Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 10.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Letnik IL
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Prepričevalna zmaga jrz pri nahnadnih
obCinshih volitvah.
VeC sociialncga razumevanja.
Letošnje zasedanje banovinskega sveta naše banovine je za nami. Člani banskega sveta so temeljito razpravljali o vseh perečih zadevah prebivalstva Slovenije. Priznati moramo, da so posvetili precej pozornosti tudi socialnim problemom. Maloštevilna delavska delegacija je dobro poudarila krajevne kakor tudi splošne delavske potrebe. Zato ji gre s strani organiziranih krščanskih strokovničarjev še posebna zahvala.
Mesto Ljubljana je po veliki večini sestavljena iz slojev, ki pripadajo delavstvu ter zasebnemu in javnemu nameščenstvu. Ni ravno najboljše, če v banovinskem svetu ni nobenega zastopnika neposredno iz teh vrst prebivalstva. Zato pa bi pričakovali, da bodo zastopniki Ljubljane v banovinskem svetu prav vsi to razumeli in bodo po tem usmerili tudi svoje zadržanje do perečih delavskih problemov. Žal se tako utemeljeno pričakovanje ni uresničilo.
Dr. Adolf Golja, tajnik Zveze industrij-cev in član banovinskega sveta za mesto Ljubljana, je namreč zavzel do važnih delavskih zahtev odklonilno stališče. Izražal je pomisleke proti izvedbi starostnega zavarovanja, češ, da zanj še ne obstoje gospodarski pogoji in naj bi se za izvedbo tega zavarovanja uporabili kvečjemu prihranki iz bolniškega in nezgodnega zavarovanja. Zagovarjal je ustanovo razsodišč dobrih ljudi in končno trdil, da so bili tudi jugoslovanski delodajalci zagovorniki uredbe o minimalnih mezdah.
Kot smo že rekli, bi pričakovali od vsakega javnega funkcionarja, da ne gleda le na koristi svoje najožje skupine, temveč da vzame vpoštev tudi koristi nasprotne skupine, če hoče biti pravi zastopnik ljudstva. Tega zastopniki naše industrije kljub svoji visoki izobrazbi nočejo videti in ne razumejo. Zato se postavljajo tudi v vlogi javnih funkcionarjev le na stališče industrije in pri tem prezirajo popolnoma osnovne delavske zahteve, ki so utemeljene že v naši socialni zakonodaji. Drugače namreč kot prezir delavstva ne moremo imenovati zadržanje tajnika Zveze indu-strijcev, ki pada v čas, ko izjavlja minister za socialno politiko, da stojimo pred izvedbo starostnega zavarovanja, za katero se bori jugoslovansko delavstvo, odkar je stopil v veljavo zakon o zavarovanju delavcev. Na kar delavski starci čakajo z veliko nestrpnostjo, to bi jim naši industrijci radi odjedli še v zadnjem trenutku.
Nič manj nesocialna in negospodarska zahteva z delavskega stališča je misel, naj prihranki bolniškega in nezgodnega zavarovanja krijejo izdatke starostnega zavarovanja. Mi vemo, da bolniško zavarovanje takih prihrankov sploh nima, čeprav bi jih moralo imeti za primer potrebe. Sredstva nezgodnega zavarovanja pa niso nikaki prihranki, ampak so kapital, ki je naložen za izdajanje nezgodnih rent. Če porabimo ta sredstva po dr. Goljinem predlogu za starostno zavarovanje, uničimo s tem nezgodno, starostnemu pa damo le kratko življenje. Ne, gospodje industrijci! Zakon naj se izvaja v celoti. Za starostno zavarovanje naj se pobirajo prispevki posebej, ker bodo tudi izdatki posebni. Izdatke za zavarovanje bo industrija mogla prenašati vsaj v toliki meri, kot jih bo prenašalo delavstvo, ki ni v boljšem položaju kot podjetniki.
Zastopniki industrije dobro vedo, zakaj se zavzemajo za razsodišča dobrih ljudi. Pričakujejo namreč, da ne bodo razsodišča vsled svoje strukture toliko pravična za delavstvo kot so zapriseženi sodniki, ki so neodvisni in ki delijo zato tudi delavcu pravico, ki mu gre. Organizirano delavstvo se pa dobro zaveda važnosti nepristranskih sodišč in se zato tudi ne navdušujejo za izvedbo novih razsodišč ter pri tem pričakuje, da mu bo šel g. ban pri tem na roko, čeprav to ne bo v skladu z željo podjetniške kaste.
Kakšne namene so imeli podjetniki, ko niso nasprotovali uvedbi minimalne mezde, vemo. Od te uvedbe pričakujejo zase le večje dobičke. Postopanje podjetnikov pri še trajajočih stavkah so nam za to trditev zadosten dokaz. Kjer je delavstvo
V nedeljo so se vršile naknadne volitve v osmih občinah naše banovine. Volitve so se končale s prepričevalno zmago JRZ, ki si je priborila sedem občin in le eno so si osvojili združeni nasprotniki. JRZ je zmagala na Golniku, v Hajdini, v Metliki okolica, v Motniku, v Semiču, v Trebelnem in v Zibiki, združeni nasprotniki pa v občini Križe. V dveh občinah (Golnik in Motnik) nasprotniki sploh niso mogli sestaviti svoje liste ter je bila po-
V reviji »Naša misel« je izšlo pismo Zagrebčana Marka Žuča o slovenskih razmerah. O pisanju našega »naprednega« časopisja (»Jutra« in »Slovenskega naroda«) se Zuč izraža naslednje:
V načelnem boju pa so nacionalisti osamljeni. Pravili so mi, da sta v Ljubljani dva nacionalna dnevnika: »Jutro« in »Slovenski narod«. Izredno sem strmel (to je najboljši izraz), ko sem ju nekaj časa sistematično prebiral. Zaradi mene ni potrebno niti, da bi bil nacionalist pristaš generala Franka: toda navaden človek bi pričakoval, da bo »nacionalni« dnevnik v tem vprašanju vsaj nepristranski. Toda to, kar »Slovenski narod« prinaša o Španiji, bi mogel prinašati tudi vsak komunističen list — in tudi prinaša, ker »Slovenski narod« navaja skoraj samo takšne. To pa še ni vse. Oba ta »na-
še bolje plačano, izsiljujejo od njega znižanje mezd za deset in več odstotkov. Isti podjetniki, ki vedno govore, da so za mir v družbi, razumejo pač ta mir po svoje. Sloni naj na trpljenju in izkoriščanju delavstva. Za dosego svojih namenov se delodajalci prav nič ne pomišljajo, kaliti mir z uvajanjem brezpogodbenega stanja in redukcijo mezde za 20 odstotkov. Pri tem so našli zadnji čas opravičilo tudi v uredbi o minimalnih mezdah, ki pa po želji vlade nima namena poslabševati, temveč izboljšati gospodarski položaj delavstva. Tako prihaja podjetnikom prav vse v dobro, ko jim gre za to, da vržejo delavstvo na kolena in uničijo tudi njegove strokovne organizacije. To je razredni boj podjetniškega sloja, ki ga moramo najodločneje odklanjati in pobijati.
Temna točka za industrijce v uredbi o minimalnih mezdah je odklonilno stališče do akordnega dela. Tudi to je izdal g. dr. Golja. Razumemo. Saj donaša akordno de-
stavljena samo lista JRZ. Značilno je, da je JRZ krasno zmagala tudi v občinah, za katere so se silovito borili naši mačkovci. Tako v Zibiki, s katero so se mačko vci že naprej bahali, da je popolnoma njihova, in tako tudi v belokranjskih občinah. Sploh se vidi, da mačkovstvo v krajih, ki meje na Hrvatsko, močno po jen ju je, kar je znak, da so se naši ljudje že na lastne oči prepričali, koliko velja ta stranka med Hrvati samimi in da je ne kaže uvajati še k nam.
cionalna« lista svobodno tekmujeta, kdo bo prinašal bolj navdušena poročila o »napredovanju« sovjetske Rusije. Ker je znano, kakšno je v resnici to »napredovanje« in kdo izdeluje ta poročila, bo mislim razumljivo, ko pravim, da sem strmel nad takim početjem »Jutra« in »Slovenskega naroda«. Propaganda za SSSR se vodi točno po navodilih kominterne: navadno so to kratka poročila na zabavni ali »poučni« strani, na videz brez vsake tendence— in kdo bi tudi smel domnevati tendenco na takem prostoru! — verujem pa, da prav zaradi tega deluje. ... Pred določenim časom je prineslo »Jutro« novelo mladega pisatelja — čeprav je med mlajšimi nacionalisti mnogo talentiranih književnikov, je prineslo »Jutro« novelo — znanega komunista, večnega mukovca na vseh vseučiliških demonstracijah ...
lo največ koristi podjetniku, brezprimemo več kot delavcu, kateremu le izčrpava prezgodaj in preveč telesne sile, mu da pa skromno nadomestilo, katerega višek pri plači si navsezadnje delavec lahko pribori s stremljenjem po zvišanju ume, oziroma dnevne mezde.
