasit^ pri tem uradu tudi tisti, ki ne bi dobili poziva iz prednjega odstavka.
Čl. 4. Pri pregledu se izda za vsako motorno vozilo novo prometno dovolilo po obrazcu, kakršen je v rabi v drugih pokrajinah Kraljevine, po vrsti uporabe, za katero je vozilo namenjeno, in to po naslednjih skupinah:
a) motorna vozila za zasebno rabo: 1. avtomobili za prevoz oseb, 2. motorna kolesa in prikolice za prevoz oseb in trikolesni tovorni avtomobili z nosilnostjo do 3 stotov, 3. tovorni avtomobili za prevoz blaga, 4. priklopniki za prevoz blaga, 5. večja motorna vozila za prevoz blaga z nosilnostjo nad 3 stote; b) motorna vozila v javnem prometu: 1. avtotaksiji, opremljeni s taksometrom in upravičeni do parkiranja na javnih cestah in trgih, 2. avtomobili v najem .opremljeni samo s kilometrskim števcem, 3. avtobusi za prevoz potnikov in prtljage na oblastveno dovoljenih krajevnih in medkrajevnih rednih progah. Nova prometna dovolila izdaja Visoki Komisar po poprejšnjem vpisu v poseben register po številki tablice, ki jo dobi vozilo.
Čl. 5. Od 1. decembra 1941-XIX dalje prenehajo povsem veljati prometna dovolila, ki niso v skladu s predpisi iz prednjega člena.
Čl. 6. Ck^ dneva izdaje novega prometnega dovolila mora vsak prehod lastništva motornih vozil med živimi tisti, od kogar je bilo preneseno lastništvo, v 15 dneh od dneva prenosa prijaviti uradu za civilno motorizacijo. Enako dolžnost ima tudi dedič ali volilojemnik v enem mesecu od dneva prenosa lastništva. Prijavo je treba napraviti pismeno v dvojniku in se morajo vanjo vpisati vsi podatki iz prometnega dovolila. Prometno dovolilo mora biti priloženo prijavi. Urad za civilno motorizacijo Visokega Komisarialia zabeleži v svojih registrih prehod lastništva in vrne stranki prometno dovolilo, na katerem je zabeležil prijavljeni prenos. Če preide s prehodom lastništva vozilo v drugo pokrajino, se izmenja tudi tablica. Urad za civilno motorizacijo Visokega Komisariata vpiše v tem primeru mimo zabeležbe prehoda lastništva v posebnem registru novo registrsko številko in hkrati sporoči nastalo spremembo prefekturi, pri kateri je bilo motorno vozilo prej registrirano. Lastnik motornega vozila je vrh tega dolžen prijaviti v 20 dneh uradu za civilno motorizacijo Visokega komisariata vsako spremembo svojega bivališča. Kršitelji določb tega člena se kaznujejo v denarju od L. 100 do L. 300. Prometna listina se jim začasno odvzame in se jim sme vrniti šele ko se spolni j o formalnosti po tem členu.
Čl. 7. Tovarne, ki izdelujejo motorna vozila ali karoserije in njih predstavniki, kakor tudi delavnice za popravilo motornih vozil, ki zaposlujejo več ko 10 delavcev, niso dolžni imeti prometno dovolilo za tista motorna vozila, s katerimi vozijo samo za preskušnjo in ki jih vodi njih nameščenec. Taka vozila morajo imeti na zadnji strani spoznavalno tablico z napisom v rdečih črkah »Preskušnja«, kar jim dovoli urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata s potrdilom o njeni izdaji in dovolitv njene rabe. Kdor uporablja motorno vozilo, ki ima tablico za preskušnjo, za druge namene s tem, da prevaža pri preizkušnji ne udeležene osebe ali pa blago namesto tovora za obtežbo, se kaznuje v denarju od 50 do 500 L. Mimo tega se tablica odvzame.
Čl. 8. Od 1. decembra 1941. dalje prenehajo veljati vse vozaške izkaznice za motorna vozila. Imetniki takih izkaznic smejo v tem roku pri uradu za civilno motorizacijo Visokega komisariata zaprositi, da se jim podaljša, kar se zgodi tako, da se jim izda nova izkaznica po obrazcu, kakršen je v rabi v drugih pokrajinah Kraljevine, po tejle razredbi: 1. izkaznica I. stopnje, ki upravičuje za voditev osebnih in tovornih avtomobilov za lastno rabo; 2. izkaznica II. stopnje, ki upravičuje za voditev osebnih in tovornih avtomobilov za lastno rabo ali za rabo drugih oseb; 3. izkaznica za motorna kolesa, prikolice, trikolesne tovorne avtomobile in druge večje tovorne avtomobile; 4. izkaznica III. stopnje za voditev: a) avtotaksijev in najemnih avtomobilov, b) motornih vlakov (tovorni avtomobili s priklopniki, c) avtobusov v javnem prometu samo za proge kakor so navedene v izkaznici. Nove vozaške izkaznice izdaja Visoki komisariat in se vpišejo v poseben register.
ČL 9. s posebno naredbo se določi višina letnih prometnih taks za motorna vozila in taks za letno vidimiranje vozaških izkaznic; takse se plačujejo od 1. januarja 1942 dalje.
Čl. 10. Od 1. oktobra 1941. dalje se opravljajo odobravanja in pregledi motornih vozil in vozaški izpiti za vso Ljubljansko pokrajino pred komisijo, sestavljeno iz enega inženirja Visokega komisariata ,urada za civilno motorizacijo, in enega inženirja tehničnega (V) oddelka Visokega komisariata. Za gorenja opravila so stranke dolžne plačati takse, komisiji pa pristojbine, ki so v Ljubljanski pokrajin ob objavi te naredbe v veljavi, in to ob pogojih, ki jih določi urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata.
ČL 11. Vsako motorno vozilo, pri katerem se po opravljenem pregledu po tej naredbi zamenja motor z motorjem drugega tipa ali druge jakosti ali se spremeni tip karoserije ali kakor koli spremenijo oznake, navede-
ne v prometni listini, mora komisija iz člena 10. znova pregledati in preskusiti. Kdor koli vozi z vozilom, ki ne ustreza oznakam, navedenim v prometni listini, se kaznuje v denarju od 1000 do 5000 L. Motorno vozilo pa zaseže policija. Vozilo se lastniku ne more vrniti preden ne plača denarne kazni in ne poravna stroškov hrambe.
Čl. 12. Posli glede volitve registrov o motornih vozilih, pripuščenih v promet, spadajoči doslej v pristojnost, policijskih ob-lastev, okrajnih načelstev in posameznih oddelkov Visokega komisariata, preidejo z dnem 1. oktobra 1941-XIX na urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata. Medtem ko ostane v veljavi izjemna pristojnost organov v primerih, naštetih v drugem odstavku čl. 3. naredbe z dne 12. julija 1941-XIX. je urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata pristojen za izdajanje posebnih prometnih dovolil po naredbah z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 13, z dne 12. julija 1941-XIX. št 65 in z dne 8. avgusta 1941-XIX, št. 80.
Rojstni dan Kr. Vis. princa Piemontskega
V ponedeljek 15. t m. bo rojstni dan Kr. Vis. Princa Piemontskega. V proslavo tega dne bodo na javnih poslopjih izobešene zastave.
Osebje javnih uradov ima ta dan službo kakor običajno.
I
ČL 13. Nikake spremembe ni kar se tiče kazenskega postopka zaradi kršitev doslej veljavnih predpisov o avtomobilskem prometu kakor tudi ne glede pristojnosti Kr. kvesture in okrajnih komisariatov za sojenje in izrekanje denarnih kazni. Za odvzem vozaških izkaznic in prometnih dovolil pa je pristojen Visoki komisariat, kateremu se morajo prijaviti vse ugotovljene kršitve predpisov te naredbe in drugih citiranih naredb
Čl. 14. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 10. septembra 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazloli
Obvezno cepljenje proti david v Ljubljani
Obvezno cepljenje proti davici, odrejeno z odlokom Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino, bo v Ljubljani od 16. septembra do 18. oktobra t. L
Cepljenje obstoji iz treh podkožnih vzbriz-gov v dveh presledkih po 14 dni. Cepljenje bo:
v Mestnem domu prvič 16. sept., drugič 30. sept., tretjič 14. oktobra; v ljudski šoli Bežigrad 17. sept., 1. okt., In 15. okt.; v ljudski šoli v Mostah 18. sept. 2. okt., in 16. okt.; v ljudski šoli na Viču 19. sept., 3 okt. in 17. okt.; v Mestnem domu 20. sept., 4. okt. in 18. okt.
Cepljenje bo vsak dan ob 16.30 uri. Starši morajo k temu cepljenju pripeljati vse nad 18 mesecev stare otroke, ki še ne hodijo v šolo, in tudi tiste, ki bodo letos začeli hoditi v šolo. še necepljeni otroci, ld so že Jani hodili v šolo, bodo cepljeni med šolskim letom.
Cepljenje je obvezno za vse otroke razen za one. ki so bili cepljeni lansko leto, in tudi za one, ki bodo po presoji ravnatelja Higienskega zavoda ah zdravnikov mestnega fizikata oproščeni zaradi bolezni.
Starši cepljenih otrok dobe o opravljenem trikratnem cepljenju pismeno potrdilo. Tako potrdilo lahko dobe na mestnem fizikatu tudi starši onih otrok, ld še niso prevzeli potrdila za lani opravljeno cepljenje. Potrdilo o opravljenem cepljenju proti davici bo v prihodnje potrebno tudi za vse otroke, ki bodo prosili za sprejem v zavetišča, počitniške kolonije itd.
Opozarjamo, da je cepljenje proti davici po čl. 10. navedenega odloka obvezno ter bodo starši in druge osebe, ki imajo očetovsko skrbstvo nad otroki, kaznovani z globo do 1000 L zaradi prekršHve te odredbe.
Vojna na morju
Berlin, 11. sept. u. Nemški tisk kategorično demantira trditve angleškega min. predsednika Churchilla, ki jih je postavil v svojem predvčerajšnjem govoru, da bi naj bile namreč izgube angleške trgovinske mornarice znašale v juliju in avgustu komaj tretjino izgub, ki naj bi jih imela os v teh dveh mesecih. Glede na to opozarjajo, da je prav v ponedeljek londonski radio objavil, da so znašale angleške izgube od pri-četka vojne 4.7 milijona ton trgovinskega brodovja, kar pa stvarno pomeni 500 000 ton več, kakor jih obsega vsa nemška trgovinska mornarica. Ob pričetku vojne je namreč vse nemško trgovsko ladjevje obsegalo vsega 4.2 milijona ton. 2e glede na to se lahko presodi, koliko je bilo resnice na Churchillovih izjavah.
Predavanje v radiu
Drevi v četrtek ob 21. bo imel v ljubljanskem radiu predavanje g. prof. Umberto Urbani o temi: Finžgar in Meško, dva slovenska pisatelja — ljubitelja Italije.
V Ameriki internirani italijanski mornarji
New York, 11. sept. s. V ameriških zaporih je sedaj 11 italijanskih mornarjev, ki so pripadali posadkam v Zedinjenih državah zaplenjenih italijanskih ladij. Svoj čas so bili obtoženi, da so poškodovali svoje ladje. Newyorško sodišče jih je osvobodilo te obtožbe, sedaj pa so bili zadržani v zaporih na zahtevo oblasti, ki kontrolirajo priseljevanje, češ, da so se mudili v Zedinjenih državah dalje, kakor določajo zakonski predpisi. Italijanski mornarji so vložili priziv proti tej neutemeljeni in absurdni obtožbi, ker niso bili odgovorni za to, če niso mogli o pravem času zapustiti ozemlja Zedinjenih držav. Odvetnik, ki jih brani, je zbral neizpodbitne dokaze, da se dejansko v odrejenem času niso mogli vrniti v domovino, ter je na njihovi osnovi zahteval posebno razsodbo newyorškega sodišča. Razprava bo te dni.
Inflacijska nevarnost v Zedmjemfi državah
Washingtcn, 11. sept. d. Ameriški finančni minister Morgenthau je napovedal drastične ukrepe proti inflacijski nevarnosti v Zedinjenih državah. Ti ukrepi so postali potrebni zaradi posledic ameriške oboroževalne politike.
Aretacija argentinskega generala
Buenos Aires, 11. sept. u. Argentinski general Menendez je bil aretiran in obsojen na dva meseca zapora, ker je v nedeljo objavil v listu »E1 Pampero« pismo, v katerem je kritiziral bivšega finančnega ministra Pineda, ki je po svojem povratku iz Severne Amerike v neki izjavi hvalil Zedinjene države in izrazil željo, da bi prišlo do tesnejših odnošajev z njimi. Menendez je v svojem pismu med drugim izjavil, da bi bilo treba prezirati vse one, ki mislijo, da bi se Argentini bolje godilo, če bi se prilizovala mogočnežem v Severni Ameriki.
Iztreznjenje komunistov v Franciji
Pariz, 11. sept. s. Skupina deset bivših komunistične ministre, v katerem se sku-panov je objavila javno pismo na bivše komunistične minister, v katerem se skupina javno odpoveduje komunizmu Podpisniki so ožigosali uničevalno delo komunistične propagande v Franciji in izrazili prepričanje o gotovi zmagi osi proti moskovskim tolpam.
Bivši rumunski kralj ne pojde v Washington
Stockholm, 11. sept. u. Bivši rumunski kralj Karol, ki se je skupno z Lupeskovo pripravljal na potovanje v Washington, je opustil svojo namero, ker ga je ga. Roo-seveltova obvestila, da Lupescova v Beli hi& ne bo zaželen gost
Malo učinkovita angleška propaganda
Berlin, 11. sept. s. Angleška propagandna služba je razširila vest, da je britanski eks-pedicijaki zbor, ki je zasedel otočje Spitz-bergov, zažgal 150.000 ton premoga. Ta množina goriva bi lahko imela izredno velik pomen za Nemčijo. V Berlinu označujejo to vest kot otročjo šalo Kakšen pomen naj ima 150.000 ton premoga, če je nemška proizvodnja leta 1938 dosegla vri no 370 milJjonov ton premoga. Veliki britanska propaganda hoče zasedbi Spitzbergov pridati izredno važnost, ima pa pri tem nesrečo, da navaja v potrditev tega prav smešne dokaze.
Finski trgovinski minister v Nemčiji
Helsinki, 11. sept. s. Finski trgovinski in industrijski minister Tanner je na čelu posebne trgovinske delegacije odpotoval v Nemčijo. O priliki svojega bivanja v Nemčiji bo obiskal tudi dunajski jesenski vele-sejem.
Ameriška letalska oporišča
New York, 11. sept. sl Vojno ministrstvo je objavilo, da je bilo na nekem otoku države Maine zgrajeno letalsko oporišče, na katerem je sedaj razmeščenih 30 častnikov in 557 vojakov. Oporišče bo služilo ameriškim letailom, ki se bodo pošiljala v Anglijo.
Odškodnina delavcem v Nemčiji
Berlin, 11. sept. d. Delavci, ki so jim bile stanovanjske hiše poškodovane pri letalskih napadih in ki so obenem utrpeli izgubo pri zaslužku, morejo po obstoječih predpisih dobiti povrnjenih 90 odst izgubljenega zaslužka. Podjetnikom povrne povračilo tega zaslužka urad za delo.
Vojaška vzgoja šolske mladine na Japonskem
Tokio, 11. sept. d. Japonski minister za prosveto je izdal odlok o vojaški vzgoji šolske mladine.
Nove avtomotflske ceste na Kitajskem
Peking, 11. sept. s. Danes bodo otvorjene tri nove avtomobilske ceste in nov vodovod v pokrajini šantung. Avtomobilske ceste vežejo važna središča v pokrajini in so 32, 45 in 32 km dolge. VoJovod veže Lokov in Licin ob Rumeni reki v razdalji 250 km.
Draginja v Birmi
Kobe, 11. sept s. 9 japonskih beguncev iz Birmanije je izjavilo, da dovaža vojni material v Čungking po birmanski cesti nad 1500 ameriških avtomobilov. Na povratku so motorna vozila naložena s petrolejem in kositrom, s katerim so natrpana skladišča v Rangoonu. Ker prihajajo angleške ladje v to mesto in večji del vojnega materiala za Čungking na ameriških parnikih, se je življenje v Birmi zelo podražilo. Angleške oblasti si zaman prizadevajo uravnovesiti birmansko gospodarsko življenje.
General Franco v Santandru
Santander, 11. sept. s. Semkaj je dospeli iz San Sebastiana v spremstvu ministra za mornarico, vrhovnega poveljnika mornarice in b šefi sivoje cnrlne in vojaške hiše, general Franco. Prebivalstvo ga je navdušeno pozdravijaJlo. Po pozdravu zastopnikov oblasti je Franco prisostvoval slavnostni maši v katedrali V pristaniškem delu je nato b tribune nagovoril množico ter jo pregledal oddelke voiske in falange.
Železniška nesreča v Franciji
Pariz, 11. sept i. Vlak iz Pariza je trčil na postaji Choisy Crobc v neko lokomotivo. Bilo je 8 hudo ranjenih in 70 poškodovanih.
Narasla potrošnja električnega toka v italijanski industriji
V zvezi z že znanimi podatki o povečanju proizvodnje električnega toka (od 16.5 milijarde kilovatnih ur v letu 1938 na 19.3 milijarde kilovatnih ur v lanskem letu), objavlja sedaj agencija Agit zanimive podatke o potrošnji električnega toka v italijanski industriji, ki se pa nanašajo na leto 1939.