Izjave industrijcev so nam dokaz, da se gospodje niso nič naučili in da ne poznajo krščanskega razumevanja za delavstvo. To pa nam je opozorilo, da se moramo delavci in nameščenci jasno zavedati poti, po kateri pridemo do pravic in da je ta pot le v strokovni organizaciji, preko katere bomo lahko nasproti podjetnikom disciplinirani kot en mož zahtevali, kar nam gre po božjih in človeških postavah. Kolikor si bomo priborili z organizirano silo, le toliko bomo imeli. Zato pa, delavci, vsi v »Zvezo združenih delavcev«, strokovno organizacijo slovenskega delavstva, ki gre v boj za delavske pravice z vero in zaupanjem v božjo pomoč v srcu.
Zloraba otrok v rdeti Spaniii.
Kakšnih načinov se poslužujejo boljše-viki za svoje revolucionarno delo, kaže nazorno sledeče poročilo mednarodnega protikomunističnega odbora:
Že nekaj časa vozijo sovjetske ladje, ki se vračajo iz Španije, s seboj otroke španskih proletarcev. Po vesteh inozemskega tiska se nahaja v Rusiji že nekaj tisoč teh otrok. Ti se vzgajajo na stroške sovjetske države, ki hoče iz njih vzgojiti nov naraščaj mednarodne armade Kominterne. Ti otroci se poučujejo v vseh skrivno- . stih propagande za svetovno revolucijo in boljševiškega nasilja. Torej če sedanji poskus boljševizacije Španije ne bo uspel, se hočejo boljševiki že sedaj pripraviti za drugo revolucijo, ki naj izpade njim v prid.
Toda to se ne dogaja le v Rusiji, da se dela aktivno na komunistični vzgoji otrok.
V Barceloni je bil ustanovljen časopis, ki naj vcepi mladini komunistični strup. Uredništvo tega lista je bilo poverjeno desetletnemu dečku, ki je dobil za svoje sodelavce samo dečke izpod 14 let.
Terorist Antonov Ovsenjenko, ki je bil poslan iz Moskve kot generalni konzul z diktatorsko oblastjo, ima v svojem štabu poleg vojaških strokovnjakov, tehnikov državljanske vojske, in agitatorjev tudi nekaj izvežbanih komsomolcev. Njih naloga je, da vodijo male časnikarje v njihovem delu in pripravljajo tla za bodoče špansko-sovjetske generacije.
Sadovi francoske ..ljudske fronte" v kolonifa h.
Neprijetno so zadeli francoske komuniste in socialiste veliki komunistični izgredi, ki so nastali v Alžiru in Tunisu. Dočim pridigujejo frontaši doma socializem, so v kolonijah proti ravnopravnosti s tamošnjimi domačini. Zato pa jim agitatorji iz Moskve rujejo za hrbtom in hujskajo temnopolte domačine proti francoskemu gospodstvu. Tem komunističnim hujskačem se je posrečilo, povzročiti velike nemire v Tunisu in Alžiru, ki so zahtevali tudi smrtne žrtve.
Žaloigra peCuJsklh rudarjev.
Štiri dni so ostali v rovih, pa so si izvo-jevali pravico.
V madjarskem mestu Pečuju je prišlo v tamošnjih premogovnikih do velikega delavskega gibanja. V rudnikih je zaposlenih okrog tisoč rudarjev, ki so zahtevali višje mezde. Ko je rudniško podjetje doznalo, da nameravajo rudarji svoje zahteve podkrepiti s štrajkom, jih je naglo izprlo ter ustavilo delo v rudniku. V trenutku izprtja je bilo v rudniku še 270 rudarjev, ki nato niso hoteli iz rovov. Odklopili so vsa dvigala in vse varnostne ter telefonske naprave ter ostali v rovih brez jedi in pijače, dokler jim podjetje ne zagotovi, da bo njihove upravičene zahteve sprejelo. Zadržali pa so pri sebi tudi sedem inženjerjev, ki so morali prav tako z rudarji vred stradati in trpeti žejo. Ko se je v Pečuju zvedelo, da rudarji nočejo iz rovov, je nastalo veliko razburjenje in demonstracije, pri katerih so nastopili orožniki in vojaki ter je bilo več ljudi ubitih. "Demonstracije pa so se kljub temu ponavljale. Rudarji so ostali v rovih Štiri dni, potem pa je prišlo med njimi in vodstvom rudnika do sporazuma ter so dosegli izboljšanje svojih razmer.
Smrt zadnjega borca za abesinsko svobodo.
Ko so vsi abesinski glavarji in generali ali zapustili deželo ter šli v pregnanstvo s svojim cesarjem, ali pa se poklonili Italijanom ter sprejeli njihovo go-spodstvo, je ostal ras Desta, cesarjev zet in eden najmočnejših abesinskih poglavarjev, edini, ki ni hotel bežati iz Abesi-nije in se tudi ni hotel ukloniti Italijanom. Zbral je po cesarjevem begu okrog sebe nekaj tisoč mož ter delal Italijanom hude preglavice. Parkrat so ga sicer v bitkah porazili, pa se je vedno znova znašel na drugem mestu ter zopet napadal. Sedaj pa je tudi njega doletela usoda. Italijani so podkupili njegovo spremstvo in tako se je posrečilo, da so rasa Desto ujeli. Bil je takoj ustreljen. Z njim je padel zadnji borec za svobodo Abesinije.
Pisanic našega naprednega časopisja v
oceh Hrvata.
Defstva naf govore!
Vodstvo JSZ počasi spoznava, da je njena delegacija na pogajanjih za novo kolektivno pogodbo jeseniškega delavstva napačno nastopala. Da bi si razbremenila vest in pokazala, kako da je JSZ krščanska, pri tem pa prikrila svoje paktiranje z marksisti, hoče z netehtnimi izjavami predočiti javnosti svojo »borbo« za uveljavljenje praznikov pri KID. Toda, gospodje beli socijalisti, dejstva ostanejo dejstva in ta tudi govore. Vedeli smo, da boste hoteli pošteno delo ZZD na pogajanjih omalovaževati, zato smo si pravočasno preskrbeli poklicnega stenografa, ki je beležil vaše in naše besede. Samo malenkosten izvleček iz teh stenografskih zapiskov:
Dne 12. februarja izjavlja KID: Izven 11% Vam damo povrh praznike ali dva dni plačanega dopusta. Organizacije se sporazumejo, da se vnesejo v kolektivno pogodbo dopusti in prazniki.
Dne 15. februarja izjavlja delegacija JSZ, NSZ in SMRJ: Mesto 4 praznikov vnesimo v pogodbo še dva dni dopusta, katera naj gresta v breme delavstva, v
okviru 11%. Kid je ta predlog treh večinskih organizacij sprejela in prazniki so s tem morali iz kolektivne pogodbe izpasti.
Zadnji dan pogajanj, tik ob zaključku, je hotela JSZ pokazati, da je krščanska organizacija in to po 23 dneh pogajanja prvič. Njen zastopnik je izrazil misel, da bi se uveljavili prazniki v mrzlih obratih. Zastopnik podjetja mu je odgovoril: Mi smo predlagali dopust ali praznike, vi ste zahtevali dopust.
Strah Vas je Vašega dela, zato sedaj podajate izjave! Zakaj niste govorili takrat? Ce ste res hoteli zastopati interese krščanskega delavstva, zakaj niste na pogajanjih podpisali zahtev ZZD po uveljavljenju praznikov? Zakaj ste pri tej načelno važi stvari podprli marksiste? Zakaj ste baš vi najbesneje nastopali na pogajanjih proti našim delegatom?
Mi dobro vemo, da 100 Vaših izjav, ki temelje na neresnici in demagogiji, dejstev ne more spremeniti in ZZD ne vzeti zaslug, ki jih ima za katoliško delavstvo pri jeseniških pogajanjih.
Naročajte „DELAVSKO FRONTO”!
Tudi industrijski za minimalne mezde in pohoininsko zavarovanie.
Te dni se je vršila v Belgradu konferenca industrijalcev iz vse države. Na dnevnem redu so bili razgovori o raznih vprašanjih, med temi tudi o delavskem. Pri tem se je pokazala velika razlika v mišljenju med slovenskimi in ostalimi predstavniki industrije. Slovenski indu-strijalci so pozdravili uvedbo zakona o minimalnih mezdah ter so naglašali, da se bodo s tem sedaj izenačili delovni pogoji v državi, dočim so bili zlasti industrijalci iz Bosne in južne Srbije proti temu —
Naš državni proračun v načelu sprejet. V soboto se je zaključila načelna proračunska debata v parlamentu. Pri glasovanju je bil sprejet proračun s 192 proti 82 glasovom. V pondeljek pa se je začela podrobna debata o proračunih posameznih ministrstev. Potem pride proračun pred senat, kjer bo tudi sprejet brez vseh ovir, nakar se bo zasedanje skupščine in senata zaključilo za nedoločen čas.
Notrajni minister o komunističnem delovanju in o pobijanju komunizma v naši državi. Pri proračunski razpravi o notranjem ministrstvu je govoril notranji minister g. dr. Anton Korošec med drugim tudi o komunistični akciji. G. minister je naglasil, da je delala komunistična akcija posebno skrb notranjemu ministrstvu in so posebno lansko leto čutili delovanje komunizma po vsem svetu. Ob koncu leta je izsledila oblast novoustanovljene komunistične pokrajinske odbore. Oblastni organi so s svojo energično akcijo uspeli, da so v kratkem času odkrili in aretirali »Pokrajinske odbore za Hrvatsko in Slavonijo«, »Eksekutivo slovenske komunistične mladine«, »Pokrajinski odbor v Vojvodini« in »Oblastni komitet v Belgradu«. Ob priliki teh odkritij je prišel v roke oblastem tudi obsežen komunistični propagandni materijal z raznim tehničnim orodjem. Skoraj v vseh primerih so bili odkriti tudi zarotniški tehnični aparati. Takšen tehnični aparat je bil odkrit v Zagrebu obenem z oddelkom »Osrednje tehnike na Dunaju«, ki je imel nalogo, preskrbovati propagandni materijal za področje Slovenije, Hrvatske in Slavonije. Od manjših skupin so bile leta 1936 odkrite komunistične skupine v Delnicah, Lokvah, Bos. Kostajnici in na Sušaku.
Senat je sklican za pondeljek 8. marca in bo po določitvi dnevnega reda razpravljal o državnem proračunu.
Slovenski JNS poslanci so se pri proračunski debati v parlamentu žalostno proslavili. Imeli so dolgovezne govore, v katerih pa niso vedeli drugega povedati, kakor blatiti slovenski narod in njegove svetinje. Med srbskimi tovariši so si s temi svojimi govori ustvarili žalosten sloves. Mislili so, da bodo škodovali s takimi besnimi izlivi jeze vladi in slovenskemu delu JRZ, pa so si samo nakopali sramoto, saj je vsa javnost videla, da so besni zaradi tega, ker jih slovenski narod ne priznava kot svoje zastopnike. Vedo, da sedaj pač zadnjič sede v parlamentu, v katerega so prišli po Jevtičevi milosti. Najbolj so se odlikovali v tej žalostni debati poslanci Turk, Mravlje in Prekoršek.
Spor med mačkovci in frankovci. V hr-vatskem političnem pokretu, ki ga vodi dr. Maček, je včlanjenih več političnih skupin, med njimi tudi frankovci, ki so neke vrste hrvatski fašisti, ter zahtevajo popolno odcepitev Hrvatske od Jugoslavije. Med frankovci in mačkovci pa nastajajo zadnje čase čimdalje večji prepad, zlasti odkar se je začel dr. Maček pogajati z JRZ zaradi končne rešitve hrvat-skega vprašanja. Kako daleč sega ta razdor v hrvatskih vrstah, kaže najbolj napad na poslopje Mačkovega lista »Hrvatski dnevnik« v Zagrebu, katerega so izvršili frankovci, ter ob tej priliki razbili upravo lista.
Na Ljotičevem shodu so se stepli. V Belgradu so priredili Ljotičevci shod, na katerem je bil kot glavni govornik sam Ljotič. Še predno pa se je shod pričel, je prišlo do silovitega pretepa med Ljotiče-vimi pristaši in nasprotniki, ki so se vtihotapili v dvorano. Šele policija je s težavo razgnala pretepače ter zaključila zborovanje. Bilo je več poškodovanih, popolnoma pa je bila demolirana tudi dvorana, v kateri se je zborovanje vršilo.
Kabel Francija—Jugoslavija. V nedeljo se je vršila slovesna otvoritev pomorskega kabla, ki veže Jugoslavijo in Francijo. Kabel ima pri nas svoj začetek v Kotorskem zalivu, konča pa se v francoskem mestu Marsej. Otvoritvi kabla sta prisostvovala naš poštni minister Kalugjerič in francoski poštni minister Jardilier.
čisto razumljivo, saj so dosedaj plačevali jedva dinar na uro svojim delavcem. Slovenski industrijalci so se zavzemali tudi za delavsko starostno zavarovanje. Naj* bolj pa je na sestanku odjeknil govor ravnatelja Batinih tovarn Maksimoviča, ki je dejal, da bo industrija šele takrat vršila svojo dolžnost, kadar bo nudila tudi delavskim slojem možnost dostojnega življenja. Šele takrat se bodo tudi gospodarske razmere v državi izboljšale, ko bodo delavci dobili toliko, kolikor s svojim delom zaslužijo.
Hitlerjevci bi radi zanetili v Avstriji puč.
Nedavni obisk nemškega zunanjega ministra na Dunaju je odnošaje med Avstrijo in Nemčijo samo poslabšal. V Nemčiji gledajo čimdalje z večjim nezadovoljstvom na monarhistično propagando, ki se vrši v Avstriji s tiho pomočjo vlade. Zaradi tega se delajo sedaj med hitlerjevci zopet priprave za organizacijo puča, ki naj bi vrgel sedanjo vlado ter spravil hitlerjev-ce na krmilo države. Vlada pa je bila o teh pripravah pravočasno obveščena ter je podvzela potrebne korake, da bi puč onemogočila. Kakor je pokazala preiskava, vodijo niti za pripravo revolucije v Nemčijo ter je glavni stan zarote obstojal v Miinchenu na Bavarskem.
Italija izda 40 miljard za oboroževanje. Nova situacija je nastala z angleškim oboroževanjem v Evropi. Države, ki so dosedaj najbolj rožljale z orožjem, so spoznale, da ne bodo mogle vzdržati tekmovanja z Anglijo, ker ima slednja pač na razpolago neizčrpne zaloge denarja in sirovin. Edina Italija se ne ukloni. V ponedeljek zvečer se je sestal pod predsedstvom Mu-solinija veliki fašistični svet, na katerem je bilo sklenjeno, da se izdela nov načrt za oborožitev. Po tem načrtu bo Italija izdala v bližnjih letih 40 milijard dinarjev. Obenem se popolnoma militarizirajo vse aktivne sile italijanskega naroda od 18. do 55. leta starosti. Vsi ti letniki se bodo od časa do časa pozivali na orožne vaje. Hkrati pa se bo Italija v svoji zunanji politiki še tesneje naslonila na Nemčijo.
Italija gradi svojo Malto. Italija je začela silovito utrjevati mali otočič Pante-leria, ki leži v Sredozemskem morju med Sicilijo in afriško obalo zapadno od angleškega utrjenega vojnega pristanišča Malta. S Pantelerie, na kateri urejajo letalsko bazo in pristanišče za podmornice ter nameščajo na njej velikanske topove, bodo lahko Italijani zaprli vsak prehod skozi Sredozemsko morje. Angleže utrjevanje tega otoka, ki ga Italijani ponosno nazivajo »italijanska Malta«, močno vznemirja.
Čehoslovaška odklanja komunizem. —
Češki zunanji minister dr. Krofta je imel v zunanjepolitičnem odboru govor, v katerem je naglašal prijateljske stike, ki vežejo Češkoslovaško z Jugoslavijo in Romunijo. Te stike bo okrepil še dr. Bene-šev obisk v Jugoslaviji. Dr. Beneš bo letos obiskal Belgrad. Nazadnje je dr. Krofta poudaril, da bo Češkoslovaška vedno odločno zavračala komunistično anarhijo.
SoCijalno zavarovanje je uvedla Meta-xasova vlada na Grškem. Dosedaj tam delavskega zavarovanja za primer bolezni in smrti niso poznali, pa je razumljivo, da je novi zakon sprejela vsa javnost z velikimi simpatijami.
Nevtralnost Švice je Hitler zagotovil v posebni svoji izjavi, ko je dejal, da bo Nemčija spoštovala švicarsko nevtralnost.
Beg kapitala iz Francije cenijo strokovnjaki na najmanj 100 milijard frankov. Od teh 100 milijard je šlo 30 milijard v Švico, 30 v Anglijo, 15 v Nizozemsko, 15 v Ameriko, ostanek 10 milijard pa v druge države. Če bi se vrnilo le 30 milijard tega ubeglega kapitala, pa bi se gospodarski položaj Francije temeljito izboljšal. Beg kapitala se je začel iz Francije, ko je prišla na vlado »ljudska fronta«, ki žene državo s svojimi nepreračunljivimi gospodarskimi ukrepi v propast. Zopet en dokaz, da socializem ne zna nikjer vladati.
Strašna usoda španskih otrok. Državljanska vojna v Španiji, ki so jo izzvali komunisti in socijalisti, je pahnila v strašno nesrečo špansko mladino. 50.000 otrok brez staršev se potika po .deželi okrog ter gladuje in zmrzuje. Dopisnik angleških časopisov piše, da je videl na lastne oči v pogorju Guadarama cele kupe zmrznjenih otrok.
Anglija odklanja nemške zahteve po koloniiah. Nemčija si zadnje mesece krčevito prizadeva, da bi dobila od Anglije nazaj del svojih kolonij, ki jih je v
svetovni vojni izgubila. Anglija je nemške zahteve ponovno zavrnila, sedaj pa, ko jih je nemški poslanik v Londonu Riben-tropp ob priliki otvoritve lipskega velesejma v svojem govoru znova naglasil, je angleški zunanji minister Eden v parlamentu odločno izjavil, da ne bo Anglija nikoli odstopila niti koščka svoje zemlje.