Celotna potrošnja industrijskega toka je narasla od 13.34 milijona kilovatnih ur v letu 1938 na 15.81 kilovatnih ur v letu 1939. V naraščanju potrošnje "posameznih industrijskih strok se zrcali napredek italijanske industrijske proizvodnje. Tako je leta 1939. narasla potrošnja električnega toka v elektrometalurgičnih obratih od 1974 na 2656 milijonov kilovatnih ur, v elektrokemičnih obratih od 2096 na 2481 milijonov kilovatnih ur, v kemični industriji od 593 na 692 milijonov kilovatnih ur, v kovinski industriji od 643 na 711 in v strojni industriji od 843 na 982 milijonov kilovatnih ur.
Prav tako je zabeleženo povečanje potrošnje električnega toka v tekstilni industriji. Tako se je potrošnja električnega toka v bombažni industriji povečala od 544 na 583, v industriji za pridelavo lanu, konoplje in jute od 76 na 100, v bombažni industriji od 170 na 210. v industriji svile od 50 na 52 in v industriji umetnih tekstilnih vlaken od 272 na 296 milijonov kilovatnih ur. Omeniti je tudi občutno povečanje potrošnje električnega toka v prometnih napravah (železnice, cestne železnice), in sicer od 1480 na 1777 milijonov kilovatnih ur.
Finsko gospodarstvo po zasedbi Karelije
Čeprav je govjetska vojska v opuščenem področju Karelije uničila številne gospodarske naprave, vendar pomeni za Finsko zopetna zasedba Karelije in vibor-skega področja precejšnjo okrepitev. Na zopet priključenem področju je imela Finska prej V« vseh električnih hidrocen-tral, lU normalne produkcije celuloze in znaten del lesne indsutrije. Takoj po zasedbi posameznih predelov Karelije so se že ob koncu julija pričeli vračati na svoje domove kmetje, ki so se lani po sklenitvi mirovne pogodbe z Rusijo izselili iz Karelije. Karelski izseljenci so povzročali finski vladi velike skrbi. Finska je lani za naselitev karelskega prebivalstva sestavila obsežen načrt in je v ta namen določila velik kredit. Sedaj pa bodo ti izdatki v pretežni meri odpadli, ker se prebivalstvo zopet vrača na stare domove.
V	celoti gre za 440.000 ljudi (eno desetino finskega prebivalstva), ki so se lani po končani finsko-ruski vojni izselili iz Karelije.
Težje bo vprašanje obnove industrijskih podjetij na zopet pridobljenem ozemlju.
V	zadnjih 15 mesecih po končani finsko-ruski vojni 1939-40, je Finska pokazala velike napore, da obnovi in spravi zopet v tek finsko gospodarstvo. Nova vojna z Rusijo nalaga sedaj finskemu gospodarstvu nove velike žrtve, saj znašajo vojni stroški na dan okrog 50 milijonov finskih mark, kar je za to majhno deželo znaten znesek, zlasti če se upošteva, da se je finski državni dolg od jeseni 1940 do maia t 1. povečal od 4 na 20 milijard finskih mark pri nacionalnem dohodku, ki je znašal pred vojno okrog 18 milijard na leto.
V	istem času se je finski obtok bankovcev povečal od 2300 na 5700 milijonov finskih mark. Spričo rigoroznih davčnih ukrepov in ukrepov za stabilizacijo cen so se do izbruha druge vojne z Rusijo življenjski stroški na Finskem povečali le za 40%. Nova vojna pa je seveda povzročila nadaljnje dviganje cen.
Gospodarske vesti
= Pridobivanje metana v Italiji. V okviru avtarkičnih stremljenj je v Italiji, zlasti od vstopa v vojno stopilo v ospredje vprašanje večjega izkoriščanja zemeljskega plina kot pogonskega sredstva. Pred meseci je bil ustanovljen nacionalni zavod za izkoriščanje metana, ki ima nalogo omogočati in olajšati potrošnjo vsega v industrijski produkciji kot postranski proizvod ali kot zemeljski plin pridobljenega metana. Prizadevanje za odkritje novih izvorov zemeljskega plina je bilo uspešno in so v pokrajinah Ancona. Pe-saro, Macerata in Ascoli na osmih mestih odkrili izvore plina, na treh drugih mestih pa so znaki, da bo vrtanje uspešno. Na konferenci merodajnih činiteljev. ki je bila 25. avgusta v Anconi, so sklepali o novih ukrepih za izkoriščanje pridobljenega zemeljskega plina.
r= Italijanska letala za švedsko. Iz Stockholma poročajo, da je švedska kupila v Italiji večje število Capronievih letal, ki so že na švedskem. Švedska je že v letu 1939 v Zedinjenih državah naročila 144 lovskih letal tipa Vultee 48, ki pa jih ameriška tvornlca nI dobavila in je morala švedska vlada vložiti v tožbo na povračilo že plačanega zneska 1.15 milijona dolarjev in na povračilo zneska 10.47 milijona dolarjev, ki ga Je za račun tvrdke Vultee Corp. deponirala v Zedinjenih državah.
Povišanje glavnice Hrvatske zemeljske banke v Zagreba. Iz Zagreba poročajo, da bo Hrvatska zemal*ska banka (prej Jugo-slavenska banka) zvlSala svojo delniško glavnico od 50 na 100 milijonov kun. Banka je Imela od leta 1924 glavnico 100 milijonov din. Ta glavnica je bila leta 1935 v zvezi s sanacijo znižana na 50 milijonov. Takrat so nominalno vrednost delnic znižali od 100 na 40 din, vrhu tega pa je pra-fika živnostenska banka v svrho sanacije ln uničenja dala na razpolago svojih 250.000 delnic. Za dopolnitev glavnice na 50 milijonov je bilo takrat izdanih 500.000 prioritetnih delnic po 40 din ki jih je prevzela žlvnostenska banka. Hrvatska zemalj-ska banka Ima, kakor znano, svojo podružnico tudi v Ljubljni.
— Načrt ss gradnjo mosta pri Orševi. Iz BukareSte poročajo, da je bila ustanovljena studijska komisija zaradi nameravane gradnje mostu preko Dunava pri Orševi. Most, ld bi se zgradil za železniški in cestni promet bi omogočil zvezo rumunskega dela Banata z ostalim Balkanom. Kakor je znano, ni od Beograda po Dunavu navzdol nobenega mostu do Črne vode v mmunski Dobrudži. Sele le-
tos je bil zaradi zveze med Rumunijo in Bolgarijo zgrajen trajekt pri Ruščuku.
— Likvidacija Putnika. na Hrvatskem.
Namesto prejšnjega Putnika je hrvatska država ustanovila prometni urad za prodajo železniških kart in za pospeševanje turizma, ki je državna institucija, medtem ko je »Putnik« delniška družba. Novi prometni urad posreduje tudi nakazovanje prihrankov hrvatskih delavcev v Nemčiji.
= Prot! birokratizaciji nemškega gospodarstva. Generalni referent v nemškem gospodarskem ministrstvu predsednik Kehrl je te dni v gospodarski zbornici v Frankfurtu razpravljal o nevarnosti birokratizacije gospodarstva. Po njegovih izvajanjih je napačno sklepati, da je v teku podržavljenje gospodarstva spričo gospodarskega udejstvovanja države v posameznih področjih. Tudi v bodoče bo treba gospodarsko življenje po načrtu usmerjevati, vendar se mora v interesu možnosti največje storitve ohraniti podjetniška inicijativa. Le podjetnik mora biti voditelj obratov, ne pa država. To načelo bo prodrlo v vsem evropskem gospodarstvu Predsednik Kehrl je v tej zvezi ostro in odkritosrčno grajal tendenco po birokratizaciji, ki se kaže v posameznih gospodarskih podjetjih. Pod režimom dirigiranega gospodarstva ne sme zastati zasebna inicijativa. Narodno gospodarstvo mora biti elastični instrument v rokah države, zato pa mora tudi podjetnik svoj pogled usmeriti na velike skupne cilje ter mora ohraniti ustvarja-jočo inicijativo in požrtvovalnost. V okviru od države dirigiranega gospodarstva je sam odgovoren za usodo podjetja. Zato je v prvi vrsti potrebno, da se podjetja izognejo birokratizaciji in formalizmu
Če je morala država v zadnjih letih pogosto nastopiti kot podjetnik, je to deloma krivda zaspbnega gospodarstva, ki je svoje moči v malem razmetavalo in ni znalo samo od sebe rešiti postavljenih nalog. Dirigirano gospodarstvo ne izključuje zasebne inicijative, temveč jo predpostavlja. Usmerjevanje gospodarstva pa bo vedno potrebno, kajti čas svobodnega gospodarstva je za nami in je izključen vsak povratek k režimu proste igre gospodarskih sil.
= Naraščanje obtoka bankovcev se je v Franciji ustavilo. Francoska banka, je kakor znano, 10. julija t 1. pričela znova izdajati tedenske izkaze, ki pa se objavljajo s precejšnjo zakasnitvijo, ker je treba upoštevati spremembe v zasedenem in nezasedenem ozemlju. Po najnovejšim izkazu od 7. avgusta je znašal obtok bankovcev 242 milijard frankov, to je za malenkost manj nego v prejšnjem tedni in za 2 ln pol milijarde več, nego v zadnjem tednu julija (ob izbruhu volne je znašal obtok nekaj nad 100 milijard). Izkazi zadnjih tednov kažejo, da se je ustavilo zadolževanje francoske države pri Francoski banki. V zadnjem tednu avgusta se je skupna vsota predujma za stroške nemške zasedbe celo za malenkost zmanjšala in znaša 117 milijard frankov. V teku enega meseca ni francoska vlada v ta namen najela novega kredita pri Francoski banki, čeprav znašajo zasedbeni stroški dnevno 300 milijonov frankov. Za plačilo tekočih obrokov je francoska vlada lahko na denarnem trgu emitirala trezorne bone. Tudi zadolžitev na tako zvanem vojnem računu se v zadnjih tednih ni nadalje dvigala. Ta zadolžitev je od konca julija znašala 69.5 milrard frankov in je skoro dosegla najvišjo legalno mejo 70 milijard, v prvem tednu avgusta pa se je znižala na 67 milijard frankov.
= Gradnja električnih avtomobilov na Švedskem. Vpričo pomanjkanja tekočega goriva so na Švedskem preuredili že 55 tisoč avtomobilov na pogon z lesnim plinom. Sedaj pa gre prizadevanje za tem, da se v večji meri uporabi tudi razpoložljiva električna energija za pogon motornih vozil, zlasti ker se je bati, da bo vedno težja oskrba preurejenih avtomobilov z ogljem. Kakor poročajo iz Stock-holma, je pričela Fordova družba na Švedskem graditi električne avtomobile, in sicer izključno iz švedskega materiala. Tvornica gradi sedaj standardne tovorne avtomobile na pogon z električnim tokom, ki vozijo z brzino 25 km na uro in imajo akcijski radij 70 km, ter posebno serijo osebnih električnih avtomobilov.
— Pred valutno reformo v Braziliji. Iz Ria de Janeiro poročajo o bližnji daleko-sežni valutni reformi, ki ima namen, nadomestiti sedaj veljavno valuto milreis z novo valutno edinico, ki se bo nazvala >cru-zelro«. Valutni ustroj v Braziliji je zelo kompliciran; 1000 reisov je 1 milreis, 1000 milrelsov pa 1 »conto«. Ker je s to valutno edinico težko računati, zlasti tudi glede na nestalnost valute in komplicirane devizne predpise, so že od leta 1928 pričeli v podjetjih računati s fiktivno zlato valutno edinico cruzeirom, ki se naj v bodoče proglasi kot nova valuta Brazilije. V tej zvezi je predvidena tudi reforma kovancev denarja, ki se sedaj glase na 50, 100, 200, 400 in 500 reisov ter na 1 m 2 milreisa. Vsega je v obtoku 108 vrst srebrnega in ostalega kovanega denarja.
Poziv prebivalstvu Krete
Atene, 11. sept. s. Bivši ministrski predsednik Logotetopulos je prispel včeraj v Kani jo in je izdal proglas prebivalstvu na Kreti, v katerem ga je pozval, naj se posveti delu in naj se pomiri. Izjavil je, da se je vojna za Grčijo že končala in priporočil je ljudem, naj ne nasedajo sovražni propagandi. Minister je svetoval prebivalstvu Krete, naj pomaga okupacijskim oboroženim silam, kar bo le v prilog bodočnosti grškega naroda.
Dobra primera
New York. 11. sept. &. Bivši vojni mini-ter pod Hooverjev^m predsedništvom Hur-ley je izjavili dopisniku neke velike severnoameriške agencije, da doživlja zakon o nevtralnosti podobno usodo, kakor zakon o prohibiciji, s to razliko, da je zakon o prepovedi točenja alkohodnih pijač krš:Io prebivalstvo, medtem ko zakon o nevtralnosti očitno krši samo Rooseveltova vlada.
Trgovinski sporazum Hrvatske in Švice
Zagreb, 11. sept s. Včeraj je bil podpisan trgovski sporazum med Hrvatsko tal Švico.
Dolenjske lepote na italijanskih razstavah
Arturo Cussigh: Ob Težki vodi v Novem mestu (na levi) in moška bolnišnica s čolnarno (na desni)
Novo mesto, 10. septembra že štiri mesece živi v Novem mestu pri vojakih znani italijanski akademski slikar g. Arturo Cussigh, ki je ta čas pridno izkoristil za slikanje krasnih motivov, s katerimi je tako bogato obdarjena romantična Krka in idilična novomeška okolica z mestom samim. V tem kratkem razlobju je Cussigh izgotovil 12 krasnih pokrajin v olju, katere je skupno z deli svojega znamenitega rojaka Spadavecchija razstavil na veliki slikarski razstavi v Cortini d'Am-pezzo pod naslovom: »Pokrajine italijanske Slovenije«. Razstava, ki je biia od 15. do 31. avgusta, je dosegla izredno velik uspeh in so posebno Cussighove krajine zbudile v italijanski javnosti veliko zanimanje za naravne iepote nove province ter je bilo nekaj slik reproduciranih v večjih italijanskih dnevnikih.
Arturo Cussigh je po rodu iz Vidma v Furlaniji ln je po srednješolskih študijah obiskoval Akademijo lepili umetnosti v Benetkah, kjer je bil učenec slavnih italijan-
skih slikarjev Guidija in Cadornija, nakar se je še izpopolnjeval pri znamenitem italijanskem slikarju Saettiju na Akademiji lepih umetnosti v Bolonji. Cussigh je že za časa šolanja v Benetkah in Bolonji vzbudil s svojimi krajinami in tihožitji zanimanje italijanske kulturne javnosti in mu je bila po prvih velikih uspehih na manjših krajevnih razstavah odprta pot na največje italijanske slikarske razstave, kjer je razstavljal svoja dela skupno z največjimi italijanskimi sodobnimi slikarji. Po izrednih uspehih, ki jih je dosegel na sindikalnih razstavah v Rimu, Trstu in Benetkah ter na nacionalnih razstavah v.Rimu in Milanu, mu je bila odprta pot tudi na mednarodne razstave in se je lani udeležil z večjim številom svojih del Bienale v Benetkah.
Te dni se je Cussigh vrnil iz Cortine d'Ampezzo v Novo mesto, kjer ponovno zbira motive za prihodnja dela. V drugi polovici septembra bo odprl Cussigh skupno s Spadavechijem slikarsko razstavo v Trstu, na kateri bo ponovno razstavil svoje do-
velesejmu
Paviljoni so elegantno in smotrno urejeni — Učinkovita razstava zdravil, lepotsl in glasbil
Zagreb, 10. septembra Ustrežljiva in marljiva uprava zagrebškega velesejma se je zelo potrudila, da bi pridobila čim več razstavljalcev za prvi velesejem v Nezavisni državi Hrvatski. Poleg Nemčije se zatorej na letošnjem jesenskem velesejmu posebno uveljavlja Italija. Vse zadnje dni pred pričetkom velesejma je bilo v italijanskih paviljonih kaj
živahno. Vsepovsod so sortirali blago in urejali vitrine. Pri tem so imeli hrvatski obrtniki in delavci prav lep zaslužek. Z znano svojo spretnostjo so zagrebški obrtniki po italijanskih načrtih ustvarili zelo okusne oddelke.
Predvsem je treba posvetiti pozornost italijanskemu oddelku farmacevtskih ln le-potiinih izdelkov ter posebno še oddelku
Dva najbolj uspešna tekmovalca
s tekmovanja za atletsko prvenstvo Ljubljanske pokrajine, ki je bilo v nedeljo in ponedeljek na stadionu ob Tyrševi cesti
Na levi je Zmago Košir (Planina), ki je v teku na 800 m dosegel najlepši rezultat vsega mitinga, in sicer 1:57.4, s katerim je ne samo popravil svojo najboljšo dosedanjo znamko, temveč tudi obenem sedaj veljavni slovenski rekord na tej progi (1:58.9). Košir je bil tudi zadnji tekač v zmagoviti štafeti Planine na 4 X 400 m.
Na desni vidimo inž. Stepišnika (Ilirija) pri enem izmed svojih metov kladiva, s kateremi je v nedeljo dosegel najdaljšo znamko 49.18 m in postal prvak pokrajine. Inž. Stepišnik si je razen tega v teh dveh dnevih priboril še dva prvenstvena naslova, in sicer v metu diska in v metu krogle.
Obisk v Idriji
Osemnajst dolgih let je minulo, polnih veselih in žalostnih dogodkov, a vendar mi je ostalo v čistem spominu tako, kakor je bilo nekoč pred temi dolgimi leti. Otroška fantazija je vcepila poseben čar mojim mladostnim letom.