Vojna na španskem. Blokada španske države se še ni pričela izvajati, ker sta Rusija in Portugalska izjavili, da ne bosta sodelovali, ker so stroški za vzdrževanje brodovja preveliki. Tako bodo vršile blokado na morju samo Italija, Anglija, Nemčija in Francija, na suhem pa francoska vojska in ob meji Portugalske in Španije angleški uradniki. — Borbe se vršijo na vseh španskih frontah, ker si rdeči krčevito prizadevajo, da bi popravili svoj položaj. Vendar niso nikjer dosegli pomembnih uspehov, pač pa so Francove čete vse rdeče protinapade krvavo odbile ter zadale komunistom strahovite izgube. Franco je napravil ogromen vojni plen, ko so njegove vojne ladje zajele rdečo ladjo, ki je vozila 30 novih ruskih tankov, 60 srednjetežkih topov in ogromne količine municije. Položaj generala Franca bi naj ojačil iz Pariza zanikani pristop prejšnjega predsednika španske republike Al-cala Zamore v njegove vrste.
Japonci najemajo nizozemske kolonije. Veliko pozornost je vzbudila objava japonske vlade, da bo vzela v najem nizozemsko kolonijo Novo Gvinejo. To bo prva japonska posest na ozemlju nizozemskega kolonijalnega področja, ki Japonce že dolgo bode v oči ter bi si ga najraje prisvojili. Življenjski pogoji so za Japonce na tem ozemlju izredno ugodni, dočim jim mrzla Mandžurija in Sibirija ne odgovarjata.
Vestnik ZZD.
Kaj pravijo drugi o naših razmerah?
Hrvaški katoliški dnevnik »Hrvatska btraža« piše ob izdaji brošure »Zakaj nismo krščanski socialisti« to-le:
»V teh listih (namreč: »Križ na gori«, »Ogenj«, »Beseda«, v nekaterih bolj, v nekaterih manj) se bolj in bolj javljajo tendence, ki so morale vznemiriti vse one, ki žele ostati na liniji papeških okrožnic. Ta grupa imenuje sebe »krščanski socialisti« ,naziv, ki ni v duhu papeških smernic. Katoličani vsega sveta se izogibajo tega imena, tu pa se uporablja to ime kar ostentativno. V začetku se javlja samo želja, da se odstranijo nekatera zastarela razumevanja in metode, skoro pa pride do odkritih sporov s katoliškim tiskom in predstavniki katoliškega socialnega nauka. Ta je bila nevarna pot, za katero se more vedeti, kako pričenja, kateri se pa ne vidi konca. Nevarnost zablod je velika. In v resnici je prišlo do nedvom-ljivega uhajanja s poti, to vse v želji, da se približa delavcu, prišlo pa je do približanja — Marksovemu nauku in frazam. Po okrožnici »Quadragesimo anno«, v kateri stoji: »Religiozni socializem in kršč. socializem so protislovni izrazi: nihče ne more biti obenem dober katolik in pravi socialist«, je bilo treba iti nazaj. Toda do tega ni prišlo.
Tako je gibanje, ki bi moralo pomladiti vrste krščanskega delavstva, krenilo na stranpot . . . Nesumljivo je, da so očitki (brošure namreč), ki jih prednaša, zelo težki in poleg tega tudi zelo prepričevalni .. . Dobro je opozoriti na te pojave, ker se tudi pri nas pojavljajo znaki razlikovanja ravno na področju socialnih vprašanj (glej znane članke v »Nedelji« in šibeniška »Socialna revija«, ki se ravno tako odeva s priimkom »socialistična«). Veseli nas, da je našlo naše stremljenje pravo razumevanje tudi v hrvatskih krogih! Nič manj ni zanimivo pismo našega prijatelja, enega vodilnih krščanskih stro-kovničarjev iz Splita, v katerem pravi: »Že dalje časa pazno zasledujem vaš organizacijski medsebojni boj na delavskem strokovničarskem polju. Tega mi je zelo žal . . . To gotovo ni dobro v trenutkih, ko bi morala biti fronta proti komunizmu složna.« — Tovariši iz Dalmacije naj vedo, da se z njimi popolnoma strinjamo v potrebi boja proti komunizmu. ZZD in ostali strokovni organizaciji sta ravno nastali vsled tega, ker krščanski socijalisti niso več vodili v svojih organizacijah borbe tudi z levico, temveč samo še z desnico in ker so se nasprotno — kot pravilno piše »Hrvatska Straža« — približevali bolj in bolj Marksovemu nauku ter njegovim krilaticam in je zato grozila nevarnost, da najde krsčansko delavstvo konec v komunističnem objemu. Hrvatski kršč. strokovničarji naj se zavedajo, da imajo v organizacijah ZZD svoje najboljše zaveznike v boju za cilje krščanskega strokovnega gibanja.
Zakaj ne verjamem, da je ZZD prava krščanska delavska organizacija? — Znamenj, po katerih spoznam, da je ZZD prava krščanska delavska organizacija, je več. Tudi sledeče je tako znamenje: O ZZD govorijo njeni nasprotniki, da je — kapitalistična organizacija, da drži s kapitalisti in podjetniki. To govorenje je pa prav tako kakor tisto, da je Cerkev kapitalistična, da je papež kapitalist in — fašist.
Stavbinski delavci.
Pogajanja za kolektivno jnjgodbo so se pričela. Veliko je k temu pripomogla ZZD s svojim korakom pri banski upravi. Dne 26. februarja je sklicala Inšpekcija dela po nalogu banske uprave prve razgovore za kolektivno .pogodbo stavbinskega delavstva. Razgovor se je vršil v prostorih Delavske zbornice, navzoče so bile vse štiri delavske organizacije. Najprvo se je poravnala ona malenkost radi letaka, pri čemer so se graditelji čutili užaljene, bila pa je na obeh straneh dobra volja in tako se je zadeva likvidirala. Razgovori so se pričeli na temelju že lansko leto predloženega osnutka. Na teh prvih pogajanjih se je končno dosegel sporazum glede delovnega časa, in sicer tako, da velja za stavbno stroko deseturni delavnik z angleško soboto, to pa samo, če jo dve tretjini delavstva enega podjetja zahteva. Delavska delegacija je na deseturni delavnik pristala predvsem radi dejstva, ker bo kolektivna pogodba veljala za vso dravsko banovino in bo s tem mogoče polagoma urediti delovni čas stavbinskega delavstva tudi na deželi. Ker največ je preglavice so delali podeželani, ker so delali po 12, 14, celo 16 ur dnevno. Na ta način pa bo to sedaj onemogočeno ali vsaj zelo omejeno. Po tem sporazumu so bila pogajanja prekinjena in se bodo nadaljevala 8. marca. Trajala bodo tri dni. Ker pa bodo graditelji že prej javili svoje protipredloge, tako, da bo lahko delavska delegacija zavzela že prej enotno stališče, je upati, da bodo — ako ne pride vmes kaj nepričakovanega— pogajanja drugi teden uspešno zaključena in kolektivna pogodba podpisana. Je pa v ostalem že itak skrajni čas, ker sezona se že pričenja in je dobro za vse, da je to vprašanje rešeno, ker se lahko potem sezona nemoteno razvija. — Upajmo, da bo pri graditeljih dobra volja, da pride do zadovoljive kolektivne pogodbe, na strani delavstva gotovo bo in je še vedno bila.
Snodnja Hrušica. Tukajšnji odbor podružnice stavbincev ZZD je imel svoio sejo dne 2. marca, na kateri smo določili tov. Breskvarja za svojega zastopnika na pogajanjih. V splošnem se naša podružnica kar dobro razvija po geslu: »Počasi pa sigurno«. Tudi na 19. marec že mislimo.
Sestanek stavbincev ZZD v Komendi. V četrtek 18. februarja zvečer se je vršil v društveni dvorani v Komendi sestanek stavbinskih delavcev komenske podružnice ZZD in fantov iz fantovskega odseka. Na sestanku sta govorila tov. Rud. Smersu in Fr. Pemišek. Prvi je govoril o tem, kako je prišlo do ustanovitve nove delav-' ske organizacije ZZD in je predočil razvoj tega vprašanja 15 do 20 let nazaj. Tov. Pemišek, pisec znane brošure »Zakaj nismo krščanski socialisti«, je nazorno obrazložil, kako je naš dobri slovenski sin, ki odide v mesto v tovarno, v nevarnosti, da izgubi vero. Obe predavanji sta bili tako jedrnati in tako jasno prepričevalni, da se je z njimi samimi razpršil vsak dvom o potrebi nove organizacije. Komenski delavci so lahko jasno spoznali, da so šele' s prestopom v ZZD stopili v prave katoliške delavske vrste, kjer ne bodo na varnem samo glede pravih načel, ampak si bodo tudi gmotno in strokovno najlažje ter najuspešneje pomagali. V debati so se osmešile in kot lažnive označile frfrarije nekih pogorelih kolovodij, ki so širili smešne in zlobne ter za komensko delavstvo škodljive govorice, da ZZD ne bi hotela nastopati skupaj z vsem delavstvom, kadar se bore za svoje pravične zahteve, n. pr. glede mezde; dalje, da je ZZD od politike odvisna in podobno. Komenski stavbinci so ta večer lahko spoznali, da v ZZD ne samo, da ne bodo manj dosegli, ampak več in to hitreje ter lažje kot v vsaki drugi organizaciji. Komenski stavbinci le obžalujemo, da ni mogoče še drugim delavcem našega okraja to tako jasno predočiti. Prepričani smo namreč — saj govorimo z delavci iz drugih organizacij — da je že mnogo delavcev v našem okraju, ki so še v drueih organizacijah, ki pa se nagibljejo k ZZD, ako bi bili navzoči pri našem sestanku, bi pop-umno stopili v naše vrste — sebi v vsestransko korist.