Dobro se še spominjam svečanega odloka družine, da jo najmlajši član po srečno položenih sprejemnih izpitih za srednjo šolo lahko pobriše k stricu na počitnice, tja, kamor tako zelo žene srce vsakogar, ki je preživel dneve stare patriarhalnosti, čistih in vedrih knapovskih dovtipov in bil deležen, skoraj bi opravičeno dejal, slavne »bakalce«. To je bilo pred 18 leti, ko sem še z otroškimi očmi »kukal« na širni svet, poln volje in načrtov, da si utrem pot v bodočnost, ki je bila podoba čolna na morju, gnanega od nemirnih morskih tokov in burij__Minula so potovanja po širnih deželah, povrnil sem se v objem zemlji, kjer teče iz ust materina govorica, kjer lahko blodiš ure in ure med bukovjem in vitkimi smrekami, med senožeti in polji, ki jih obdeluje žuljeva roka rojakov. Pogled mi je vsa ta leta uhaja] v daljavo, med neštete gričke, posejane z ljubkimi cerkvicami, tja, kjer kraljuje Trnovski gozd, ki so mu izročene v varstvo neštete" ljubke doline in soteske, po katerih se vijo bistri studenci in potoki, ki so mi žuboreli pesem otroških let.
Krasno jutro — tenka meglica leži še nad mestom in oznanja lep dan, vse je urejeno — nahrbtniki polni, kolesa pripravljena, listine v redu. veselje na višku, saj čudno ni, po 18 letih gremo v kraje, po
lenjske krajine. Po razstavi v Trstu pa namerava' razstaviti svoja najboljša dela na večji slikarski razstavi v Ljubljani.
V razgovoru z dopisnikom >Jutra« ni mogel Cussigh prehvaliti lepote Dolenjskega in je omenil, da so posebno zdaj v Cortini d'Ampezzo zbudili njegovi dolenjski motivi zaradi slikovitosti, romantičnosti in izrednih naravnih lepot kar izredno zanimanje za Dolenjsko in celotno novo italijansko pokrajino. Obenem je g. Cussigh izrazil največjo željo, da bi se čimpreje navezali Cim ožji stiki med italijanskimi in slovenskimi umetniki. Zato se je tudi odločil takoj po tržaški razstavi razstaviti tudi v Ljubljani skupno s Spaiavecchijem svoja dela. — G. Cussighu želimo v naši sredini čim prijetnejše bivanje in čim več uspehov pri njegovem umetniškem ustvarjanju. Prav posebno hvaležni pa smo mu za njegova iskrena prizadevanja prikazati italijanskemu narodu lepote naše domovine in tudi s svoje strani prispevati k poglobitvi kulturnih stikov.
glasbil in glasbenih izdaj. Kemično farmacevtska industrija se je v dobi Fašizma šele prav razvila, o čemer smo se že in se še bomo lahko prepričan tudi na ljubljanskem velesejmu. Čeprav obiluje Itaiija s prirodnimi viri živega srebra, karbonata, joda, klora, fosforja, magnezija in zdravilnih vod ter z bujno cvetano, je vendar vse to obilje ostalo dolgo časa premalo Izkoriščeno. Se pred 10 leti je Italija bila v marsikaterem pogledu odvisna od uvoza. Zdaj pa popolnoma krije in zalaga svoje notranje tržišče, še več, tudi izvaža prvovrstne lekarniške in zdravniške specialitete. Več tisoč kemikov, biologov, zdravnikov ln učenjakov deluje po vseučiliških laboratorijih. Farmacevtska znanost je v Italiji med najstarejšimi: Samo tako je bilo mogoče pripraviti specialne serume In cepiva, ki se uporabljajo v vsem svetu. Doslej je bilo na jugovzhodu še malo znano, kolikšne znanstvene uspehe je dosegla Italija na tem področju. Na ljubljanskem velesejmu je Italija pokazala že marsikatero zanimivo in važno pridobitev. Na letošnjem jesenskem velesejmu v Zagrebu pa seznanjajo italijanski paviljoni obiskovalce Se dosti bolj obširno z važno vejo Italijanskega gospodarstva in znanosti. Poleg zdravilnih sredstev Je zelo lepa Izbira kozmetičnih preparatov, parfumov ln raznovrstnih esenc za lepoto. Dežela najlepših zgodovinskih stavb ln znamenitih mest Je ustvarila čisto lastne, svojstvene izdelke, ki jih je oblikovala s posebnim značajem barv ln z vonjem svojega podnebja. Ta oddelek Je organizala ustanova za povečanje Izvoza italijanskih farmacevtskih proizvodov (Epl-defi).
Z nekaterimi glasbili ln glasbenimi izdajami ter s tujskoprometno razstavo je izpopolnjena italijanska reprezentanca na zagrebškem velesejmu. Italija, domovina velikih umetnikov ln glasbenikov, Je torej dostojno predstavljena ln vabi vsakoga*, ki obišče zagrebški velesejem, da spozna njen ustvarjalni polet.
Novosti na XIIL nacionalni radijski razstavi v MIlanu
Milan, septembra Kakor vsako leto je bila tudi letofinjega septembra otvorjena 13. narodna radijska razstava v Milanu. Z razstavo se začne ra» diofonska sezlja, ko se seznanja prebivalstvo z najnovejšimi izdelki Italijanske in-
dolgih letih tako srčno zaželene.
Hitro ubiramo pot proti Vrhniki. Nedelja je, delo počiva, vse je bolj praznično kot po navadi. — Prijatelj me kdaj pa kdaj vpraša, a odgovarjam le podzavestno gnan po neki sili, ki jo občutiš le tedaj, ko se bližaš dolgo zaželenemu cilju. Tovariš glasno vzklikne: Saj smo že skoraj na Vrhniki! In res, pogled mi pade na našo »golobico«, ki je pravkar odvrgla svoj megleni plašč in pogledava v beli jasni dan. Hitimo naprej. — 2e smo na logaških »ri-dah«. Nekaj naju neugnano žene, kar zvoziva jih na najino splošno začudenje. Redki so izleti, da jih tja grede pustiš za sabo ne da bi stopil s kolesa. Logatec — Kalce in človek bi rekel, da smo že na cilju. Tu je Hotedršica. Formalnosti glede listin, brž na kolo in že vozimo naprej.
Cesta pada. — Nepopisni so občutki, ki navdajajo človeka, ko se mu odpirajo pred očmi znani kraji iz mladosti. Venomer pričakuješ srečanja z znanimi ljudmi, toda' čas je pustil svoje, leta so tu — dolga leta. Cesta je gladka kakor miza. Cuješ le enakomerno brnenje kolesa. Telesni napor je minil, spuščamo se. — Okolica postaja romantična in z vsem bitjem se lahko vdaš uživanju in opazovanju prirode. Kakor pravljica se ti zdi .. in vendar je stvarnost, saj smo že na pravih ovinkih »Zale«, prelepe doline, edine neumrljive priče srečnih potovanj naših ljudi, ujcev, tet. ko so še s koleslji potovali po njej na tako zaželeni obisk idrijski kotlini, polni sreče in veselja pod varnim okriljem sv Barbare, zaščitnice vseh »knapov«. — Cesto se vije
— le malo ljudi srečujemo — Zala pa Je vsa enako privlačna. Dolinica se počasi odpira, na ravnem smo. Na desno nas pozdravi »Zagoda« s svojim gostilniškim vrtom, dobro znanim po krasnih izletih mimo mrtvega jezera in Bele. — Oh zakaj so to samo spomini minule mladosti?
Idrija — moja Idrija. Kar objel bi jo, tako je privlačna in majhna. Peljemo se mimo mostu, ki je samo miniatura tistega, ki mi ga je orisala otroška fantazija; z enim samim korakom hI šel čezenj, a imel sem ga v spominu tako velikega. Na vsakem koraku je zame kaj novega ,a vendar isto kot pred dolgimi leti. Srečujemo mnogo domačih ljudi, stiskamo si roke, povprašujemo ln odgovarjamo. Čutim, da sem med prijatelji Naglas v govorici me spominja, da sem med starimi znanci iz mladosti. Korak postaja prožnejši, mlade-niški. Pogled se ml ukrade na grad, Se je tu. V vsej svoji dostojanstvenosti kraljuje nad mestom, priča Življenja mnogih rodov naše Idrije. Občutki prikipe do vrhunca, tu ie hiša mojega rodu, obdana z vrtom ir» posajena v hribčku pod cerkvico Sv. Trojice.
Dan je prekrasen. Obrisi gričkov, ki obdajajo našo Idrijo, se odražajo na nebesni modrini. Slonim na oknu in občudujem čar domačega kraja. Ko je legal mrak nad mesto, sva sedela s stricem ob uljnjaku, pred nama se je smehljala v kozarčkih pristna črnina. Molčala sva. vsaka beseda bi motila tišino Niti list na starem kostanju. priči minulih let, polnih prelepih spominov, se nI zamajal. Tišino je pretrgalo ujčevo vprašanje: »Kedaj pa misliš nazaj?« — »Jutri.« sem odgovoril, »saj veš, delo, dolžnost, ta večna dolžnost.«
dustrije. Z strokovnjakom i laikom je velika važnost letošnje razstave, zakaj vsa industrija je zaposlena z Izdelovanjem materiala za Oboroženo Silo, kljub temu pa je vsaka tovarna radijskih aparatov nadaljevala z Izdelovanjem novih aparatov, novih sestavnih delov, v želji, da ne bi zastal nagli razvoj tehnike na tem polju.
Tekoča razstava je najzanimivejša od vseh dosedanjih, čeprav ni prinesla posebnih novosti. Številni so razstavljeni sprejemni ln oddajni aparati vseh velikosti in tipov, od najmanjšega prenosnega do največjega fonografičnega, prirejenega tudi za uporabo gramofonskih ploič in novih avtomatičnih sistemov. Dalje so tu televizijski aparati vseh vrst, aparati na baterije in električni tok in filmski projektorji 16 mm, izpopolnjeni z zvočno napravo.
V paviljonu tvrdke »Marelli« so poleg drugih aparatov razstavljeni >Beli Nil«, »Modri Nil« in »Filo H«, ki predstavljajo zadnjo novost sodobne tehnike, a so kljub temu razmeroma cenejši od ostalih. Z o žirom na današnje težke čase je to velik uspeh. Prvi od imenovanih razstavljenih aparatov Je petcevni »8A05«, drugi šest-cevni »7A96« luksuzni in tretji »8A28« izmed vseh najpopolnejši. V paviljonu »Watt«
zbujata pozornost petoevni sprejemni aparat a »večno lestvico« in drugi petcevni aparat, na srednje ln kratke valove z novo govorečo krožno lestvico, ki v veliki meri olajša klicanje posameznih oddajnih postaj. Tvrdka »Compagnia Generale di Elettrici-je razstavila nekatere nove petcevne aparate s posebno napravo, ki omogoča sprejemanje tudi tistih odiajnih postaj, ki na lestvici niso označene.
V paviljonu »Lesa« pa so razstavljeni ne-številni sestavni deli: cevi, baterije, mikroskopsko majhni telefoni, kapice ln drugo. Občudovanje vzbuja zvočna kinematografska naprava najsodobnejše vrste, za štiri metre visoko ln pet metrov dolgo projekcijsko platno na razdaljo 25 metrov. Uporabljati se morejo povsem normalni objektivi.
Na razstavi se jasno vidi nezadržen razvoj televizije, kar je gotovo najzanimivejše. Razstavljeni televizijski aparati so presenetljivo točno izdelani in Izpopolnjeni. Tovarna J>Condor« se je postavila z novim sprejemnim aparatom na akumulatorje. Poleg teh razstavlja svoje najnovejše izdelke znana tovarna »Phirps«. Vseskozi moderna radijska razstava v Milanu zasluži vso pozornost tehnikov in prijateljev radia.
Tudi posamezni gostilničarji se morajo zagovarjali
Ljubljana 12. septembra.
Nekatere zadeve ljubiianskih ffostilničar-jev so se razpravljale na okrožnem sodišču: zaradi brezmesnih dni in povišanih cen govejemu mesu. Scdn;k poedinec mora na razpravah zaradi cen večkrat reševati zamotana vprašania Tako ie bilo tudi tc pot in ;e razprava vzbujala živo zanimanje.
Pred sodnika ie bila poklicana neka go-stilničarka iz Ljubljane Obtožnica io je dolžila dveh prestonkov: da ie prekršila uredbo z dne 6 junija, ker ie na brezmesni dan v svcji kuh:nj' pripravlja'« kar tri telečje zrezke in da ie zadel* ob člen 7. uredbe o maksimalnih cenah ker da je imela v ceniku višje cd predpisanih cen za različna jedila, na primer za hrenovke 3.04 Ure ln za zrezke 6.84 Ure. Obtoženka je v svojem zagovoru navedla, da so bili zrezk1 že star in da jih ni pripravljala za goste, temveč za svojo družino Dalje je smatrala za dc*wistno da se tudi ob brezmesnih dneh prodaja in peče telečje mest'. Svoj zagovor je opirala na ptvo uredbo z dne 6. junija, ki ni omenjala telečjega mesa. Sodnik se zaslišal zaradi tega dva moža kontrole živil, ki sta med drugim izpovedala. da citirana uredba o brezmesnih dneh res nJ omenjala telečjega mesa. pač pa je bilo po njunem mnenju telečie meso brez dvoma upoštevano med govejim. K tej uredbi je pozneje izšla dopolnitev, ki je točno določila, da se ob brezmesnih dneh ne sme prodajati telečje meso Gostilničar-ka pa se imela telečje zrezke pripravljene v času, ko uredba še ni bila izpopolnjena. Zato je sodn-k gostilničarko oprosti prestopka zaradi zrezkov- obsodili pa jo je zaradi povišanih cen na 10 dni zapora in 500 lir globe.
Nato je stopil pred sodnika neki gostilničar zaradi piva. Obtožnica mu ie očitala, da je junija točil p^vo po previsokih cenah. Za malo pivo je zahteval 1.70 lire, medtem ko je bila uradne dovoljena cena za 20 sto-tink nižja; prav tako je živila prodajali po višji ceni V zagovoru je dejal, da je bil malo pivo prisiljen prodajati po 1.70 lire, ker so bil4 stroški režije večji in je bila trošarina povišana. Veliko pivo je pa prodajal pod maksimalino ceno. Na očitke o predragih jedilih se je zagovarjali, da je bila v ceni vračunana režija postrežba in kruh. Sodnik je za izvedenca zaslišal dr. Pavfliča, tajnika Združenja gostilničarjev, ki je med drugim izjavil, da ie bila trošarina na pivo 1. aprila res povišana, cena kruha pa ni biilo v cenikih.
Na podlagi tega je sodnik obsodil gostilničarja na 7 dni zapor« in 200 lir denarne kazni, pogojno za eno leto Razen tega mora obtoženec poravnati 114 lir povpreč-nane. Pogojna sodba je bila izrečena zato, ker cene pivu niso bile povišane iz koristoljubnih namenov. Zaradi prodaje jedil po višji ceni pa je bil oproščen.
Tja gor nad Vrhniko!
Ob svojem duševnem in ročnem delu potrebuje človek razvedrila m okrepitve v lepi, vedno zaninrvi prirodi. Zato hite 'ju-dje ven, danes v razne kraje Dolenjske ;n Notranjske. Turisti in planinci, ki prej teh predelov niso obiskovali, odkrivajo in spoznavajo seda^ njih izredne lepote in zanimivosti, Id so bile skoraj skrite v dolinah in hribinah, sega joči h od tople Kolpe do deroče Save, od Ljubljanske kotline do Cerkniško-Loške ravnine.
Tako si je priboril pri stoječe mesto tudi naš mogočni Krim, v divjerotnantični sotesk' Iški kar mrgoli tabornikov m turistov, da se navžijejo svežega gorskega zraka m otresejo vsakdanjih morij. Tudi »Pekla« nad Borovnico se ljudje več ne boje in hodijo občudovat divne slapove poskočne Bo-rovniščice. In še dalje v notranjske griče gre njihov korak.
Se nekam pojdite, turisti in plan;nci, v večjem števihi — na Vrhniške hribe. Od lepo oblikovanega Ljubljanskega vrha (813), ki vzdržuje gorsko stražo nad slikovito Vrhniko, pa čez Kuren (525) in Planino (Ulaka, 770) tja do Sv. Treh kralje* (Vrha, 884) se spenja njih greben, odičen s temnim zelenim gozdom.
Tura na Kuren, pa t ud' na Planino je za turista ne le mikavna in polna pokrajinskih užitkov, ampak tudi lahka. V eni uri, ko izstopiš na prvi železn. pestaji na Vrhniki, m na Kurenu, k5 te že oddaleč pozdravlja s svojo cerkvico. Zadivljen ob pogledu na ponosni Ljubljanski vrh in na slikoviti, v polkrogu potekajoči gorski hrbet, ki ga tvorijo Kuren, Planina in Sp-ica, stopaš mimo hrbčka Hruševice po poti proti prijazni Stari Vrhniki, ležeči skrito v zelenih b rezinah, da je videti le cerkvico s stolpom. Južno nad teboj se Mesti Sv. Trojica, za njo temni gozdnata Tičnica. Pa si že naprej. Se en pogled na odtenke Polhograj-skih Dolonrtov, pa te zajame starovrhniški Hrib. Ko premeriš vas, te sprejme senčni, Črni gozd v sivoje okrilje, markacija pa kaže nadaljnjo pot.
Ko prispeš na vrh, »i na prikupni seno* žetni oazi z dvema kmetijama in preprosto starinsko cerkvijo sv. Miklavža. Zanimiv je njen leseni posl:kani strop. Glavno pa !e, obsežen in prelep razgled. Ljubljansko Bar-
je, posejano s holmi, gozdički in naselji
—	na vzhodnem robu svetla Ljubljana z Gradom —. je razprostrto v vsej prosrra-nosti pod seboj. Od tu pa ti plava oko na grebene in vrhove od Ljubljanskega vrha in Javerča pa do Krima in Movnika, a na drugi strani od Sv. Katarne in Sv. Lovrenca do Samotcrice. St. Jošta in do Vrha. v dolinah in na pobočjih bele cerkvice (18). V zapadni dalji s« blišči vrh Triglava, na severu Ojstrica in Planjava
Ko napaseš oči ;n se odpočiješ, pa kakor te je volja. Lahko se vrneš skozi Staro Vrhniko ali pa se povzpneš še na Planino. V prvem primeru kreneš konec vasi ali čez Polje proti farni cerkvi sv. Pavla ali pa (ob Gasilskem domu) na hribček Sv. Trojice (s Tičn;co) nad Vrhniko. Od farne cerkve imaš 10 odnosno 20 minut do' zanimivih izvirkov Ljubljanice izpod strmih sten v Mocilniku in Retvoju. s Sv. Trojice pa ;maš znova že opisani razgled, seveda v zmanjšanem obsegu.
Z razglednega stolpa na Planini, ki ga je postavilo vrhniško Olepševalno društvo
—	& Kurena potrebuješ do tja po krasni vojaški cesti ali po markirani gozdni poti 1 in en četrt ure —, uživaš še obsežne j s5 razgled, med drugim na Notranjsko do Nanosa in Snežnika. Od tu so- videti v pestri Sliki Stara Vrhnika, Vrhnika in Verd ob belih cestah, barjanski hrbi pa so se skoraj stopili z ravan jo v eno. Ob sestopu se ne plaši »Lintverna« izza globeli na iies-no in ne kače — vanjo se je izpremenil neusmiljeni graščak — k? se senči na Šp:ci nad teboj.
Prišedši na Vrhniko boš na^dl okrepčila v starih gostilnah od Hriba do Brega, tako da se boš v vsem zadovoljen vrača!. p obnavljajoč:
Kuren sončni in Planina. vrhnišk1 prelepi kraj, hribi gozdni in dolina — pridem k vam nazaj.
Dr. Fr. C n.
Požar pri Novem mestu
Novo mesto, 11. sept.
Po štirih zaporednih požarih v okolici Novega mesta je v ponedeljek v dopoldanskih urah nastal velik požar v Cerovcu pod Gorjanci. Požar je nastal iz neznanega vzroka in je upepelil lično stanovanjsko hišo delavca Martina Bartolja. katero si je komaj lansko leto sezidal s prihranki, ki sta si jih Bartolj in njegova žena v teku let s trdim delom zaslužila. Požar je nastal v času, ko nikogar od zakoncev ni bilo doma In je obenem s hišo zgorela tudi vsa oprava in nekaj denarja. Na pomoč so takoj prihiteli bližnji sosedje, vendar se je ogenj s takšno naglico razširil na vse poslopje, da je bila vsaka pomoč zaman in niso mogli rešiti prav ničesar iz goreče hiše. Hiša ni bila zavarovana in trpi Bartolj občutno škodo, saj je prišel ob vse premoženje. Usmiljena srca mu bodo gotovo priskočila na pomoč.
Dodatni deleži riža in testenin za težake
Ljubljana, 11. septemura.
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino je sklenil, da bodo nekatere vrste težkih delavcev dobivale večji delež testenin in riža kot drugo prebivalstvo Tvrdke, ki zaposlujejo take delavce, so jih že naznanile mestnemu preskrbovalnemu uradu, ki je že tudi pripravil dodatne nakaznice za ta živila.
Mestni preskrbovalni urad ljubljanski vabi vse one tvrdke. ki so naznanile težke delavce zaradi dodelitve dodatnih kart, naj pošljejo same po te karte v sobo št. 3 v II. nadstropju Mestnega doma v soboto 13. t m med uradnimi urami od 8. do 13.30.
Tvrdke morajo dobljene dodatne karte razdeliti med svoje za težke prijavljene delavce po pismenih navodilih, ki jih bodo dobile obenem s kartami.
»Zelo ste kratkovidni. Kakšen je vaS poklic?« »Astronom.«
*
OTROŠKA RADOVEDNOS1
—	Očka, pojdi se igrat z meno jl
—	Ne utegnem, sinko.
—	Pa zakaj ne utegneš?
—	Moram delati, sinko.
—	In zakaj delaš, očka?
—	Da si prislužim denarja.
—	Pa čemu potrebuješ denar?
—	Da ti kupim kruha, sinko. Nekaj časa tiho, potem pa reče sinko.
—	Ampak. saj nisem lačen, očka...
Zdravilno puščanje krvi
Puščanja krvi v srednjem veku niso opravljali v prvi vrsti zdravniki, temveč ranocelniki in brivci, ki so stali na socialni lestvi zelo nizko. Tem so vsakovrstne kirurške posežke sploh radi prepuščali. Ne smemo si pa misliti, da je bilo puščanje krvi preprosta zadeva, ki jo je lahko opravljal vsak rokodelec. Za določene bolezni niso smeli puščati krvi niti v vsakem letnem času. Posebni koledarji so beležili dneve, ko je bilo pričakovati najboljšega uspeha. Tudi izbera dovodnice, iz katere so puščali kri, je odločala o uspehu. Število bolezni, ki so jih hoteli ozdraviti s tem posežkom, pa je bilo neskončno. Stari doktorji so pač menili, da nastajajo bolezni zavoljo »slabih sokov« v krvi in da je treba te soke odstraniti.
Danes nimamo nobenih posebnih koledarjev za puščanje krvi in seznam bolezni, za katere moderni zdravnik smatra, da jim utegne puščanje pomagati, se je zelo, zelo zmanjšal. Tudi ne uporablja noža, da odpre žilo, temveč votlo iglo brizgalke, tako da pacient pri operaciji skoraj ne občuti bolečine.
Nadalje vemo, da nimajo »slabi soki« pri stvari nobene besede. Kvečjemu v primeru zastrupitve z ogljikovim okisom ali v primeru nekaterih drugih zastrupitev, za katere smatra moderni zdravnik, da je puščanje krvi včasih učinkovito, bi lahko govorili o »slabih šokih«. V teh primerih se namreč odvzame telesu nekaj krvnega rdečila, ki je nasičeno z ogljikovim okisom. Seveda pa zahtevajo kliniki, da se mora ta odstranjena kri takoj nadomestiti s krvno transfuzijo.
Izkušnje z modernim puščanjem krvi nam pravijo, da ima svoj največji pomen v primeru določenih motenj v krvnem obtoku. V nekaterih primerih utegne bolniku rešiti morda celo življenje. Vsekako se je v tem področju obneslo, tako da sodobni zdravniki ne gledajo prezirljivo na to srednjeveško metodo. V določenih okoliščinah utegne postati celo zelo nujno. Pri obolenju obisti se puščanje krvi omejuje na strogo začrtana bolezenska stanja. Tudi visoki krvni pritisk obravnava moderen klinik rad s puščanjem, pri tem pa seveda dobro ve, da se visoki pritisk ne znižuje tako, kakor se zniža pritisk v avtomobilskem obroču, če izpustimo iz njega zrak. Toda bolnik se po operaciji počuti olajšanega, pritisk v glavi pojenja, napadi omed-levice se ublažijo, in to je za trenutek dobro. Bolnik pa si mora biti istočasno svest, da puščanje krvi samo na sebi ne prinaša končnega zdravja. V primeru pljučnice, ko srce pod nekimi pogoji odpove, utegne puščanje krvi bolniku isto tako rešiti življenje.
Poznamo §e nekatere druge bolezni, pri katerih uporabljajo včasih puščanje krvi, vidimo pa že iz teh redkih primerov, da se moderni zdravnik opira pri tem na popolnoma drugačne postavke nego srednje-
ščanja je ta, da razbremenjuje krvni obtok in odpravlja zastoje krvi v teh ali drugih organih. Kadar preti pljučna vodenica, se s krvjo odstrani tudi tkivna voda v krvi. Običajno odvzame zdravnik bolniku 300 do 500 kubnih centimetrov krvi.
veška medicina. Najvažnejši učinek pu-Proslule pijavke, ki so v stari in ljudski medicini imele tolikšno ulogo, uporabljajo dandanes bolj poredko v primeru lokalnih krvnih navalov in zastojev, n. r>r v primeru vnetja dovodnic.
Cam - Basih,
japonski Gibraltar
Pred sto leti, preden so Francozi zasedli ozemlje današnje Indokine, so potovali mandarini, ki jih je pošiljal kitajski cesar kot svoje namestnike v najjužnejše kitajske pokrajine, Anam. Kočinčino in Kam-bodžo po veliki cesti vzdolž njihovih obal. Ta cesta se imenuje še danes »cesta man-darinov«.
Če se vozimo po tej cesti, dospemo kakšnih 700 km južno od Hanoja in 200 km severno od Sajgona do obalnega mesteca Bangoja, ki ga ščiti na jugu rt in na severu podolgovat polotok. Na južnem koncu tega polotoka leži mestece Cam-Ranh. Zaliv med rtom in polotokom imenujejo zato češče Zaliv Cam-Ranh nego Bangoj-ski zaliv. Južno od Cam-Ranha ščiti ta zaliv še neki otok z imenom Tagne. Tako predstavlja ta zaliv za vsako vojno mornarico eno najvarnejših pristanišč in oporišč, kar jih je na svetu. Francozi v času svojega zavezništva z Angleži tega pristanišča, ki leži nekako v sredini med brit-skim Singapurjem in britskim Hongkon-gom, niso izgradili v to vojaško smer. V tihem vodovju med Bangojem in Cam-Ranhom se je 1. 1904. rusko brodovje pod admiralom Rožestvenskim zadnjič ustavilo, preden je pri Čušimi zadelo ob brodovje admirala Toga in učakalo svoj tragični konec. To je bilo prvič, da je širni svet zvedel za Cam-Ranh. Odtlej je bilo okrog tega kraja spet vse tiho. Šele v najnovejšem času, po pogodbi med Japonsko in vichyjsko vlado, je stopil ta zaliv v svetlobo svetovne zgodovine.
Plovbo po tako zvanem Južnokitajskem morju med Indokino, Borneom in Filipini izredno otežujejo tri velike skupine otokov in čeri. Južno od otoka Hajnana med Indokino in Filipini, ki so ga spomladi 1939. zasedli Japonci, ležijo Paracelski otoki, južnovzhodno od Sajgona Catwichške čeri, ki so jih imenovali Spratleyski oto-roko razprostrti, skupaj 600 do 700 štir-jaških kilometrov obsegajoči otočki in čeri,, ki so jih imenovali Spratleyski otoki. Ladje, ki plovejo iz Hongkonga v Sin-gapur, se držijo zato zaradi varnosti in-dokineške obale ter morajo mimo Cam-Ranha. Ze to nam pojasnjuje, kakšen pomen ima njegov zaliv. Ta zaliv, ki ga visoke gore ščitijo tudi pred letali, daje
pomorski sili, ki ga ima v svojih rokah, velikanske prednosti.
Pri tem pa se moramo ozirati seveda na razdalje v tem predelu, ki so za naše pojme neobičajne. Od južnega konca japonske Formoze do Cam-Ranha je približno 800 km, med Cam-Ranhom in Singapurjem okrog 1200 km in enako dolga je zračna črta med Manilo na Filipinih ter Cam-Ranhom. Toda za japonske pomorske vojne sile prihaja kot prednost v poštev to, da si je Japonska od L 1937. sistematično širila svoje položaje proti jugu. V okviru te svoje ekspanzije je zasedla otok Haj-nan pred Tonkinom, Paracelske in Sprat-leyske otoke. Ti otoki vojnim ladjam sicer ne dajejo zaščite, uporabni so pa kot letalska oporišča.
Cam-Ranhski zaliv je v se verno-južno smer dolg kakšnih 12 km, v zapadno-vzhodno smer pa širok povprečno 4 km. Njegov ozki vhod se da z lahkoto zapreti z minami in mrežami, a v zvezi z obalnimi baterijami do Sajgona na jugu in do rta Saint-Jacquesa na severu predstavlja silovito trdnjavo, ki je za podmornice enako idealno izhodišče, kakor za letala.
S tem, da so Japonci zasedli Cam-Ranh, so Angleži in Američani po mnenju strokovnjakov prisiljeni, da svoje pomorske in letalske sile v tem predelu najmanj podvojijo. 2e to je posledica, ki utegne v nadaljnjem razvoju sedanje vojne imeti veliko vlogo.
Gusarska drama
Kakšnih dvajset brodolomcev je prispelo v Sanghaj, kjer so opisali romantično, toda obenem grozovito gusarsko dramo, ki se je zgodila pri Ningpoju nedaleč od šanghaja. Ob sončnem zahodu so štiri razbojniške ladje napadle dve veliki džunkl in šest ribiških ladij. S pištolami in noži v rokah so planili na njihove krove ter se polastili vseh predmetov, ki so imeli kakšno vrednost. Okrog sto mladih mornarjev so prisilili, da so se preselili na eno izmed piratskih ladij, ostale so napodili na eno izmed džunk, drugo džunko in ribiške ladje pa so zažgali. Iz prenapolnjene džunke je padlo mnogo žensk in otrok v morje ter utonilo.
Tudi v zaklonišču je lahko prijetno
Izgubljeni raj
Iz Stockholma poročajo, da so pred meseci mnogi najimovitejši Londončani prejeli pisma, na katerih je bil podpisan neki »odbor za Bahamsko otočje«. Ta pisma so jim v uvodu opisovala v najbolj črnih barvah položaj v Londonu, nato pa z rožnatimi barvami življenje, ki se ponuja vsakomur, kdor bi se hotel preseliti na rajske Bahamske otoke. Odbor je pozival interesente, naj bi prispevali določene vsote za nakup 2700 otokov, ki bi bili še na razpolago. Res so se našli mnogi ljudje, ki so podpisovali najmanj po 150 funtov šterlingov, odbor je nabral tako ogromno vsoto. Pred nekoliko dnevi pa so podpisniki dobili končno poziv, naj se zberejo v neki londonski dvorani, kjer bodo pre-
jeli točna navodila, kako naj postopajo, da se bodo lahko preselili na Bahame.
Na sestanek je prišla velika množica ljudi,' treba je bilo poklicati policijo na pomoč, da je s kordonom vzdrževala red. Toda članov proslulega odbora za Bahamske otoke ni bilo od nikoder... Čakali so jih tri cele ure, na kar so celo flegmatski Londončani izgubili potrpljenje in so odšli v sprevodu do poslopja, kjer je imel odbor svoje urade. Našli so jih — prazne. Bilo je očitno, da so člani sleparske družbe ušli z denarjem, ki so jim ga tako radovoljno prispevali bogati ljudje v strahu pred novimi letalskimi napadi na London ...
Zibelka
V modernih deželah je otroški voziček prevzel ulogo zibelke, pred vsem zavoljo tega, ker je pač mnogo bolj mnogostran-ski. Mnenja, da-lj Je zibelka zdrava ali zdravju škodljiva, so si bila vedno različna. Nekateri so trdili, da dela zibelka otroke neumne, drugim je veljala za osnovni pogoj pravega razvoja. Sodbe o zibelkah so torej majave kakor zibelke same.
Najnavadnejšo zibelko predstavlja priprava. pri kateri je kos platna obešen na stojalo lz treh palic, ki so zgoraj skupaj zvezne. V gubi platna počiva otrok na
štirinajst oseb z eno vozno karto
Neka Brazilka je pred nedavnim na en vozni listek potovala s trinajstimi otroki v Rio de Janeiro. Sprevodnik bi bil od presenečenja skoraj vznak padel, ko mu je dokazala, da so vsi ti otroci njeni, da ni nobeden med njimi starejši nego štiri in pol leta in da imajo potemtakem pravico potovati zastonj. 2ena se je poročila pred desetimi leti in je imela v tem času devetnajst otrok, petkrat trojčke, dvakrat pa dvojčke. Prvi in drugi trojčki so umrli, izmed ostalih so šteli trije otroci štiri ta pol leta, dva tri in pol, trije dva in poi, trije eno In pol leta, najmlajša dva pa šest mesecev...
Tudi moda naj računa z razmerami
Pariški dnevniki so započeli srdit boj proti neprimernim domislicam nove jesenske in zimske pariške mode, ki hoče navzlic vznemirljivemu pomanjkanju tvoriv, usnja ih klobučevine uvesti obleke, klobuke ta ročne torbice velike razsežnosti. Modeli jesenske mode so pokazali n. pr. krila, ki bodo zahtevala cel meter več blaga nego običajno, torbice so petkrat večje, a klobuki so tako veliki, da spominjajo že na pokrivala ameriških cowboyev. Temu so se dnevniki uprli z vso odločnostjo. Odgovorila jim je znana pariška šivilja Jeanne Lanvinova, ki pravi, da modna podjetja niso odgovorna za modne kaprice, temveč njih kllentke. Ta odgovor pa tiska ni zadovoljil in nadaljuje svojo borbo. Zdi se, da bodo posegU vmes tudi odločujoči krogi.
blazini. Takšne zibelke nahajamo še danes v vzhodni Evropi. Ženske jih jemljejo s seboj na polje in polagajo med delom otroke vanje. Lesene zibelke so običajno poganjali z nogo kakor šivalni stroj, ponoči pa so privezali k njim vrvico, drugi konec vrvice je vzela mati s seboj v posteljo, da je v primeru potrebe potegnila zanjo in spravila zibelko v tek. Darove botrov so polagali nekoč v zibelko. Prazne zibelke ne smeš zibati, je velela nekdanja vraža, kajti drugače ti otrok umre.
Kakor jajce jajcu
Pogled v notranjost nemškega zaklonišča, kjer zakrivajo ženske zazidana okna z zastori ln polagajo na tla mehke preproge.