Tekstilni delavci.
Iz tovarne Eitler, Ljubljana. Zadnja »Delavska politika« je objavila daljši članek, v katerem moralizira o vsem, kar ne bi smelo biti med tovariši iste tovarne. De-magoška beseda se rada zavija tako, ka-
Politične vesti.
6. marec 1937.
DELAVSKA FRONTA
Stran S.
kor ji prija, samo da naredi videz upravičenosti in objektivnosti. Tako približno z nekega visokega stališča gleda Eiflerjev rdeče pobarvani tekstilec na dogodke zadnjih in predzadnjih dni. Najprej ugotavlja, da bi se med delavci nekateri radi postavili na nekoliko višjo stopnjo, v vrsto nekakih firerjev, ki bi motili toliko želje-no enakost in kalili enotnost barve. Škoda, da smo ljudje tako različni! Pisec vrstic je vrgel tudi pogled nazaj v dobo, ko se je delavstvo pod vodstvom rdečih borilo za pravice in uvajalo stavkujoče v razna osnovna vprašanja komunizma. V tovarni so imeli razne učne tečaje, okrog tovarne so pa hodili tisti, »ki danes uživajo, kar smo s trudom priborili«, z mojstrom na čelu, in čakali, kdaj bo zlomljen junaški odpor. Najbrž bi želeli, da bi si vsi padli v bratski objem s sodrugi in prakticirali po Marxovem katekizmu. Toda to se ni zgodilo, zato očitki: »Peščica ogleduhov, med njimi večina naprednih, je hotela kot opozicija ustanoviti in je ustanovila odločno kat. strokovno organizacijo ZZD«. Čudno, naprednjaki so šli snubit klerikalce, saj obstojajo tudi napredne strokovne organizacije. Zato trditev so-druga najbrže ne drži, ko govori o naprednjakih. Strokovno delo novoustanovljene organizacije se je razvijalo in prišlo je tudi do volitev delavskih zaupnikov, v katerih se je rdeči listi postavila po robu novoustanovljena ZZD. Kakšna predrznost! Toda zakon daje pravico vsakemu in v borbo se je bilo treba spustiti. Zmaga mora biti naša, rdeča lista mora zmagati! Sila in grozeča beseda neke uradnice v kleti tovarne med volitvami je spravila v jok dve članici novoustanovljene ZZD. To so načini, s katerimi si pridobivajo sodrugi glasove ... Tako postopanje pač ne more biti vsakemu prijazno, ker niso ljudje ovce, ki bi drle za nekaterimi ovni, ki jih vodijo po napačnih potih. Vsled tega se bodo naše poti še večkrat križale, ker hočemo dosledno ostati pri svojem programu.
Litija. Podružnica ZZD v Litiji je sklicala za nedeljo, 28. februarja širšo odbo-rovo sejo, h kateri je povabila tudi zastopnika centrale iz Ljubljane, ki je na seji poročal o dosedanjem delu in uspehih ZZD, dal pobudo in smernice za uspešno delo v podružnici. Sklenilo se je prirediti drugo nedeljo po veliki noči večji članski sestanek, kakor tudi organizatorično strokovni tečaj, na kar že danes opozarjamo. Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da pridobivamo na članstvu in ugledu. Bog /it
ZlVl!
Kemični delavci.
počakamo, samo eno pa lahko pribijemo, komaj da se je pričelo z obratovanjem, so že vse sile na delu, da bi nas pripravile ob ta borni košček kruha. Hinavščina že cvete kot za stavo in tudi intrig je dovolj. Ta pošast se skuša vriniti tudi med nas delavce. Tu pa bo hvala Bogu že red, ki ga bomo napravili s pomočjo organizacije. Touko za danes, mogoče se drugič že kaj bolj določenega pomenimo.
Cerknica. Pri tukajšnjem podjetju lesne industrije imamo zaenkrat rdečo organizacijo, v katero smo padli kot cmok v zos. V večini so sami naši delavci in delavke organizirane. Sami se že sprašujemo, kje gre to skupaj: na eni strani biti član fantovskega odseka ali Prosvetnega društva, na drugi strani pa strokovno pri rdečkarjih. To ne gre! Malo več samozavesti in korajže je treba vsaj pri fantih, ki hlače nosijo. Zanimivo je seveda, kako smo se organizirali. Dva, ki sta popolnoma na ono stran, sta kar na lepem pričela popisovati imena, češ, gre za kolektivno pogodbo, takoj nato pa smo morali plačati članarino in povedali so nam, da smo organizirani, o čemer smo debelo gledali. Za nas imajo posebne metode, ki so že preizkušene, ker nas pač smatrajo, da smo za gorami in oddaljeni. Ampak
včasih se dal račun tudi brez krčmarja. Če bo kaj novega, se bomo že oglasili.
Komenda. Ker že dalj časa ni bilo glasu o nas, bo mogoče kdo mislil, da smo že shirali. Res so naši nasprotniki vrgli vse svoje moči v to, ali razočarani 30, ker podružnica stavbinskih delavcev v Komendi stoji, oziroma ima trdnejšo voljo kod kdaj prej. Prav marljivo smo se čez zimo pripravljali za delo, ki se prične z novo sezono. Seveda se je tuai nad nami udejstvoval star pregovor: Vsak začetek je težak, pa začet-kove težave so premagane, kajti vse drugače smo pripravljeni na bližajočo se sezono kot poprejšnja leta, ker vsak izmed nas je trdno uver-jen, da z združenimi močmi popravimo nedo-statke, ki so nas zadnja leta morili. — Vpri-zorili smo veseloigro »Detektiv Megla«. Igra je jako dobro naštudirana in tudi igralci so nepričakovano dobro rešili svoje vloge. Splošna sodba udeležencev je bila, izvrstna igra in tudi dobro igrana, radi tega smo sklenili, da jo ponovimo 4. aprila v Prosvetnem domu v Grobljah. Vse, ki jim je zato, da vidijo razmere, kakršne so vladale pred par leti pri nas pod krutim režimom, kakor tudi one, ki se hočejo iz srca nasmejati, opozarjamo že danes na to. Zato dne 4. aprila vse v Groblje! — Zadnji sestanek smo imeli 18. februarja. Na tem sestanku nam je zastopnik centrale tov. Smersu jasno predočil pomen krščanske delavske organizacije, tovariš Pemišek pa nam je razlagal: Zasaj nisem kršč. socialist. Za njihova izvajanja se jima tem potom zahvaljujemo, žive nam ostanejo njihove besede v spominu in gledali bomo, da bosta govornika žela svoj trud v tem, kako se podružnica ZZD v Komendi razvija v močno in vsem težavam odporno krščansko delavsko zavest.
Domače vesti.
Dol pri Ljubljani. Končno smo se le zganili in si ustanovili podružnico ZZD (kemična stroka). Trdo je šlo, ali šlo je, če se le ne odneha, mora iti. Sedaj pa z isto vztrajnostjo, kot pri ustanovitvi, pojdimo k nadaljni zgraditvi organizacije. Vsi morajo biti člani! To mora biti naša parola in tudi zgoditi se mora tako! Da bo potem mogoče izpeljati vse, kar je potrebno. Potrebna je kolektivna pogodba in tudi še marsikaj drugega. Zato pa fantje korajžno primimo za delo. V nedeljo dne 14. t. m. po prvi sv. maši pa na svidenje, se bomo pa kaj več pogovorili.
Lesni delavci.
Soteska. Pri nas se kaj čudno vrti, najbrž se bomo enkrat morali pošteno raz-koračati. Zaenkrat je bolje, da še malo
Delaven salezijanski duhovnik umrl. V Leo-nišču v Ljubljani je preminul delaven salezijanski duhovnik g. Št. Temlin. Blagopokojni je bil rojen v Beltincih v Prekmurju.
52 let bil zaposlen kot stavec. V pokoj je stopil Jožef Pavlič, stavec pri Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani, ki je vršil 52 let stavsko obrt in je bil 37 let uslužben pri omenjenem podjetju.
Radi preklica prvotne izpovedi preložena razprava. Poročali smo, da je lani meseca julija vrgla v Dravo v Mariboru sedemletnega otročička 301etna služkinja Katarina Leban iz Tolmina. Lebanova je po aretaciji priznala zločin. Na obravnavi 26. II. pa je preklicala priznanje in je trdila pred sodniki, da je vrgla njenega otroka v reko'neka Vera Vlahovič iz Čakovca, s katero sta bili skupno odpuščeni iz porodnišnice. Radi te izpovedi je bila obravnava preložena in izdano za Vero Vlahovič zaporno povelje.