Kako se izognemo streli
Dr. C P. Boner z vseučilišča v Teksasu je objavil vrsto dobrih nasvetov, kako naj se ljudje izognejo nevarnostim neviht. Po njegovem mnenju smo pred bliskom najbolj varni pod — posteljo, kajti železne mreže in vzmeti predstavljajo izborno zaščito. Najnevarnejši kraji v hiši so okna, ognjišča in kopalnice. Precej dobro se obvarujemo strele tudi s tem, da se postavimo v sredo sobe, ki so ji okna in vrata zaprta ter nima prižganih luči. Dr. Boner pravi nadalje, da v današnjih časih strele ne zahtevajo več toliko žrtev kakor v preteklosti, kajti mnoge med njimi pritegnejo telefonske in brzojavne žice ter naprave radijskih postaj.
Rothschildovi umetnostni zakladi
Kakor znano je vichyjska vlada svoje-časno odvzela državljanstvo židovskemu ve-lemagnatu Mauriceu Rothschildu in zaplenila njegovo imetje. To imetje je obsegalo med drugim umetnostne zaklade ogromne vrednosti, ki jih je hranil v svojem gradu v bližini Lourdesa. Vlada je sedaj odredila, naj se ti umetnostni zakladi prepeljejo pod močnim spremstvom drugam. Med njimi je omeniti zlasti Rubensove, Rembradtove, Goyeve, Watteaujeve, Fragonardove in Boucherove slike ter dragocene preproge. Zbirko cenijo na 50 milijonov frankov.
sta si podobni sestri dvojčici Betty ln Do-rothy Adalr, Id študirata na vseučilišča v Kansasa. Pripadata tudi ženski strelski družini na tem vseučilišču in lahko razumemo zadrego vodje te športne družine, kadar ju hoče razlikovati.
Skopi obedi na Angleškem
Londonski dopisnik švedskega dnevnika Nya Daglight Allehanda poroča, da se angleški rudarji v zadnjih časih zelo pritožujejo zaradi pomanjkanja živil, zaradi česar ne morejo opravljati svojega dela. Ministrstvo za prehrano je moralo upoštevati njihove pritožbe, kajti doslej se je moral večji del delavstva zadovoljiti s kosilom, ki je bilo sestavljeno samo iz kruha z margarino ta včasih s kakšno repo.
ANEKDOTA
Napoleonova mati je imela po stari kor-ziški navadi absolutno oblast nad svojimi otroki. Nekoč se je ž njim ostro spričkala ta mu je vrgla v glavo nekoliko debelejših knjig s knjižne police. Korz je ostal navzlic temu popolnoma miren, kajti Bo-naparteji niso ničesar več rekli, če je spregovorila >Gospa mati«. Menil je samo: »Ali bi ne mogli svojih pomislekov izraziti v manjšem formatu, mati?«
VSAK DAN ENA
»Moja zaročenka sicer ne dobi dote, ima pa upanje na milijon.« »Aha — star stric v Ameriki, kaj ne?« »Ne, pač pa je kupila srečko državne loterije!«
J. Marquand	4
HVALA LEPA,
GOSPOD MOTO!
Vsi so se mi zdeli čudno podobni drug drugemu, morda ker jim je bila vsem skupna nekakšna otožnost, nekakšen občutek samote, zavest, da so se zbrali v deželi, kjer niso kdo ve kako zaželeni.
Godba je zaigrala hitreje, in Nora Joyceova je priplesala mimo mene. Za trenutek mi je bila tako blizu, da bi se je bil lahko dotaknil. Tisti hip sem jo razločno videl, med tem ko so se mi zdeli vsi drugi plesalci zabrisani in megleni; potem sem jo izgubil izpred oči. Plesala je z mladim Boldinijem z italijanskega poslaništva. Videl sem, kako se je vzpogibala, se smejala temu, kar ji je govoril, in morda nalašč privzemala pozo nimfe, ki se otepa v naročju zalega pastirja. Tisti mah se mi je zdela čisto in svetlo bitje, morda zaradi prevare oči, toda dojem je bil prijeten in nisem ga hotel razglabljati. Nora Joyce je bila oblečena v zeleni in kostanjevo-rjavi barvi: kostum iz kartuzijanskozelenega fu-larda, pas kostanjevorjav, sandali rjavi, okraski na klobuku prav tako; lakti in noge so bile zlatno-bronaste, zagorele od solnčnih kopeli. Takšno, kakršna je bila, bi si jo bil lahko mislil v kateri koli družbi na deželi aii v kakem evropskem zdravilišču, ne samo na terasi Montgomeryjeve hiše v pekinški poslaniški četrti. Bila je prefinjena v
barvi in liniji kakor avtomobil najnovejšega vzorca. Ko bi ji mogel privzdigniti hladilnik — sem pomislil, kakor že tolikrat ob najinih prejšnjih srečanjih — bi videl, da ima prav toliko osebnosti kakor avtomobil. Vendar sem se zavedal, da mora biti nekoliko različna od drugih deklet, kajti sicer ne bi bila še vedno tu. Saj ni bila prva, ki jo je bilo zaneslo v Peking, da ostane kak čas, nato pa izgine. Pustolovka ni bila. Mikalo me je vedeti, kaj prav za prav išče v Pekingu. Mikalo me je vedeti, kai ji pomeni ta kraj, kaj vidi v niem in kaj misli... a vsa ta vprašanja so imela nemara skupen odgovor: nič. Ko sem jo spet zagledal, sem krenil čez teraso proti nji.
»Ne zamerite,« sem rekel Boldiniju, in v naslednjem trenutku sem plesal. Držal sem jo v povsem neosebnem, docela brezpomembnem objemu. Privoščila mi je bežen smehljaj... pravilni zobje, odločna bradica, kostanjevorjave oči, ki so se nasmejano iskrile, lasje temnokostanjeve barve.
»Oho,« mi je rekla, »lep čas je že, kar vas ne vidim.«
»Malo hodim z doma,« sem odvrnil
»Da, da, vem.« Pogledala me je izpod čela. »Malce čudaški smo, kaj ne?«
»Nemara. Vsi. ki ostaneio dolgo tu, postanejo čudaki. Naplesal sem se. Vi ne?«
»Saj ste komaj začeli! Ni mogoče, da bi bili že utrujeni.«
~ ' hočem, da bi raiši nekoliko nokrsmlial.«
»Mnogokrat sem že ugibala, zakaj vam nikoli ne pride na misel,« je odgovorila.- »Priložnosti se ni
manjkalo. Rada bi vedela, zakaj ste se spomnili prav zdaj.«
»Nu,« sem dejal, »to menda ni važno, kaj?«
»Mislim, da ne... a laska se mi, prav res. Mislim, da se zavedate plemenitega dejanja. Mar ne?«
»Ne, to baš ne. Tamle sem bil, v onem kotu, pa sem jel mahoma misliti na vas. To je vse.«
Polastila sva se dveh stolov ob lokvanjevem ba-jarju, nekaj metrov od plesišča.
»Kakšne so bile vaše misli o meni?« me je vprašalo dekle.
»Predrzne,« sem odvrnil in takoj začutil, kako je v polmraku uprla vame oči.
»Zdi se mi, da z vsako tako govorite,« je menila. »Pa vam ne zamerim. Nu torej, kaj ste mislili?«
»Vpraševal sem se, kaj vas je privedlo v te kraje. Vsi, ki smo že nekaj časa tu, si zmerom zadajamo isto vprašanje, kadar vidimo novodošleca. Če ste ostali, je to znamenje, da ste našli koga, ki vam je všeč.«
Zleknila se je po hrbtu stola in se zagledala v nebo.
»Svet mi je všeč,« je rekla. »Odšla sem z doma, da bi videla svet.«
»In ste ga videli?« • »Lep košček, a ne dovolj. Zakaj ne bi smela videti svetš?«
»To je vaša pravica,« sem rekel. »In tudi nič neobičajnega ni, če vam svojci ne branijo.«
Nasmehnila se mi je.
»Da povem po pravici, moji ljudje s tem niso zadovoljni. Mislila pa sem, da mi boste vi pritrdili. Zakaj ne bi smela videti sveta? Moški ga vidijo. Tudi vi ste ga videli, kaj ne?«
»Da.«
»In zdaj ste ga naveličani. Skušate se mu umakniti kakor polž v svojo lupino. Jaz pa nisem naveličana. Nikoli ne bom.«
»Mogoče,« sem odvrnil. »Ce je to tisto, kar imenujete videti svet — nemara. Ko bi ga pa res videli, bi se vam priskutil. Vse, kar bi dosegli, bi bilo to, da bi zabredli v kako nesrečo. Dekletu, ki se preda kočevniškemu življenju, se zmerom tako zgodi.«
Gospodična Joyceova me je spet zvedavo pogledala. Ustnice so se ji skrivile v zaničljiv zmrd-ljaj.
»Menda bi me radi vzeli pod svoje okrilje, gospod Nelson?«
»Ne, na to nisem mislil... vsaj dan^s ne.«
»Ali torej smem vedeti, na kaj ste mislili?«
Ponudil sem ji cigareto in si jo vzel tudi sam.
»Na tole sem mislil, gospodična Joyceova: če si že morate nakopati nesrečo, bi me ^av za prav lahko vzel. za sokrivca.«
Gospodična Joyceova je previdno otresla pepel s cigarete. Večerne sence so postajale vse gostejše ln gostejše, vendar sem ji še toliko videl v obraz, dr pcan vedel: zabava se.
»To ste zelo tenkočutno izrazili,« je dejala. »Mislim, da veste, kakšen bi bil moj odgovor.«
Kronika
Otroška sodba
Star je pregovor, da govorijo norčki in otroci resnico. Resnica sama po sebi oči kolje, otroška resnica pa je lahko hudo neljuba staršem ali komurkoli drugemu. ]Da bi otroške izjave lahko sprožile kar velik javen škandalčič, je pa vendarle edinstven primer. O njem poročajo iz Kanade. Zadevica je naslednja:
Preteklo poletje je neki Anglež poslal svoja dva sinčka čez veliko lužo. Bal se jc, «la bi mu jih ubile bombe, ki so takrat najbolj treskale na angleška mesta. Fantička štejete 10 in 12 let. Pripeljala sta se v Toronto, kjer so ju prijazno sprejeli. Otroka sta živahno motrila svoje okolje in brž opazila veliko razliko med angleškimi in ameriškimi navadami. Po enem letu sta se nadebudna bratca odločila, da napišeta knjigo o svojih doživljajih. Pisala sta in pisala in sta slednjič knjigo izdala z naslovom: »Dvakrat hvala!«. Naslov sam izdaja trmoglavo angleško samozavest, obenem pa tudi vzbuja očitek, da sta si fantiča močno oddahnila, ko sta na koncu knjige postavila piko. Mlada pisatelja pravita:
— Oče nama je rekel ob slovesu, da je Kanadčanom in Amerikancem sploh treba pogostokrat reči »hvala«,— ne samo enkrat, kakor na Angleškem. Doma so nama vtepli v glavo, da mora biti mladina v Ameriki navdušena in divja od hvale in hvaležnosti, če jim kdo kaj pokaže ali ponudi.	_
Mladeniča izpričujeta, da sta izvrstno glumila svoje navdušenje, ki pa je začelo pojemati, ko sta se lotila pisanja knjige. Med drugim je v knjigi stavek: »Ljudje gotovo mislijo prijateljsko, a vendar ni prijetno biti poljubovan od ljudi, katerih ne poznaš!«
čim je knjiga izšla, je zbudila senzacijo. Največji dnevnik v Torontu je o njej napisal članek in je knjigo ožigosal kot žaljivo. Dnevniki v Montrealu so se izkazali za bolj velikomestne in bolj umerjene ter so knjigo celo pohvalili kot spričevalo pisateljskega talenta. Takoj nato so uredništva začela dobivati od čitateljev cele kope pisem s citati iz knjige in s hudimi obsodbami. Prišlo je celo do pravcatih demonstracij in so nekateri knjigarnarji morali knjigo na zahtevo občinstva odstraniti iz izložbenih oken. Vihar se bo seveda počasi polegel. Marsikdo, ki se zdaj jezi, bo morda našel v knjigi koristen pouk. Zastran fan-tičev pa se bo moral sprijazniti s prepričanjem, da je otroško domotožje oster sodnik.
*	Novi grobovi. V Ljubljani je umrla ga. Albina Višnikarjeva, po rodu Treova, vdova po višjem sodnem svetniku v pokoju. Pogreb drage pokojnice bo v soboto ob
15.	iz kapele sv. Jakoba na Žalah k Sv. Križu. — Po kratki bolezni je preminil železničar v pokoju g. Franc Hauptman. Na zadnji poti, ga bodo spremili v petek ob
16.	iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — V Trbovljah je preminila ga. Ana Fortejeva. Pokopali so jo na domačem pokopališču. — Pokojnim bomo Ohranili lep spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
*	Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 10. t. m. objavija predpise o pregledu motornih vozil, izdaji prometnih dovolil. in o vojaških izkaznicah.
*	Zdravstvena avtokolona na delu. V dneh od 1. do 5. sepcembra se je mudila zdravstvena avtokolona pod vodstvom direktorja dr. Duceja na teritoriju združene zdravstvene občine Velike Lašče—Videm. 1. septembra je delovala na Turjaku, kjer je bilo na internem, okulističnim, otroškem, otorinolaringoleškem, zobozdravni-škem in rentgenološkem oddelku preiskanih 410 ljudi. 2. septembra je zdravstvena kolona preiskovala na Vidmu, kjer je bilo preiskanih 1.224 ljudi. 3. septembra je bilo 735 pregledov pri Sv. Gregorju. Naslednji dan je bila avtokolona v Dvorski vasi in imela 562 pregledov. 5. septembra pa se je vršil pregled ljudi v Karlovici, kjer se je javilo 946 ljudi za pregled. Vseh zdravniških pregledov se je izvršilo 4.455. Z zdravstveno kolono je sodeloval tudi zdravnik zdravstvene občine. Povsod so bili zdravniki sprejeti z veliko hvaležnostjo. Ljudje so z vedno zadovoljnostjo izražali zahvalo za toliko skrb za ljudsko zdravje.
+ »Planinski Vestnik« je izšel. Slovensko planinsko društvo je pravkar izdalo 5. in (5. številko »Planinskega Vestnika«, ki je prva po ustanovitvi Ljubljanske pokrajine ter vsebuje članke, ki se nanašajo izključno le na planinske predele na tem področju. Sočasno je izšla tudi 7. in 8. številka Planinskega Vestnika, ki obravnava Zasavje in za katero je bilo zbrano gradivo že marca meseca letošnjega letnika. Obe dvojni številki glasila SPD sta vsebinsko zelo bogati in odlično opremljeni. Seveda bomo o njih še podrobnejše izpregovorili. Pripominjamo, da bo »Planinski Vestnik« tudi v bodoče redno izhajal ter nanj opozarjamo vso javnost, še prav posebno pa prijatelje planinske literature. Naši planinski organizaciji je zajamčeno svobodno delovanje, še prav posebno v bodočih stikih z močno italijansko planinsko organizacijo Centro Alpinistico Italiano. »Planinski Vestnik« s svojo dolgoletno tradicijo zatorej zasluži, da mu častno in zavedno za?o+n\'imo obstanek.
*	Katera je najvišja gora v Ljubljanski pokrajini. V ponedeljskem »Jutru« smo objavili članek pod naslovom »Krim — najvišja gora v Pokrajini«. To je seveda treba razumeti kot laskanje najvišjemu hribu v bližini Ljubljane. V resnici pa ima Krim kar dva tekmeca v Ljubljanski pokrajini. Med tem ko je namreč Krim visok 1107 m, ga znatno presega Goteniški Snežnik, ki je visok 1289 m. Tudi Trdinov vrh (Sv. Jera) v Gorjancih je višji od Krima, saj ima 1181 metrov. Pripomnimo lahko še, da od Rakitne do vrha Krima ni najkrajša tista pot, ki je navedena v članku. Najkrajša pot s terenskega izhodišča je z Gornjega Iga, nad Iško vasjo ob vojaški cesti.
*	Drzni alpinski podvigi. Skupina 54tih članov vareške organizacije GIL, izvežba-nih planincev, ie končala drzno turo v Alpah. Plezalci "so Sli čez 4061 m visok ledenik San Paradiso, Aosto, vrh Acqua-fredda. kotlino Bogno ln od tu v dve skupini razdeljeni v dve različni smeri. Prva skupina je splezala na 2584 m visoki Ri-fugio, nadaljevala čez 2435 m visoko ležeče selišče Herbetet, čez 3293 m visok vrh ln ledenik Neyron in od tu čez Montan-
dayn€ ln Lavacian do koče »Viktor Emanuel H«. Druga skupina pa se je povzpela čez vrh della Nera, ledenik del Traio, vrh Sondan, sotesko Savaro ln l'Ean Rousse. Naslednji dan je prva skupina nadaljevala pot na Gran Paradiso, kjer je dosegla sneženi hrbet, imenovan »oslovski hrbet« in kmalu potem po južnovzhodni strani dosegla vrh gore. Druga skupina pa je splezala na vrh po drugI strani. Med drznimi planinci se je nahajal tudi komaj štirinajstletni Giorgio Porrini
*	Vse, ki želijo posetiti zagrebški velese-jem, opozarjamo, da dobe potrebne Informacije in izkaznice pri hrvatskem konzulatu v Ljubljani, Prešernova 64/1. nadstropje, in pri potovalni pisarni CIT, Tyrševa 11.
♦	Novo poslopje za knjižnico. Oni dan
je bila v Turinu slovesno izročena svojemu namenu nova občinska knjižnica. Poslopje je bilo zgrajeno zaradi vedno večjega zanimanja prebivalstva, posebno delavstva, za literaturo. Mestna knjižnica ima 10.000 knjig, revij in drugih publikacij. Letni promet izposojenih knjig znaša okrog 120 tisoč izvodov.
♦	Neurje nad Turinom. Po dolgi vrsti lepih dni se je nebo nenadoma pooblačilo in zvečer je začelo liti kakor iz škafa. Orni oblaki so postajali zmeraj bolj gosti in bliskalo in treskalo je, ko na sodni dan Mestne ulice in parki so bili v nekaj trenutkih pod vodo in marsikatera klet je bila kmalu poplavljena. K sreči pa nevihta ni zahtevala človeških žrtev ln ni naredila velike škode Ko se je neurje do dobra razbesnelo nad Piemontsko prestolnico, se je oddaljilo proti severu, toda okrog polnoči so se črni oblaki povrnili in igra narave se je ponovila z isto silovitostjo.
+ Italijanski šahisti dospeli v Monakovo. Dne 9. t. m. so dospeli v Monakovo italijanski šahisti, ki se bodo udeležili mednarodnega šahovskega turnirja. Goste je sprejel mestni župan z drugimi predstavniki in konzularnim zborom; izrazil je svoje zadovoljstvo, da se bo evropski šahovski turnir kljub vojni vršil ob sodelovanju najboljših mojstrov.
*	Stenografijo in strojepisje potrebujete v vsakem poklicu, zato obiskujte šestmesečni tečaj na Trgovskem učilišču Robida, Trnovska ul. 15. (—)
IZ LJUBLJANE
Prvi katranski tlak v Ljubljani
Zda/, ko je tlakovanje dela Cankarjevega nabrežja končano, se mnogi vprašujejo, zakaj je dala mestna občina tlakovati sorazmerno tako majhen del nabrežja, ko se sicer ni strašila tlakovati širokih in dolgih cest ter ulic. Le-tem radi postrežemo z pojasnilom, da pri tem tlakovanju ni šlo toliko za tlakovanje samo kakor pa za zanimiv poizkus. Vedeti je namreč treba, da se nabrežje ni asfaltiraolo. marveč se je tlakovanje izvršilo z domačim, v mestni plinarni pridobljenim katranom. Uvoženi asfalt je namreč čisto drug produkt in ga ne gre primerjati ali pa celo zamenjavati s katranom.
Katranske ceste menda na vsem Balkanu do zdaj še ni nobene. Ta zanimivi in potrebni poizkus je treba torej le odobravati, saj se bo mestna občina, če se bo katransko cestišče obneslo, glede za tlakovanje potrebnih surovin čisto osamosvojila, ker pridela katrana mestna plinarna za domače tlakovalne potrebe več ko dovolj. Ni dvoma, da je katran tudi znatno cenejše tlako-valno sredstvo, kakor pa je iz inozemstva uvoženi asfalt.
V Italiji in Nemčiji že imajo s katranom tlakovane ceste in ulice, ki pa so jih začeli s tem sredstvom tlakovati šele po mnogih in večletnih poizkusih, ker je treba katransko mešanico in postopek prilagoditi podnebnim prilikam, da se doseže ustrezajoča odpornost in trpežnost tlaka. Tako je tudi potrebno, da se za naše podnebne prilike dožene prava ustrezajoča mešanica in postopek. Strokovni poizkus na Cankarjevem nabrežju je izvedla tvrdka Anton Res iz Ljubljane in bo zdaj posebna zanimivost mnogih Ljubljančanov, opazovati odpornost
in trpežnost tega katranskega cestišča. *
u— Na ljubljanski univerzi bo trajala inskripcija za slušatelje, ki stopajo prvikrat na univerzo, od 5. septembra do 5. oktobra 1941; za slušatelje, ki so že bili vpisani, pa od 25. septembra do 10. oktobra 1941. Vsi pogoji za inskripcijo (zlasti vpisnina in šolnina) ostanejo nespremenjeni. — Rektor: Slavič,
u— Več vodnikov po Ljubljani bo potrebnih o velesejmu, da bodo za malo oskrbnino vodili tujce iz stanovanjskega urada, ki bo tujcem nakazoval sobe, v hiše in stanovanja, kjer se bo nahajala tujcem nakazana soba. Za take vodnike bi bili posebno primerni olikani in Izobraženi ljudje, kakor dijaki višjih razredov srednjih šol, akademiki, posebno pa nezaposleni inteli-genti, učitelji, uradniki i. dr. Reflektante vabimo, naj se javijo pri Turističnem odboru za Ljubljano v mestnem gospodarskem oddelku v I. nadstropju v Beethovnovi ulici št. 7. Prednost bodo imeli seveda tisti, ki poleg slovenščine znajo tudi italijanski in druge jezike.
u— Poskuse s krušno moko večkrat dela mestni tržni urad, da ugotovi, kako je treba zamesiti kruh in ga peči iz posameznih vrst moke. Ker pa kemični laboratorij v mestnem tržnem uradu ni opremljen za specialno raziskovanje kvasa, se moramo zahvaliti pivovarni Union, ker za poskuse mestnemu tržnemu uradu uslužno daje na razpolago svoj laboratorij. Tudi s krušno moko, ki jo sedaj dobiva mestno prebivalstvo, je inženir kemije pri mesenem tržnem uradu napravil dolgo serijo poskusov v laboratoriju za riziskovanje kvasa v pivovarni Union, ko je moki dodajal več ali manj kvasa, nato pa natanko ugotavljal, kako testo vzhaja in kako se kruh peče. Po teh poskusih je bilo popolnoma zanesljivo ugotovljeno, da je moka popolnoma zdrava in izvrstna za peko okusnega ln tečnega kruha ter ji je treba dodati enako količino ali pa nekoliko več kvasa kot navadno. Kruh se zamesi in peče kot navadni pšenični kruh pa bomo vsi zadovoljni z njim.
u— Za nabiralno akcijo medicinske klinike v Ljubljani so darovali na naSo proS-njo g. Tone Verbič, Vrhnika 380, g. Karlo Kovač, Stari trg pri Rakeku 500, g. Kari
Roblek, Ljubljana 100, g. Deržaj, Ljubljana 100, neimenovani 50, g. JoSko Majaron, Borovnica pa 20.000 lir. Vsem dosedanjim darovalcem se iskreno zahvaljujemo, posebno pa g. JoSku Majaronu, ki je prvi odkupil eno posteljo na medicinski kliniki. — PredstojniStvo medicinske klinike v Ljubljani.
u_Nenavadna igra narave. Skoraj vsako leto smo imeli priliko nagim čitateljem pokazati kako prirodno zanimivost, ki si jo je narava v svojem neumljivem neha-nju privošči. Tudi v sredo se je zglasil v našem uredništvu prijatell lista r^m prinesel svojevrstno kolerabico. Rastlina je zrasla popolnoma drugače kakor njene tovarišice. Iz korenine je pognalo steblo in šele med listi so zrasli štirje gomolji orehove velikosti. Gotovo je to edinstven primer rasti kolerabe. Rastlina je rasla na vrtu gospe Ane Majerjeve v Spodnji Šiški. Kogar zanima, si lahko rastlinski spaček ogleda v našem uredništvu, seveda že precej ovenenega.
u_ Cepljenje proti tifusu. Ker vlada
med ljubljanskim prebivalstvom veliko zanimanje za cepljenje proti tifusu, naznanja Higienski zavod: Vsaka oseba ki se želi zavarovati proti tifusu ln paratlfusu, naj se zglasi v Imenovanem zavodu, ln sicer v bakteriološko - epidemiološkem oddelku (od 11. do 12. ure vsak dan razen nedelj ln praznikov), kjer dobi brezplačno cepivo v obliki tablet ln podrobnejše navodilo.
u— Vrsta nesreč. 291etni hlapec Vid Vidmar z Iga je bil zaposlen s prevažanjem hladov. ko je hotel hlode z verigo speti, si je veriga odtrga'a ln so se hlodi zvalili nanj. Dobil je hude notranje poškodbe in ima zlomljeno desno nogo. 32 letnega delavca Cirila Meleta lz Ljubljane je nekdo obstrelil in ima rano na vratu. S kolesa je padla na Cankarjevem nabrežju 231etna šivilja Bernarda Hitijeva in se hudo potolkla po nogah. Uslužbenca vseuči-liške knjižnice Anton Dovič ln Jakob Dolenc sta bila zaposlena s prevažanjem knjig v novo poslopje. Ko sta sedela na avtomobilu, ki je prevažal knjige, sta dobila poškodbe po nogah in rokah. Avtomobil se je namreč med vožnjo zade1 ob nek drug avtomobil. Vse ponesrečence so pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
u— Vabilo. Društvo za zgradbo obmorskega učiteljskega doma v Omišlju — sedež Ljubljana ima II. likvidacijski občni zbor v nedeljo 14. septembra 1941 ob 8. uri v pisarni Učiteljske samopomoči v Ljubljani, Frančiškanska ul. št 6-1. Dnevni red: Likvidacija društva. K obilni udeležbi vabi društveni odbor. (—•)
u— V Slogini glasbeni šoli bo določitev urnikov v soboto 13. septembra popoldne. Gojenci, vpisani za pouk klavirja, naj se zglase ob 16. uri. za vse ostale predmete pa ob 17. uri v šolskih prostorih. Pouk se prične v ponedeljek 15. septembra. Vse informacije daje šolska pisarna v Pražakovi ulici 19. (—)
u— Društvo zobozdravnikov v Ljubljani sporoča svojim članom, da se začne septembrski sestanek v soboto 13. t. m. že ob 18. uri, in sicer v hotelu štrukel v Ljubljani. (—)
u— Gospodinjska šola za gostilniške gospodinje v Ljubljani, Privoz št. 11 (Gostil-ničarski dom), prične z rednim poukom 1. oktobra 1941. Pojasnila daje vsako soboto dopoldne med 10. in 12. uro upravitelj ica šole, Privoz 11. {—)
u— Rdečemu križu, sckciji za socialno pomoč sta darovali ge. I. D. in N. B. namesto šopka za god neimenovani gospe L 50. Rodbini Ludvik Ditrih in dr. Rosina E. sta darovala namesto venca na grob ge. Mine Kokličeve L 100. Iskrena hvala!
u— Veseli teater. Samo še danes. Gostovanje Polonce Juvanove. Začetek ob 20.
Iz Novega mesta
Novomeški praznik!
V nedeljo je krasno poletno jutro zvabilo mnogo meščanov na daljše izlete in je posebno Mirno goro in Gorjance obiskalo toliko prijateljev narave, da je v prijazni planinski koči na Mirni gori in prijetnem Hudoklinovem domu pri Sv. Miklavžu zmanjkalo pijače in jedače. Popoldne je zavladala v mestu velika soparica in po daljšem času je ponovno oživela Krka od mnogih kopalcev in čolnarjev. Tudi Trška gora je zabeležila Izredno velik obisk in posebno mestni vinogradniki so izrabili krasno nedeljo, da izvršijo še poslednje priprave za bližajočo se trgatev. Prijatelji športa jo že v zgodnjih popoldanskih urah šli na kandijski stadion, kjer so bodrili svoje ljubljence v težki preizkušnji z nogometnim moštvom slovenskega prvaka. Zvečer pa se je zbrala velika množica ljubiteljev glasbe v mestnem parku in prisostvovala promenadnemu koncertu godbe 6. topn. polka.
Izredno veliko število ljubljanskih izletnikov je to nedeljo zabeležila novomeška okolica in posebno v Dolenjskih in Šmarjeških toplicah je bilo prenapolnjeno Ljubljančanov, ki so prišli tja na oddih. Velika sopara, ki je vladala posebno v popoldanskih urah, je dala naslutiti, da se bo vreme spremenilo. Ponoči so se nakopičili težki oblaki in na Malega Šmarna so hudi nalivi prebudili Novomeščane; z redkimi presledki je deževalo ves dan. Trgovine in uradi so sicer obratovali, vendar je imelo mesto zaradi velikega dotoka okoličanov praznično lice. Kljub izredno slabemu vremenu se je vršilo na Trški gori tradicionalno žegnanje, ki je bilo prav dobro obiskano, seveda v prvi vrsti od okoličanov, ki prihajajo na Trško goro opravit verske pobožnosti v počašče ,ije Mi lega Šmarna.
Po vrsti lepih dni dež ni napravil večje škode, vendar so posebno vinogradniki sedaj ob dozorevanju grozdja veseli lepih sončnih dni, ki se spet vrste. Tudi kmetom je posebno sedaj, ko kopljejo krompir sončno vreme prav dobrodošlo.
•
n— Kontrola cen po trgovinah. Te dni
se je pričela tudi v Novem mestu stroga kontrola cen po trgovinah, katero vodi oeebno tukajšnji okrajni civilni komisar g dr. Otto Griselli. V torek in sredo je g. komisar osebno pregledoval cene v več trgovinah, vendar mora biti povedano v čast naSim trg^cem, da Je našel povsod cene v popolnem soglasju z izdanimi zakonskimi določbami, zaradi česar ni bila v nobenem primeru potrebna njegova intervencija.
n— Med mestom in deželo hitro posredujejo »Jutrovi« oglasi. Ne zapravljajte dragocenega časa, denarja in zdravja z Iskanjem kupcev ali pa prodajalcev, ko vse to — za mafhen denar — bolje opravi »Ju-trov« oglas. Privede vam kupcev za sleherno stvar, poskrbi cenene ponudbe za vse, kar potrebujete. Pa tudi prav vse, kar
vas zanima, bo poizvedel za vas. V podružnici »Jutra« v Novem mestu vam ga bomo radi napisali ln ga poslali v objavo. Oglas bo vse bolje delal za vas, kakor vi sami!
n_ Nov železniški in avtobusni vozni
red. Z 10. septembrom je stopil v veljavo nov železniški in avtobus?ii red. Po novem voznem redu so odslej železniške zveze Novega mesta z Ljubljano, Karlovcem in Toplicami občutno izboljšane. Z LJubljano ima odslej Novo mesto dnevno 5 kratno železniško zvezo, to sicer ob 4.15, 7.40, 13.35, 15.55 in 18.43, iz LJubljane pa prihajajo vlaki v Novo mesto ob 7.36, 10.10, 14.34, 19.43 in 23.08. Tudi proti Karlovcu je uvedena 5kratna dnevna zveza, in sicer ob 4.02, 7.43, 10.18. 14.42 to 19.55, v Novo mesto pa prihajajo iz Karlovca vlaki ob 7.32, 13.28, 15.40, 18 33 to 23.18. V Do-Lenjske Toplice vozijo odslej vlaki ob 6.39, 10.20, 14.40, 17.44 in 19.50, vračajo pa se s prihodom v Novo mesto ob 7.25, 13.18, 15.45, 18.30 in 20.40. Istočasno z železniškim voznim redom je bil spremenjen tudi avtobusni vozni red. Odslej ima Novo mesto 2kratno dnevno avtobusno zvezo s Kostanjevico in škšocijanom pri Mokronogu. V Kostanjevico vozi poštni avtobus s odhodom od kolodvora dnevno ob 10.16 to 19.50, vrača pa se s prihodom v Novo mesto ob 17.20 in 18.20. ter ima obakrat takojšnjo železniško zvezo z LJubljano. V Skočijan pri Mokronogu pa vozi odslej Kosov avtobus z Glavnega trga ob 6.30 to 13.00, vrača pa se s prihodom na Glavni trg ob 8.20 to 17.25.
n— Cerkveni koncert. Danes zvečer ob 7. uri priredita kapiteljski ta frančiškanski pevsk; zbor s sodelovanjem novomeškega salonskega orkes-ra v kapiteljski cerkvi velik koncert cerkvene glasbe. Spored koncerta obsege naj'epše točke lz slovenske ta svetovne glastene literature, a osebnost g prof. Matije Tomca, priznanega slovenskega skladatelja ta glasbenika, ki mu je zaupano muzikf ino vodstvo koncerta, jamč^ za. odlično izvedbo, čisti dobiček koncerta je namenjen za osirotele priseljence, zaradi česar re bo nikogar, ki bi s svojo udeležbo ne podpri plemenitega namena prireditve ta obeccm dal priznanje vsem sodelujočim, ki so tako nesebično žrtvovali toliko časa ta truda za svojega bližnjega. Koncert bo ponovil v nedeljo ob 16. uri, na kar opozarjamo posebno okoličane.
Iz Trebnlega
t— Pričetek šolskega leta. Na obeh Šolah v Trebnjem in v Dol. Nemški vasi se prične redni pouk v torek 23. t m. Šolska maša bo v ponedeljek ob 8. uri.
t— Občina objavlja. Uradna kontrola sodov bo 15. in 16. septembra, na kar se opozarjajo prizadeti gostilničarji in vinski trgovci.
t— Občanom! Sledite pazilo razglasom občine, ki so vsako nedeljo javno pred cerkvijo objavljeni. Po teh objavah se tudi ravnajte ter Izvršujte dolžnosti, ki nam jih nalaga uprava naše nove države, katere ravnopravni člani smo tudi mi Slovenci.
Iz Trsta
Rojstva, smrti in poroke. Dne 10. t m. je bilo 6 rojenih, 3 mrtvi in se je vzelo 1 parov.
Prometna nesreča. V sredo malo pred 18. se Je pripetila na Korzu Viktorja Emanuela m. huda prometna nesreča, ki pa na srečo ni zahtevala človeških žrtev. Težki tovorni avto je z veliko silo zadel v tramvaj. Trčenje je povzročilo precej materialne Škode in paniko med tramvajskimi potniki.
Gad jo je pičlL V sredo ob 13. so v bol-niSnico Kraljice Helene pripeljali 281etno Emilijo Macarol iz Sv. Križa doma. Ko je spala na travniku pri domači hiSi, jo je v desno stegno pičil gad.
Tajnik Stranke obiskal Sežano ln Bane. V srelo zjutraj je tajnik Stranke v družbi podpoveljnika »Gila« Nicosia obiskal počitniško kolonijo v Sežani, kjer je na oddihu 100 mladih fašistk-delavk. Visoki funkcionar si je najprej ogledal prostore ta se nato zadržal v dvorani, kjer so razstavljena ženska ročna dela Popoldne se je Federale podal v Bane, kjer si je ogledal kolonijo učiteljev predvojaSke mladinske vzgoje. Na trgu so ga sprejeli gojenci z vojaSkimi častmi. Visoki gost je bil sprejet z navdušenjem in izrazi vdanosti.