Upokojeni železničar obupal. Mariborski reševalci so bili poklicani v Novo vas, da bi spravili k življenju 60 letnega upokojenega železničarja Antona Krištofa, ki se je obesil. Pomoč je bila prepozna.
Po več dneh odkrita smrtna nesreča žagarja. Pod Kaplo ob severni meji ima v Naratovi grabi žago stavbeni podjetnik Peter Kašman. že dolgo let je bil uslužben pri njem kot žagar 58 letni Anton Doberšek iz Mislinja. Ker žagarja ni bilo nekaj dni na spregled, so šli sosedi pogledat v njegovo žagarsko kočo, kjer so našli Doberšeka v mlaki krvi, čisto razbitega in je moralo truplo ležati že nekaj dni, predno so ga našli. Vsi znaki kažejo, da je žagar odstranjeval led s kolesa, ki ga je potegnilo seboj in pritisnilo k steni, da je moral biti pri priči mrtev.
Vlom pri posestniku. V Ročici pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je bilo vlomljeno v stanovanje posestnika Mirka Platajs. Storilec je odnesel gotovine, staroavstrejskega zlatega ter srebrnega denarja ter razne druge dragocenosti v skupni vrednosti 3500 Din.
Radi neozdravljive bolezni v smrt. V Belskem vrhu v Zavrču pod Ptujem so našli mrtvega s prerezanim vratom 72 letnega posestnika Franc Pravdič. Pred leti ga je oplazila kap, bil je hrom in si je vzel iz obupa življenje.
Otrok utonil v malem potoku. V Bakovcih v Prekmurju je utonil v malem potoku pri hiši dveletni Lukačev otrok.
Smrtno je ponesrečil pri pod žaganju drevja v gozdu Franc Gomboši iz Sobote v Prekmurju.
Iz strahu pred prijavo prostovoljno v smrt. Pri Sv. Sebeščanu v Prekmurju so strašili s prijavo radi tepeža cestarja Boharja, Grozil-cem je obljubil 1500 Din, če bi opustili ovadbo,
a oni so zahtevali 2000 Din, česar ni mogel plačati in se je obesil. Bohar je zapustil pismo, v katerem je navedel, kedo in zakaj ga je nagnal v smrt iz obupa.
Težko poškodovan v gozdu. V bolnico v Mur. Soboto je bil oddan s smrtnonevarnimi poškodbami 28 letni Štefan Kuzmič, ki je ponesrečil pri podiranju drevja v gozdu.
Sama st je končala življenje v neodgovornem stanju. 35 letni vdovi Jožefi Kosi iz Kasaz pri Petrovčah se je pred leti obesil mož in pred kratkim ji je umrl edini otrok. Živčno bolna Kosi si je pognala v Celju v nekem hotelu med petjem v vesili družbi kroglo v srce ter obležala mrtva.
Izsledena ukradena harmonika. Antonu Suliču je bila lani oktobra v krčmi v Celju na Kralja Petra trgu ukradena 2000 Din vredna harmonika. Sedaj so zaprli 161etnega Hugona F. iz Spodnje Hudinje, ker je hotel v Bukovem žlaku omenjeno harmoniko zamenjati nekemu delavcu za novo kolo.
Kočarici odtrgalo roko. Iz vodnjaka na vreteno je zajemala vodo 53 letna kočarica Marija Drač iz Slivnice pri Celju. Vreteno se je iznenada sprožilo in je odtrgalo ženski roko. Težko poškodovana se zdravi v celjski bolnici.
S prebito lobanjo oddan v bolnico. V celjsko bolnico je bil oddan 331etni Franc Dušič, posestnik na Veterniku pri Kozjem. Pomagal je v vinogradu posestnika Jurja Zorca pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Pri delu mu je vrgel v glavo Anzelm Koren iz občine Sedlarjevo leseni drog, ki mu je prebil lobanjo.
še mlad pod ključ, ker je delal kriv denar. Orožniki iz Zagorja ob Savi so zaprli 211etnega Ivana Reberšeka iz Dolenje vasi, ker so našli pri njem priprave za izdelovanje 50dinarskih kovancev, od katerih je že bil par dobro izdelal, manjkal jim je samo napis »Bog čuvaj Jugoslavijo«. Reberšeka so aretirali in so ga oddali v sodne zapore v sumu, da kroži najbrž po okolici Zagorja več od mladega ponarejevalca izdelanih kovancev.
Podivjan pes — zločinec. Pisali smo že, kako so bili manjši posestniki in rudarji, ki prebivajo po okolici Zagorja ob Savi, v neprestanem strahu pred duševno zmedenim zločincem, ki se je priklatil zdaj k temu in onemu ob neopaženem času in mu je ugrabil kozo ali svinjo. Sedaj so dokazali, da ni bil na delu človeški surovež, ampak podivjan pes volčnjak, katerega pa še niso pokončali.
Brezprimerna izprijenost mladine. Na Bizeljskem pri Brežicah se je zgodil krvav zločin, ki naravnost kriči po tem, da bo treba našo mladino drugače vzgajati doma in v šoli. Iz šole
Delaj in štedi, da ne vpraša starost, kakšna ti je bila mladost!
Ko dobi 21 letni mladenič ali mladenka službo in prične š t e-d i t i tako, da vloži vsak mesec v
MESTNO HRANILNICO V MARIBORU Din 100.— in nadaljuje s štednjo do svojega 60. leta, dobi po preteku te dobe iz hranilnice znesek Din 140.622.11.
Varčujte in nalagajte svoje prihranke v domači mestni zavod: v
MESTNO HRANILNICO V MARIBORU. Sprejmemo vloge od Din 10.— naprej.	258
so se vračali proti domu trije šolarji, ki so se že bili poprej stepli. 151etni Avguštin Žnidarič je zagrozil 131etnemu Egidiju Štetnerju, da ga bo s koncem bičevnika. štetner je potegnil nož in je zabodel Žnidariča smrtno v srce. Zabodeni je edini sin pri hiši in ravno tako tudi ubijalec.
štiriletna deklica umrla, ker se je napila toplega žganja. Pod Sv. Planino v Čebinah je kuhal žganje nek 17 letni in na pameti bolj zaostali fant. žganjekuho je prišla pogledat 4 letna hčerkica iposestnika Barlifča z nekim drugim otrokom, žganjekuhar je ponudil otrokoma vsacemu po en kozarec toplega žganja. Kakor hitro je izpila deklica žgano pijačo, je padla v nezavest in je podlegla v trboveljski bolnici za-strupljenju z alkoholom.
Berač utonil pri potoku. V Glinščici pri Ljubljani so našli utopljenega starega berača, o katerem so ugotovili, da je 821etni Jožef Zakotnik, bivši mizar, kateri je živel v mestni ubožnici.
Oplenjena mehanična delavnica. V Stepanji vasi pri Ljubljani so oplenili neznani vlomilci mehanično delavnico Franca Svetka in so mu povzročili 6000 Din škode.
Smola konjskega tata. V občini Trata na Gorenjskem je bil ukraden 3500 Din vreden konj Jakobu Demšarju, posestniku v Hotovljah. Poljanski orožniki so prijeli kot tata Pavla Šubica, posestnika iz Podobovega, ki je krajo priznal. Šubic je prodal ukradenega konja za 1500 Din posestniku Vrhovcu na Poljanski cesti v Ljubljani. Vrhove je dobil vrnjenih 1100 Din, 400 Din pa je bil sodišču predani tat že zapravil.
Večji in manjši požari. V Janževem vrhu pri Ptujski gori je zgorelo gospodarsko poslopje posestniku Štefanu Krstniku. — V Spodnji Gorici pri Račah je upepelil nočni požar stanovanjsko hišo posestniku Rudolfu Blažiču, odkoder je preskočil na sosedno gospodarsko poslopje Jakoba šešerko. škoda znaša 30.000 Din.
{Tod. kladivo
Navodila iz Jesenic. Odličen vodja skupine JSZ se je prejšnji teden na nekem sestanku javno izjavil, da so skupine JSZ dobile navodila za ravnanje pri občinskih volitvah z Jesenic. Zanimivo je to, da je dobil list »Kres«, ki izhaja v Grobljah, popravek od JSZ (radi pisanja proti JSZ) tudi z Jesenic. Na Jesenicah je namreč pravni zastopnik JSZ. Potem je umljivo, da se JSZ v Ljubljani noče vtikati v politiko ...
Odgovor na vprašanje. Jeseniški list »Na mejah« takole odgovarja »Delavski pravici«: Z ozirom na našo notico o zborovanju duhovnikov, duševnih vodij fantovskih odsekov, ki so jo nekateri časopisi ponatisnili, nas sprašuje »Delavska pravica« za termin, katerega so stavili ti duhovniki, preden preidejo v ZZD. Dotično
Rene Bazin .	15
Žito poganja.
Roman.
Po stoštiriinpetdeseti izdaji prevedel Viktor Cokan.
— Nič ga ni prida! Po vsem tem, kar vam je naredil, bi še radi, da bi vas vznemirjal? Kar strah me je pred njegovim belim obrazom in črno brado. No, bom pa šla pogledat, če hočete. Od vas k njemu ni ravno daleč.
Dvignila se je s stola, ko je nervozna roka prijela za kljuko in Ravu je vstopil. Prihajal je iz gozda in le sekiro je odložil pred vrata svoje hiše. Dvignil je čepico in ko je opazil tovariša, ležečega na postelji, je hitro stopil na kraj, ki ga je pravkar zapustila mati Justa. Nagnil se je, njegova vedno nervozna in drhteča postava se je zmanjšala; njegove oči so srečale Gilbertov pogled.
— Cuj, so te močno?
  Ne preveč, le kožo so opraskali, srce je
zdravo.
— Tem bolje, pa so te vendar močno!
Žena se je umaknila v kot sobe in tam ostala nepremično, kakor če bi se bala, da bi jo opazil. Moža, ki sta bila vajena, da sta drug drugemu brala z obraza, nista nekaj minut ničesar spregovorila. Nato je predsednik »sindikata drvarjev in sličnih delavcev v Fpnteneju« potegnil iz žepa mal zavojček, zavit v časopisni papir. Dal ga je na odejo pri Gilbertovih kolenih in ga skrbno razvil. Ko je bil papir razvit, so se srebrni in bakreni novci usuli na posteljo.
— Cuj, ko smo delo dokončali, je še nekaj gozda ostalo, ki ni nikomur pripadal. Pa smo ga, namesto,
da bi se vrnili ob petih, posekali, kar bi ti delal pol dneva. To je pa plačilo, nekako toliko bi zaslužil.
Gilbert je z znamenjem sprejel.
— Je bil Sipia poleg?
— Ne, ampak Lampier in dva draga, ki sta moja prijatelja ... Gilbert, kaj ne, da ne boš tožil?
— Tožaril? In stroški? In negotovost pričevanja? In popolna gotovost maščevanja? In da bi drvar zatajil svoj trud, ki ga je svoj čas žrtvoval družbi ljudi, ki so se sedaj obrnili proti njemu? In nato, da bi se Gilbert izneveril navadi, odpuščati žalitve, ki so bile v krvi njegovih žil, v krvi, ki se je sušila na njegovem obrazu in njegovih prsih. Niti za trenutek ni mislil, da bi tožil.
Počasi je obrnil svojo razbolelo glavo ter pokazal z znamenjem: »Nič se ne boj. Ne bom klical sodnika.«
Ravujev obraz se je nekoliko zjasnil in v njegovem pogledu je bilo nekaj podobnega zahvali in ganotju. Zahvalil se je za pravdo, zahvalil se je za družbo, ne da bi kaj rekel; njegovo navadno zaupanje ga je zapustilo. Dobro je vedel, da sindikatni člani niso imeli prav, da so zahtevali, da Gilbert deli z njimi, vedel je, da njihova zahteva ni temeljila na drugem kot na sili. In zato se je sramoval. Mislil je tudi, da je branje, ki je bilo ravno poprej povzročilo napad na Gilberta. O tem pa ni hotel govoriti.
Gilbert je trpel in bolečina je trikrat začete besede ustavila na ustnicah. Končno pa je rekel, kakor tisti, ki jim nesreča in oproščen je dajeta oblast:
— Misliš, da si njih vodja, Ravu, pa nisi. Ti ne zadržiš mnogo ..., puščaš, da delajo kar hočejo ...
— Dobro vem ...
— Kar pa se njih tiče večina ni, kakor ti, za
stanovsko misel, hočejo le nerede in pustošenje; odkar jih poznam, so se močno poslabšali...
— Ne govori tako, Kloke, naša stvar lepo napreduje. Precej smo napredovali.
— Mogoče, Ravu, toda srca se niso izboljšala ... Bratstvo ni prišlo ... jaz sem ga pričakoval.
Ravu je zgrabil za snov, ki se mu je nudila. Za trenutek je pozabil ranjenca in govoril je fraze o zvezah.
— Nič drugega ne vidiš, kot nepopolnosti prole-tariatne organizacije? Oh, to je preprosto! To je lahko reči! ... Toda treba je zaupati v mlade sile, moj dragi! Prihodnjost bo naučila te ljudi, ki še ne vedo vsega, ostrosti pravičnosti; prihodnjost jih bo osvobodila in poučila ...
Gilbert ga je z dvigom roke ustavil.
— Ne laži, Ravu! Vedno govoriš o prihodnjosti, kadar si v zadregi. Rečem ti, da se ne bodo ničesar naučili, če se še doslej niso nič. Ali jih bo pravičnosti učil učitelj? Vsi so že bili v njegovih rokah. Ali jih bo učil župnik? Veš dobro, da z župnikom nimajo ničesar več. Ali časopis? Vsak dan ga bero. Ali boš ti? Torej!
Kljub bolečini je dvignil ramo. Gilbertov glas je postal slab in piskajoč.
— Žalosten sem, Ravu, kadar mislim na tovariše. To je pač najmanj, da ne bom tožil... Eh, saj nimajo od česa živeti...
— To je res!
— Ti nimaš nič več!
Ravu je mislil, da se je Gilbertu bledlo in da je govoril o vsakdanjem kruhu. Toda Gilbert je govoril o srcih in umih, ki nimajo moči in hrane za življenje ter se ne razumejo.
Obiskovalec je porabil trenutek, ko je Gilbert zaprl oči. Odhajal je ter se trudil, da ne bi ropotal
zborovanje je vodil kanonik dr. Žerjav Gregor, duševni vodja »Zveze fantovskih odsekov«, pa naj se »Pravica« nanj obrne za informacije. Po naši vednosti je ta termin že potekel.
Spomin jih zapušča. Rdeča »Delavska politika« bi rada nadela »Delavski fronti« naziv »tetka«. Ne bi ji kratili tega veselja, če bi imela prav. Prav nima prav ne iz formalnih ne iz stvarnih razlogov. »Delavska fronta« je namreč sedaj šele v drugem letu, dočim jih šteje sodrugarica že 12, torej deset več. Razen tega pa piše sodrugarica še vedno v starem predvojnem stilu rdečkaste gonje in se prav nič ne zaveda, da živimo že v letu 1937. Ker je torej sodrugarico spomin že popolnoma zapustil, kar je normalno pojav starosti in onemoglosti in le izjemoma posledica hude bolezni, pritiče vsekakor naziv »tetka« njej, ne pa »Delavski fronti«. Da je prišla sodrugarska »tetka« res popolnoma ob spomin, dokazuje tudi njeno zatrjevanje v št. 17 v člančiču »Kako lažejo«, ko pravi, »da se svobodne strokovne (to je marksistične!) organizacije sploh niso udeležile volitev v splitsko delavsko zbornico leta 1933. in da se ta nahaja v rokah ju-gofašistov« in da torej lažemo. Mi ne la-žemo in ničesar ne preklicujemo! Sodru-garici pa tole: Volitev v splitsko delavsko zbornico se leta 1933. res niso udeležile rdeče organizacije URSove smeri, pač pa one ORSove smeri (Haramina, Zagreb), ki pa ravno tako trdijo o sebi, da so svobodne kot URSovci, h katerim spadajo tudi slovenski rdečkarji. Kdo od obeh ima prav, naj se med seboj zmenijo. Mogoče bo trdila »Delavska politika«, da se je zvezal takrat ORS s fašisti. Že mogoče. Toda ali se niso vezali tudi pri nas rdečkarji pri občinskih volitvah z nacionalisti, katere sicer vsak dan psujejo v časopisju s fašisti? Za splitski primer očitate jugo-fašistični teror. Dobro. Pa povejte še, kako imenujete teror, ki ga je izvajal URS v zagrebški delavski zbornici, kjer je bila razveljavljena lista krščanskih strokovni-čarjev ? To je bil pa fašistično-marksistič-ni teror! »Delavski politiki« svetujemo, da si spomin nekoliko osveži, da se ne bo smešila z neznanjem iz zgodovine marksističnih nedoslednosti in polomij J Mogoče bi ji kaj pomagala pomlajevalna Vorono-va metoda?
Idvctprcah
V Rusiji so obešali nekega zločinca. Preden 00 ga potegnili na vešala, so ga vprašali, če še česa želi.
»Zapišite me v komunistično stranko!«
»Čemu pa?«
»Da se bo ljudem dobro zdelo, češ, zopet je en falot manj na svetu!«
Sporazum v vevških papirnicah. V sredo je bila v Ljubljani podpisana kolektivna pogodba med zastopniki združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode ter med predstavniki delavskih strokovnih organizacij. Dosežen je bil sporazum glede mezd. Kakor znano, so zahtevale tovarne 10% znižanje obstoječih mezd, čemur so se delavci uprli ter so pred tremi meseci stopili v stavko. Delavstvo je energično vstra-jalo v stavki ter se ni dalo zapeljati obljubam tovarn. Zahtevalo je sklenitev nove kolektivne pogodbe z znesnimi mezdami ter je opozarjalo, da je tako znižanje, kakor ga predlagajo tovarne, skrajno krivično sedaj, ko se je cena papirju močno podražila. Ker ni bilo nobenega izgle-da, da bi prišlo do sporazuma, je vzel zadevo v svoje roke ban dr. Natlačen. Njegovemu posredovanju se je posrečilo, da so trdovratne tovarne popustile, nakar so tudi delavci pokazali svojo uvidevnost. Urne mezde se v tovarnah znižajo od 10% na 7.5%. Delavstvo je na svojih članskih sestankih odobrilo ta sporazum in v sredo je bila tozadevna kolektivna pogodba podpisana. Obrat v papirnici se s tem zopet pričenja.