Strela je udarila. Včeraj ponoči je divjala nad Tržičem nevihta z nalivom in treska-njem. V hišo Majhna Riharda v ulici Maz-zini št. 22 pa je udarila strela, ki je uničila del strehe, dva dimnika ta razne predmete v stanovanju. Človeških žrtev nI bilo, povzročena Skoda je cenjena na 5000 lir.
Dopalavoro v Koper. Prihodnjo nedeljo bodo veslači ln kolesarji dopolavora naredili izlet v Koper. Med drugim se bodo vršile patriotske in športne svečanosti. Najboljši tekmovalci bodo nagrajeni
Pobijanje draginje, četa za pobijanje draginje v Trstu pod vodstvom komisarja dr. Verusija je dosegla v sredo nove uspehe. Med drugimi so agenti aretirali Franca Brežana ta Josipa Mjota, ker sta prodajala živila po previsoki ceni. V Sv. Petru na Krasu pa je bila prijavljena oblastem trgovka Karla Breziger, gostilničar Ivan Na-bergoj in Marija Zadnik, prodajalka zelenjave v Divači.
Z Gorenjskega
Nemški pisatelji na Koroškem. Od 10. do 15. septembra so na Koroškem v gostih predstavniki alpske književnosti. Enajst pisateljev bo prepotovalo vso KoroSko. V sredo zvečer je bil sprejem na državnem namestniStvu v Celovcu, kjer je književnike pozdravil vladni predsednik Pawlowski. Včeraj, v četrtek dopoldne, je književnike požira vil celovški župan na magistratu. Sledila so nekatera predavanja o koroški zgodovini ln kulturi. Nato so si književniki ogledali deželni dvorec. Popoldne so se odpeljali na Vrbsko jezero in so krožili po njem. Danes nadaljujejo z avtobusom pot v gornji del koroške dežele. Obiskali bodo Gosposvetsko polje, grad Ostrovico in Krko. Jutri bodo v celovških višjih Šolah in v rezervni vojaški bolnišnici čitali svoje umetnine. V soboto odpotujejo v Beljak in dalje po deželi, v ponedeljek pa boio svoje gostovanje zaključili z izletom na Kanzel-hohe.
Obisk pri kamniških umetnikih. Okrožni vodja koroške ljudske zveze Martin Just je v spremstvu arhitekta inž. Justa obiskal kamniške umetnike. Najprej sta se zglasila v hišici slikarja Cudermana, ki si jo je sam zgradil. Povedal je, da je bil zaradi svoje nemške pripadnosti dalje časa v srbskem
vojnem ujetništvu. DrugI obisk je veljal slikarju Koželju, nato pa kiparju Homarju, ki je moral zaradi vojne prekiniti študije v Beogradu in zdaj dela doma. Vsi trije umetniki bodo v kratkem priredili skupno razstavo v Kamniku.
Huda nesreča. Ob zadnjih lepih dneh se je v Kranju kopalo več fantov v Savi. 22-letni Tugomir Vidmar in njegov 201etni brat MiloS sta našla v grmičju večjo patrono, ki sto jo začela takoj zažigati Nastala je eksplozija, ki je poškodovala oba brata in Se njunega tovariša. Posebno MiloS je hudo poškodovan na roki in so ga prepeljali v bolnišnico na Golniku. — Iz Mežiške doline poročajo, da se je v guStanjski jeklarni hudo ponesrečil delavec Franc Konečnik. Zdrobilo mu je desno nogo. Pri Martinovi peči zaposleni Franc Slemnik pa je dobil hude opekline.
Zborovanje funkcionarjev. V Domžalah se je te dni zbralo 200 funkcionarjev stranke iz osmih krajevnih skupin. Okrožni volja Just jim je predaval o dolžnostih v koroški ljudski zvezi. Okrožna vodnica Barbka Andretscheva pa je poročala o ženskem delu v okviru koroške ljudske zveze.
Deželna gospodinjska šola pri Gospe Sveti, kjer je bilo v vzgoji že to in ono slovensko dekle, je te dni imela spet zaključno slovesnost. Na sporedu so bila predavanja in zabavne točke. Zaključno besedo je iz-pregovoril okrožni vodja dr. Pototschnigg. Po južini so gojenke izvajale športni in plesni program na prostem.
Iz Spodnje štajerske
Kuhinjski tečaji v celjskem okrožju, žensko vodstvo celjskega okrožja je priredilo kuhinjske tečaje v Celju, Šoštanju in na Teharju. Vsega skupaj se je, kakor javljajo listi, udeležilo 350 žensk Namen tečajev je bil seznaniti gospodinje z novim nemškim načinom kuhanja. Tečajnice so same pripravljale novodobne jedi, ki so baje prav okusne. Tečaje je zaključil vodja prehranjevalnega urada za celjsko okrožje Pavel Merznich.
Na mariborskem živilskem trgu uvajajo nov red. Doslej se, kakor pravijo listi, niso zadosti upoštevali predpisani ceniki in tudi način prodaje ni ustrezal. Poslej bo mariborsko policijsko ravnateljstvo strogo nastopalo pri nadzorovanju cen, kakor tudi pri prolaji, ki se mora vršiti samo s tehtanjem.
Vpisovanje tia višje šole. Včeraj se je di-jaštvo vpisovalo v nemške višje šole na Spodnjem štajerskem in sicer na državne realne gimnazije v Mariboru, Ptuju, Celju ln Brežicah ter v prvi razred državne gimnazije v Mariboru. Vpisovale so se tudi dijakinje. Vpisovanje v trgovsko akademijo in trgovsko šolo v Mariboru kakor tudi v trgovsko šolo v Celju bo pozneje.
Novi grobovi. V mariborski bolnišnici je umrla 391etna Kristina Vezjakova, soproga zasebnega nameščenca V šmartnu na Paki pa je šel poslednjo pot Anton Vizjak, ki so ga do groba spremili gasilci. Vizjak je pred petimi leti ob nekem požaru dobil kot gasilec hude opekline in ga je zdaj smrt rešila dolgotrajnega hiranja. Ob grobu se je poslovil gasilec Albert
Požarna nesreča. V viničariji dr. Gustava Kokoschinegga v mariborski okolici je v torek dopoldne nastal požar, ki je upepelil zidanico in gospodarsko poslopje. Viničar-jev otrok je namreč bil sam doma, splezal je na peč, začel prižigati vžigalice in zanetil ogenj, potem pa izginil. Mariborski gasilci so mogli ogenj samo omejiti, rešili pa so živino in nekaj pohištva, škodo cenijo na 6.000 mark. Otroka so našli po daljšem iskanju.
Nesreče. 561etni krovec Jernej Korošec je padel z mariborske vojašnice tri metre globoko ta si je hudo polomil kosti, dobil pa je tudi hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Tam se zdravi tudi 211etni pomožni delavec Stanko Pader iz Savinjske doline, ki je na Tez-nem pomagal razkladati traverzo s tovornega avta pa mu je težko breme zlomilo več reber. V poneieljek zvečer se je pa v Mesarski ulici v Mariboru zgodila huda nesreča. Polno naložen voz s premogom je zdrčal po strmi ulici in razbil neki frizerski salon, ki je bil k sreči zaprt En konj je ostal nepoškodovan, drugega pa so morali na mestu zaklati. še sreča, da ni bilo človeških žrtev.
Iz Hrvatske
štiri milijarde kun za javna di!a. Načrt za novo cestno omrežje na Hrvatskem je zdaj izdelan v vseh podrobnostih ta je Po-glavnik odobril v ta namen znesek 4 milijarde kun. Vrsta cestnih del je že v teku in smo o njih poročali. Druga cestna dela pa se bodo pričela Se to jesen ali pa vsaj prihodnjo pomlad. Pri tem bo zaposlenih prav lepo število hrvatskih delavcev. Nadalje bo zgrajena cela vrstna javnih poslopij v Zagrebu. Določena bo nova poštna palača poleg glavnega kolodvora, posamezne fakultete dobijo svoja poslopja, zgrajena bo Sola za gluhoneme in zavod za slepe ter še vrsta drugih potrebnih palač. Dosedanji Meštro-vičev razstavni paviljon bo spremenjen v mošejo z dvema minaretoma, ki so ju že začeli zidati in bo mošeja do zime gotova, V Zagrebu živeči muslimani bodo torej letošnji ramazan lahko praznovali že v lastnem svetišču. Vsa omenjena javna dela so prevzele različne zasebne gradbene tvrdke.
Skladišča žita. Doslej so na Hrvatskem zgradili štiri velike žitne silose: v Mostarju, Gospiču, Prijedoru ta Bijeljtai. V njih je prostora za 1200 vagonov žita. Dovršeni bodo v kratkem. Zgraditi pa bo treba še 40 skladišč, v katerih bo prostora za 1925 vagonov, tako da bo Hrvatska prihodnje leto lahko nakopičila nad 5000 vagonov žita in se tako zavarovala zoper pomanjkanje.
147 gospodarskih Sol. V vseh hrvatskih krajih se kaže veliko pomanjkanje kmetijske izobrazbe in kmetijskih strokovnjakov. Da se bo hrvatsko kmetijsko gospodarstvo lahko dvignilo na višjo stopnjo, bo treba pač še mnogo vsestranskega truda Predvsem pa bo to mogoče doseči z ustanovitvijo novih kmetijskih šol. Kmetijsko ministrstvo se je zatorej odločilo, da ustanovi v vsakem okraju kmetijsko šolo. Vseh okrajev je 147, a nekateri že imajo kmetijske Sole.
Razstava umetne fotografije. V začetku oktobra bo v Zagrebu prirejena razstava umetne fotografije pod naslovom: »Lepa naša domovina«. Razstavili bodo fotografski amaterji ta poklicni fotografi svoje r.aj-lepSe slike lz mesta in dežele. Hrvatska amaterska fotografija je, kakor znano, na zelo dostojni stopnji, zato bo nova razstava gotovo nudila mnogo lepih razgledov.
ŠPORT
Prvih $o plavalcev
je startalo včeraj lz vrst SK Ilirije za plavalno prvenstvo
Ljubljanske pokrajine
Ljubljana, 11. septembra Srečo so imeli pri plavalni sekciji Iliriji, ki je prevzela organizacijo prvenstva Ljubljanske pokrajine v teh muhastih septembrskih dnevih, da je včeraj popoldne od 17. dalje sijalo najlepše sonce in je kopališče Ilirije imelo tudi sicer čisto poletno sliko. Tekmovalcev je bilo dovolj — natančno 50 jih je šlo v vodo v prvih točkah, ki so bile na sporedu — ln tudi gledalcev se je nabralo za delovni dan razveseljivo število, toda vendar zadovoljstvo prirediteljev Di bilo neskaljeno. Slučaj je nanesel, da ravno včeraj trije izmed vidnejših niso bili spodobni za start — med njimi tudi Finčeva in Pelhan — kar je imelo za posledico, da sta bili dve točki — in sicer ženska na 400 m prosto in moška štafeta na 3x200 m prsno odloženi na zadnji dan tekmovanja. Tako so ostale iz prvenstvenega sporeda samo štiri točke — dve od njih sta bile izvedene v dveh skupinah — popolno pa so razen teh izpolnili še dve napeti mladinski točki na 50 m prosto in pa glasno odmevajoča tekma v vvaterpolu med dvema sedmoricama iz belo-zelenega gnezda, ki sta bili sestavljeni tako, da je šlo ves čas kakor zares, še bolj med gledalci kakor med plavalci! Spored je trajal skoraj dve uri in je občinstvo očitno zadovoljno zapustilo bazen.
O organizaciji
naših plavalnih prireditev bo treba slej ali prej reči odločno besedo. Kdor je sledil razvoju našega plavalnega športa in bil priča nekdanjih plavalnih mitingov, ki so ostali v nepozabnem spominu tisočem ta tisočem iz širše športne javnosti, si ne more ta ne more raztolmačitl, zakaj bi organizacija sedanjih tekem v enakem okolju, pa z mnogo skromnejšo udeležbo in brez onih borbenih sil, ki so bile na delu takrat, ne mogle ostati na takratni višini. Tu in tam so še videti sledovi o oni točnosti in disciplini, ki smo ju nekoč občudovali pod stolpom ilirijanskega kopališča, toda v splošnem je zdaj tamkaj vse preveč ljudi, vse preveč besed ta vse premalo reda ter vse premalo onega, kar mora športnika ta sporno prireditev ločiti od — recimo — proste zabave ljudi, ki imajo svoje veselje s športom v vodi. Tudi včeraj v tem pogledu ni bilo nič drugače. . . Sodniški zbor, ki mu je načeloval g. ing. Stergar, se je sicer ravnal po pravilu, da morajo točke naglo slediti druga drugi, pri vsem tem pa smo le imeli vtis, da delo sodnikov ni bilo najbolj uglajeno, morda tudi po krivdi okolnosti, katerim sam ni mogel odpomoči. S te strani je potem na vrsti prireditelj, ki je tudi opustil marsikaj, da smo na prvi dan letošnjega pokrajinskega prvenstva v plavanju imeli tekmo domačega kova, s kakršno se prav gotovo nismo oddolžili starim tradicijam, ki jih imajo plavalne tekme v Ljubljani.
Tudi
s tehnične strani
nastop prve garniture ilirijanske plavalne ekipe ni prinesel nobenih presenečenj, za kar je v danih razmerah opravičil več kakor preveč. Kolikor doseženi uspehi po kakovosti niso zadovoljili onih, ki so čakali senzacij, toliko bolj je razveseljiv pojav, da so bile vse discipline — predvsem moške — zasedene več kakor polnoštevil-no; med imena starih borcev za prestiž plavalne Ilirije se je uvrstila dolga vrsta novih ta mladih, ki so ne glede na včerajšnje rezultate dokazali, da so v dobrih rokah marljivo delali ta so odločeni iti z Ilirijo še za vsako pot do novih uspehov. To je številna mlada garda ilirijanskih plavalcev, ki ima v kopališču svoj drugI dom ta v trenerju Kostnerju učitelja, s katerim jih bo gotovo tudi dosegla, čeprav se je trenutno ves svet obrnil od plemenite borbe v športu. . ,
Med posameznimi točkami včerajšnjega popoldneva je prav za prav največ borbe ta volje do zmage prinesla ona najmanj pomembna, med mladino na 50 m prosto, kjer se je v boj za prvo mesto zagnalo v vodo 11 dečkov, ki so se ogorčeno udarjali za vsako ped bazena. V prvi skupini je žigon n potisnil Sovreta H za zamah ali dva na drugo mesto s časom 43.1, v drugi pa sta še hitreje obračunavala Urbas in Ležan s 35.4 v korist prvega.
Na 100 m prosto žižek ni imel tekmeca ta je prispel v 1:04.3, kar velja tudi za Wernerjevo na 100 m prsno, ki je že od vsega začetka pustila za seboj Koželjevo II z 1:36.2. Na 100 m prsno je bil Herzog skoraj sam z 1:23.4, za naslednji mesti sta se zmenila Brozovič II ta Mikyška tako, da je bil prvi— drugi. Na 100 m hrbtno je bila situacija nekako podobna v korist Graška, ki je zabeležil čas 1:22.7. Na hrbtni progi za ženske je na 100 m spet gospodarila Wernerjeva z 1:45.4. V štafeti na 4X200 prosto je bil vrstni red določen že po prvih 50 metrih, šlo je potem le še za to, ali bodo Mihalek odn. žižek ta njegovi prišli pod 10 minut. Pa niso, ko ni bilo na drugih progah nikogar iz Viktorije ali Jadrana ali Juga!
Da bo poročilo popolno, zabeležimo
še številke:
100 m prosto, moški:
I.	1. Jovanovič 1:13.4, 2. Andolšek 1:15, 3. Vlaehy 1:17.6, 4. Keršovan 1:21.6, 5. Se-žun 1:24.6.
II.	1. Žižek 1:04.3, 2. Močan 1:07.4, 3. Hudnik 1:08.8, 4. Smerkolj 1:10.6, 5. Rotter 1:13.
100 m prsno, ženske:
1. Werner 1:36.2, 2. Koželj n. 1:43.4, 3. Koželj I. 1:57.8, 4. Samec 2:07.5.
100 m prsno, moški:
I.	1. Herzog 1:23.4, 2. Brozovič H. 1:28, 3. Mikyška 1:28.3, 4. Žigon 1:28.5, 5. Pre-šern 1:33, 5. Sovre 1:33.5.
II.	1. Potočnik 1:38, 2. Krašovec 1:40.2, 3. Hočevar 1:42.2, 4. Fugina 1:44.2, 5. De Gleria 1:46.4.
100 m hrbtno, moški:
1. Grašek 1:22.7, 2. Petek 1:28.7, 3. Jovanovič 1:35.8, 4. Lampret 1:42.0, 5. Pleško 1:56.0.
100 m hrbtno, ženske:
1. Werner 1:45.4, 2. Fugina 1:55.6, 3. Fi-lipič 2:07.
50 m prosto, mladina:
I.	1. Žigon n. 43.1, 2. Sovre II. 43.2, 3. Pitamic 46.0, 4. Petrovčič 46.8, 5. Kit 50.6, 6. Vodišek 53.8.
II.	1. Urbas 35.4, 2. Sežun 35.7, 3. Gorazd brez časa, 5. Zablatnik 44.1, 4. Gonzak 43.7.
Štafeta 4 X 200 m prosto, moški:
1. A. (Mihalek, Hudnik, Močan, Žižek) 10:14.4, 2. B. (Smrkolj, Rotter, Jovanovič, Herzog) 11:27.9, 3. C. (Brozovič H., Keršovan, Vlachy, Andolšek ) 11:51.4.
Spored je zaključila — kakor že omenjeno — tekma v vvaterpolu med »belimi« ta »modrimi«, ki se je končala s 5:3 (1:3) v korist »modrih«, že izid sam pove, da sta bile obe polovici igre docela različni, saj so »modri« po odmoru delali z »belimi«, kar so hoteli, in jim poslali usnje kar štirikrat v mrežo, sami pa niso imeli nobene izgube več. Tekma je bila nadvse živahna ter je pokazala, da tudi ti Hirijani v vodi med sezono niso držali križem rok. Sodil je g. dr. Stegnar.
Za borbeno razpoloženje sta poskrbeli dve skupini navijalcev ad hoc, ki sta pre-kričali sami sebe ta ustvarili za vizijo 15 minut o tekmi v waterpolu, ki naj bi bila vse kaj več kakor samo dodatna točka k prvenstvenemu sporedu, v katerem prihajajo na prva mesta samo bolj ali manj
znani plavalci enega samega kluba. *
Tekmovanje se nadaljuje še danes (v petek) s plavanjem na 1500 m prosto (in nekaterimi zaostalimi točkami prejšnjih dni) ter skoki, prav tako s pričetkom ob 17.
Pokalni tezi turnir ŽSK Hermesa
Domača moštva Marsa, Jadrana, Mladike in Hermesa v nedeljo na stadionu v Šiški — Dva pomembna jubileja Hermesovih igralcev
Vrzel, ki je nastala v nogometu po končanem pokalnem tekmovanju in med bodočim prvenstvom pokrajine, bo v nedeljo izpolnil delovni ž. S. K. Hermes. Izvedel bo na svojem ztadionu pokalni brziturnir, na katerem bodo sodelovala štiri ljubljanska moštva, ta sicer: Mars, Hermes, Jadran in Mladika. Bo to izredno dober trening vsem nastopajočim pred pričetkom nogometnega prvenstva Ljubljanske pokrajine.
Obenem bo Hermes ob tej priliki počastil dva svoja igralca, ki bosta v nedeljo obhajala redka jubileja. Prvi je Klančnik, ki že 20 let igra nogomet kot branilec za Hermesove barve in bo v nedeljo odigral svojo petstoto tekmo. Menda je on naš
najstarejši še aktivni igralec nogometa in mu prav zato želimo še mnogo nogometnih let.
Malo manjši jubilej bo obhajal herme-žanski vratar Oblak, ki tudi že deset let na zelenih travnikih pomaga svojemu klubu do lepših uspehov. Za seboj ima že preko 200 tekem. Njemu želimo, da bi čez 10 let obhajal enak jubilej, kakor ga bo to nedeljo slavil njegov tovariš Klančnik.
Turnir bo sam na sebi vsekakor zanimiv, saj bo nogometa dovolj, obenem bo pa tudi boj za ličen pokal, ki je razstavljen v trgovini Sport-Kmet. Publika pa naj kar pride v nedeljo na lepi šišenski stadion in imela bo dovolj zabave za malo denarja.
Ljubljančanke se pridno pripravljajo
za nedeljski dvoboj in prvenstvo pokrajine v Novem mestu
Za ženski atletski troboj med Planino, Hermesom in Elanom, ki bo prihodnjo nedeljo obenem za prvenstvo pokrajine v Novem mestu, teko v vseh treh taborih živahne priprave. Kakor je bilo objavljeno že v razpisu, bodo najboljše atletinje naše pokrajine tekmovale v naslednjih disciplinah: v teku na 80 m, v štafeti 4 X 60 m, v metih diska, kopja in krogle ter v skokih v daljino in v višino.
Kakor smo pred dnevi že pisali na tem mestu, so moči posameznih atletinj in klubov precej izenačene in je težko napovedati, kateri klub bo dosegel največ točk. V Ljubljani sta oba sodelujoča kluba izvedla v teh dnevih izbirni tekmovanji na svojih stadionih, ki sta obe pokazali lep napredek te ženske športne panoge. O mitingu, ki so ga imele atletinje Planine, čitamo nekje naslednje rezultate: v teku na 80 m Hvale 12 sekund, v metu krogle
Tome (8.56), v skoku v višino ista tekmovalka 120 cm. V metu diska je tudi To-metova dosegla 26.93, v metu kopja pa tudi ona 28.72. V skoku v daljino je bila najboljša Škerljeva s 3.98, v štafeti 4 X 60 pa so »Planinke« dosegle čas 36 sekund. O Hermesovem mitingu, ki je bil razdeljen na dva termina, za enkrat še nimamo podrobnih podatkov, vendar upamo, da bomo kljub vsej tajnosti, ki naj bi jo ohranili, tudi prišli do njih.
Bodisi kakorkoli, gotovo je, da bodo v vseh disciplinah zelo napete borbe za centimetre in desetinske sekunde. Novome-ščanke bodo pri tem mitingu imele prednost domačega terena, zato pa bodo Ljubljančanke kljub vožnji nastopile z nekoliko rutine, ki so si jo že dozdaj pridobile v nekaterih večjih nastopih.
Nekaj vrst iz Spodnje štajerske
Največja športna prireditev pretekle nedelje okrog Maribora je bila gorska kolesarska dirka na pohorski cesti od Reke do Sv. Areha, ki jo je izvedel kolesarski klub
>Edalweiss« in na kateri je startalo 20 vo-začev, samih domačinov iz Maribora, Celja in Slovenjega Gradca. Proga meri 15,1 km. Vozači so se pokazali v prav dobri formi, kar kažejo najbolj tesne razlike v časih, ki so jih potrebovali do cilja Zmagovalec je bil Henrik Losinschegg iz Maribora v času 48:53. Naslednja mesta so zasedli Pomil-schagg (Celje), Zeunig, Rakef (oba iz Maribora), Gregoritsch Slovenj Gradec), Ma-chera, Horvvath, Kolar, Krainz, Kokot itd vsi iz Maribora.
V Mariboru samem je bilo na Rapidovem igrišču in na stadionu železničarjev nekaj nogometnih tekem. Rapidova enajstorica je imela v gostih Celjane v obvezni tekmi za nogometno prvenstvo prvega štajerskega okrožnega razreda. Celjani so se pokazali trde nasprotnike in šele po dolgem naprezanju so jih Rapidovci odpravili z najbolj tesnim rezultatom 1:0 (0:0). V predtekmi je nemška mladina iz Maribora porazila celjsko s 4:1 (2:0).
Na železničarskem stadionu sta bili dopoldne dve tekmi, v katerih so najprej poštarji iz Gradca premagali vojaško enajsto-rico iz Maribora z 2:1 (2:0), nato pa je moštvo tovarn Steyr-Puch iz Gradca »povozilo« mariborske železničarje s 6:0 (2:0).
STK Moste. Pozivajo se vsi aktivni nogometaši, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki bo v petek 12. t. m. ob 19. uri pri Bajcu.
SK Svoboda (Ljubljana). Danes obvezen trening od 16. dalje.
Obnovite naročnino!
Radio Ljubljana
Petek, 12. septembra
Ob 7.30: Vesti v slovenščini. — 7.45: Slovenska glasba. — Ob 8.: Napoved časa.
—	8.15: Vesti v italijanščini. — 12.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: Pestra glasba, 13.: Napoved časa ln vesti v italijanščini.
—	23.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17: Koncert operetne glasbe pod vodstvom Josipa Morellija. — 14: Poročila v italijanščini. — 14.15: Koncert sopranistke Mile Kogejeve. — 14.45: Poročila v italijanščini. — 17.15: Mali orkester pod vodstvom Zemi. — 17.35: Zbor veselih glasov. — 17.45: zborovski koncert EIAR pod vodstvom Erminera. — 19: Italijanska ura prof. dr. Stanka Lebna. — 19.30 Vesti v slovenščini. — 19.45: Simfonska glasba.
—	20: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 2.0.30: Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija šijanca, pestra glasba — 21: Koncert Ljubljanskega komornega dueta Trosta in Slajša. — 21.45: Koncert organista Pavla Rančigaja.
—	22: Predavanje v slovenščini. — 22.10: Koncert rimskega kvarteta. — 22.45: Vesti v slovenščini.
Sobota, 13. septembra
Ob 7.30: Vesti v slovenščini. — 7.45: Pesmi in melodije. — Ob 8.: Napoved časa. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 12.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: Simfonična glasba. — 13.: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17: Radijski orkester pod vodstvom Draga M. šijanca, or-
kestralna glasba. —13.50: Slovenska glasba. — 14.: Vesti v italijanščini. — 14.15: Orkester na lok pod vodstvom Mazma. — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Pesnil na ploščah »Cetra«. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Pestra glasba. — 20.: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30: Operna predstava, ki jo priredi EIAR. V odmorih predavanje in zanimivosti v slovenščini. — 22.45: Vesti v slovenščini.
DOBER ODGOVOR
Neki tujec je slišat, da primadona v gledališču ni čisto nedostopna. Zato je bil kot poznavalec žensk že vnaprej prepričan v svojo zmago in je poslal pevki tisočak s prošnjo, naj mu zanj kupi gledališko vstopnico. ki jo bo prišel sam iskat Res je ob času, ki ga je napovedal, prišel, toda bil je neprijetno presenečen, ko je na mizi opazil svoj bankovec. Diva je vzela bankovec v roke in mu rekla:
—	Poslali ste mi bankovec, ki je za vstopnico v gledališču dosti previsok, če ste pa mislili, da boste dosegli kaj diugega, ste se zelo zmotilil Dovolite, da vam pos\?etim domov...
Ob sveči je prižgala bankovec in mu odprla vrata.
PRI VEDEŽEVALKI
—	Vaš bodoči mož bo visok, imel bo črne lase in črne oči in bo zelo bogat.
—	To me pa res zelo veseli! Prosim vas, ali lahko brž poveste še to, kako bi se sedanjega iznebila?
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60. za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek Je L. 7.—. Za ženitve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. L—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši
znesek je L. 10.—.
Služb o.dobi
Šivilje
za delo na dom iščemo za vojaško konfekcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »GA 10«.	15682-1
Knjigovodja
bilancist, z znanjem italijanskega jezika, po možnosti samostojen korespondent, dobi takoj mesto na deželi. Ponudbe z navedbo zahtev na ogl. odd. Jutra pod »Lesna stroka«.
15690-1
Umrla je v Trbovljah naša dobra »
mama
Ana Forte
pokopana v Trbovljah.
Trbovlje, Ljubljana, Donja Trebča, dne 9. septembra 1941.
Rodbini FORTE in BIZJAK
#
Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem tužno vest, da nam je umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, svak, stric in tast, gospod
Hauptman Franc
železničar v pokoju
10. t. m. po kratki bolezni, previden
s tolažili svete vere.
Na zadnji poti ga bomo spremili v
petek 12. t. m. ob 4. url popoldne z
žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 11. septembra 1941.
ŽALUJOČI OSTALI
Službe išče
rteseda L —.30, taksa —.60. '-» Jaianje naslova ali za šifro L l.—.
Dekle
s srednješolsko izobrazbo, išče zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15697-2
Mlada postrežnica
za vsa dela, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15707-2
Prodam
Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslov: ali za šifro L 2.—.
Hladilno omarico
praktično za malo gospodinjstvo, proda Ivo Stembal, Vegova 8, priti. 15689-6
Prodam
uro, verižico, par prstanov in moško kolo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15710-6
Več kadi
pripravnih za zelje in repo, odda Janko švigelj, gostil-pri Dolgem mostu —
»NEGNIL«
proti gnilobi krompir] a itd Pol kg zadostuje za 1501 kg. Velja L 18.50. Trgovci znaten popust! — Ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfo-va al. 3, tel. 34-73.
15703-6
Dinamo-svetilke
zasenčene po predpisih in ženske gumi mrežice poceni naprodaj. Frančiškanska 10, dvorišče.	15708-6
Kupim
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Visokih škornjev
10 parov usnjenih ali gumastih kupim. Ponudbe na ogl. oi.^. Jutra pod »Mali graben«.	15687-7
Sobo odda
beseda L —.60. taksa — .60, za dajame naslova a!' za šifro L 2.—.
Sobo
za dve osebi oddam s 15. septembrom. Židovska ul. 6.
15699-23
Prazno sobo
oddam solidni gospodični za Bežigradom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15698-23
Separirano sobo
z dvema posteljama in di-vanom ter kopalnico oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15679-23
Opremljeno sobo
posebnim vhodom oddam
Vič.
15706-6
takoj stalni lieva ulica 5 Prule.
osebi. Prijate-(Sokolska ul.), 15696-23
1NSERIRAJ
V ..JUTRU"!
&L«Z!
Seseda L —.60, taksa — .60. za daianje naslova ali za šifro L 2.—.
Boljši gospod
išče opremljeno sobo z vhodom iz stopnišča. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Stalen«.	15694-23a
Stanovanje
odda
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Dvosobno
stanovanje
s kopalnico in vsemi pri-tiklinami, oddam dosmrtno. — Pismene ponudbe z navedbo oseb in starosti na ogl. oad. Jutra pod »Dosmrtno«.	15688-21
Radio
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Radio-amerikanec
posebnost, samo srednji val, poceni naprodaj. — Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra.	15691-9
Pohištvo
Beseda L —.60. taksa —.60, za daiante naslova ali za šifro L 2.—.
Jedilnico
lepo, dobro ohranjeno, prodam. Ogled od 10. do 13 ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15649-12
Prodam
več spalnih m kuhinjskih oprav. Kurnjk Jože, mizar, Ljubljana, Zg. Šiška, Pod hribom 28.	15535-12
Posteljo, omaro,
nočno omaro, iz trdega lesa in druge stvari, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15677-12
Lokali
Beseda L —.60, taksa —.60,
za dajanje naslova ali za šifro t 2.—.
Lokal
z moderno izložbo poleg Figovca oddam. Informacije daje I. Knez, Gospo-svetska e. l/dvor.
15622-19 Dva prostora
iščem za takoj za krojaško delavnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »GA 10«.
15681-19

Umrla je naša draga teta, gospa
Višnikar Albina roj« Treo
vdova po višjem sodnem svetniku v pokoja
11. t. m., previdena s tolažili svete vere.
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 13. t. m. ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Jakoba — k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 11. septembra 1941.
ŽALUJOČI SORODNIKI
Beseda L —.60, taksa —.60.
za daian>e nasl' ■■■> ali tx
šifro I 2 —
Travnik
dva joha, prodam. — Va* Bevke 14 pri Vrhniki.
15701-20
Glasbila
Beseda L —.60. taksa —.60,
za dajanje naslova ali za šifro t 2.—.
Pianino
vzamem na posodo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15678-26
ELEKTROTEHNIČNO VELEPOBJETJE potrebuje za čim prejšnji nastop večje število
elektrostrojnlh In stavbnih inženjerjev in tehnikov
za stalno službo v Nemčiji. Predvsem prihajajo v poštev reflektanti s prakso. Ponudba naj vsebuje:
1.	Kratek opis življenja, lastnoročno napisan, z navedbo lastnih rodbinskih prilik in rodbinskih prilik staršev. Navedba narodnosti in znanja jezikov.
2.	Nelegaliziran prepis krstnega lista, domovnice in ocene zadnjih izpitov.
3.	Želje glede vrste zaposlitve, za katero čuti reflektant eventuelno posebno sposobnost in razlog za to opredelitev.
Reflektanti naj bi ne bili starejši od 30 let. Narodnost in državljanstvo nista važni. Važna je moralna kvalifikacija reflektanta, ki se bo moral na poziv predstaviti osebno dne 16. t. m. v Ljubljani. Ponudbe z vsemi zahtevanimi prilogami morajo dospeti do 15. t. m. na upravo lista pod »Elektrotehnika«.
Izgubljeno
■ ..za.
Beseda L —.60, taksa —.60,
za dajanie n	<di za
šifro L 2.—.
Izgubljen je bil
zlit prstan »kačje« oblike. Najditelj naj ga prinese ▼ ogl. odd. Jutra proti nagradi.	15709-28
Beseda L —.60, taksa —.60,
za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Dva težka konja
pincgavska, naprodaj. — Ljubljana, Celovška C. 41, gostilna Habjan. 15621-27
Prodam zajko
orjakinjo, z mladiči, 5 tednov starimi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15692-27
Volčjaka
dobrega čuvaja, kupim oziroma zamenjam. Naslov * vseh poslovalnicah Jutra.
15695-27
Dve mladi kravi
čisti montafonki, dobri mlekarici, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15684-27
Obrt
Beseda l —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro l 2.—.
Pristno oranžado
v originalnih steklenicah in mineralna voda na debelo •>e dobi v glavni zalogi. Kolodvorska al. 8. M. Ge-rovac.	14889-30
Dopisi
Beseda L 1.—, taksa —.60., za šifro L 2.—.
Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku
Bodočnost, Boljši uradnik, Čimpreje, Čista, Čisto stanovanje, Dr., Delovna, Dobra gospodinja, Dober plačnik Dobra, Iskrena tova-rišica, Jesenske noči, Lastno posestvo, Ljubljančanka 20, Konverzacija, Kemija, Mlajša, Nujna pomoč. Osamljena 38, Prilika za fotografa, Pripraven za upokojenca, Po možnosti r centru. Prostorna vila, Per-fektr o znanje, Prvovrstna moč, Peč, Rožna. Resno misleča, RM, Sobica, Sposoben, Sončno in suho, Takoj, Tesar, Trgovec, Trajna sreča. Tudi tuje. Trgovska akademiia, Ugoden kup, Učenka. Vesna 1942, Ve^na lč«, Vfs d*n odsotna. Za pisarno, 600 kg. 32.
Urejuje Davorin Ravljen. - izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.