Količevo. V j zadnji številki »Našega lista« je zanimiv dopis iz Količevega. Prinašamo ga dobesedno: Na Količevem je delavstvo organizirano v JSZ, katere glasilo je »Delavska pravica«, glasilo krščanskega delovnega ljudstva, nikakor ne more sprijazniti z očitkom, da so nekateri člani brezbožni. Hočejo biti krščanski. Kako bi mi radi to zapisali, ako bi odgovarjalo tudi resnici. Nekateri »zaupniki« — med nami imenovani »gospodje«, ker si domišljujejo, da so nekaj več kot navadni delavci — rušijo s svojim delovanjem našo organizacijo. Mesto delavskega vprašanja rešujejo verska in politična vprašanja. In s tem kopljejo grob naši organizaciji. Medsebojno upanje gineva, začenja, se medsebojno preganjanje. Komu v korist? Delavci bomo plačali ta račun kot smo jih že več, kadar ni bilo delavske sloge. Nič ne pomaga pritožba, da niste brezbožni. Dokler dejanja drugače govore kot besede, bomo upravičeno vas dolžili, da ste spravili našo organizacijo v slabo ime. Ta očitek morete oprati edinole z dejanji, ki razodevajo krščansko mišljenje. Dokler bo pa vam Bog na poti, kot izvor vsega hudega in dosledno katoliška Cerkev s papežem na čelu in s škofi, tako dolgo se ne morete otresti očitanja brezbožnosti. In zadnji čas v naši tovarni nove kletvine m bogokletstva, ali na jta spriču-jejo vaše krščanstvo m vernost? — Kdor ni še okužen od brezbožne slane, naj se vpraša, kam vodijo v ti zaupnosti nas delavce! Očistimo svojo organizacijo brezbožne gnilobe, da se bomo s ponosom imenovali krščanski delavci, ki nimajo s marksizmom nič skupnega. V odločnosti krščanskih načel je naša rešitev) — Delavci, skupaj!
Celje. Rdečim sodrugom smo pač mi zeleni v veliko nadlego. Tudi cinkarna ni izvzeta. Daai-ravno jim pri nas ne kratimo njihovega donosa, pa vkljub temu se spotikajo nad katoliškem delavcem, kjer le morejo. Tako se mi je pred kratkim pritoževal eden od mojih tovarišev, da mu že precej časa sodrugi dolgujejo 360 Din. Ker je isti po zanimanju tesar, so si ga nekoč najeli, naj jim napravi uto, ki bi služila za krov pevskemu društvu na njihovi veselici. Pozneje so to uto prodali za 1300 Din. Sedaj imajo vse mogoče izgovore, samo za njegov zaslužek, ki mu pripada, ne zmorejo. Že v naprej imamo dovolj lep dokaz, da kdor ne trobi v njihov rog, tudi zasluženega plačila ne dobi. Tudi naši zaupniki debatirajo na svojih sejah, da bodo odslej kazali svoj vpliv masi, ki je za njimi, za protičlane se pa ne bo posredovalo. Zakaj neki jltm je verska značajnost najhujši sovražnik. Delegati za bratovsko skladnico so se izvolili brez glasovnic, ker je bila vložena samo ena lista in sicer socljalistična. V svoji sredi imajo tudi delegata, ki je bil svoj čas pri krščanskih socijalistih in ustanovitelj raznih katoliških odsekov.
Celje. Marksistična sodružnost je na splošno že dobro znana, ni pa še tako razglašena na podrobno v posameznih podjetjih. Kakor v vsakem podjetju, je tudi v cinkarni nekaj kričačev,
ki se dokaj radi spotikajo nad versko značajnim delavcem. Vsak verski nagon in vsaka verska prireditev jim je v zasmeh. Svoj čas so govorili na svojih javnih shodih in sestankih, da je vsakemu na prosto dano, da lahko obiskuje tudi cerkev. Na svojih rednih sejah, tako vsaj Izvemo, pa imajo v debati, da za protičlane ne bodo intervenirali. Kdo pa so tisti protičlani? Gotovo ne samo zato, ker se vestno držijo svojega verskega nazora, ampak v glavnem zato, ker jim ne nudijo več tistih mesečnih prispevkov, ki znašajo letno 312 Din.
Se to In ono.
Socijalistična intemacijonala, ki je do sedaj že toliko žrtvovala za Španijo, bo imela 11. III. konferenco v Londonu. Pri tej priliki se pripravljajo nove manifestacije za španske rdeče sodruge.
Sladkorja smo v naši državi pridelali v preteklem letu 86,624.427 kg.
Invalidov je v Jugoslaviji 69.827, upokojencev 65.631. Za prve znašajo izdatki na leto 103 milijone Din, za slednje 1086 milijonov Din.
i^olgov je imela dravska banovina v preteklem letu 62,304.431 Din, mariborska občina pa 65,508.i>^_ jJin.
Notranji dolgovi naše države znašajo 8 milijard Din, zunanji pa 45 milijard Din. Povprečno na vsakega državljana 3800 Din.
Število zavarovancev pri OUZD je naraslo v januarju za 6856 v primeri z januarjem 1. 1935. Vendar je še za 16.000 manjše kakor v 1. 1930.
800.000 mož že šteje nemška armada, ki je oborožena z orožjem, ki je tehnično na višku.
Nedovoljene sečnje v državnih gozdovih v teku zadnijh treh let so povzročile državi za 80 milijonov Din škode.
Zaposlenost delavstva je v januarju 1937, če jo primerjamo z istim mesecem leta 1936, v skoro vseh industrijah napredovala. Celokupen prirastek znaša 6856 delavcev ali 9.13%.
V gozdno-žagarski industriji, katera je od meseca marca 1935 dalje neprestano padala glede zaposlenosti delavstva, je opaziti v zadnjih treh mesecih preokret na boljše, kakor nam kaže spodnja tabela:
1936 oktober	—	536
november	+	290
december	+	964
1937 januar	+	1545
Nizozemski ministrski predsednik je izjavil,
da more Nizozemska postati vsak hip bojišče in da je zato potrebno, da zviša svoj vojni proračun vsaj za 89 milijonov goldinarjev, kar je bilo tudi sprejeto (1 goldinar = 24 dinarjev)
Gospodarski položaj v Franciji se je poslabšal radi bega kapitala, ki se je zbal ukrepov Blu-move vlade. Ceni se, da je vsled tega izgubila Francija 100 milijard frankov.
Cisti dobiček 25 ameriških bank, ki so združene v posebni zvezi, se je v enem letu povečal za 147 milijonov dolarjev in je znašal v preteklem letu 934 milijonov dolarjev (nad 40 milijard dinarjev).
Trboveljska premogokopna družba bo povečala dividendo od 12 na 16 Din. Velja, da si to zapomnimo, kadar bo spet na tem, da se delavniki omeje.
V Belgiji se bodo plače rudarjev povišale za
5%, delavstvo pa zahteva 10% povišanje.
Državno nogometno prvenstvo. Z napetim pričakovanjem je naš športni svet pričakoval minulo nedeljo rezultat prvenstvene tekme med dvema najresnejšima kandidatoma za državnega prvaka, med zagrebškim Gradjanskim in bel-grajskim BSK. Tekma se je vršila v Zagrebu pred mnogimi tisoči gledalcev. S posebnim vlakom je prišlo na tekmo par sto Belgrajčanov. Tekma, ki jo je sodil italijanski sodnik, pa ni prinesla pričakovane rešitve. Končala se je po precej zanimivi igri neodločeno 1:1. Gradjanski je ostal še zanaprej na čelu tabele ter je jesenski prvak, vendar pa mu je BSK tik za petami. Prihodnjo nedeljo se prične pomladni del držav-
nega prvenstva, ki bo končnoveljavno razčistil vprašanje državnega prvaka. To vprašanje je letos za naš nogomet tem večje važnosti, ker bo državni prvak zastopal našo državo v tekmah za srednjeevropski pokal, ki se jih naši letos prvič udeleže.
Drobne nogometne zanimivosti. V Ljubljani se je vršila v nedeljo tekma med liginim moštvom SK Ljubljane ter reprezentanco Ljubljane, katero je predstavljalo moštvo Hermesa. Ligi-no moštvo je sicer premagalo nasprotnika s 7:2, vendar ni pokazalo ničesar osobitega, tako da obstoja upravičena bojazen, da bo pri pomladanskem državnem prvenstvu bolj slabo zastopalo slovenski nogomet, če ne bo pokazalo boljše forme. — V Mariboru se je pričelo v nedeljo prvenstvo mariborskega okrožja kar z dvema tekmama, ki sta se vršili na igrišču SK železničarja. Najprej sta nastopila ISSK Maribor m Cakovečki SK. Tekma se je končala neodločeno 2:2. Zatem sta igrala SK železničar in SK Ra-pid. Zmagali so Železničarji 4:0. — V Celju sta Igrala tekmo SK Celje in Atletiki. Zmagalo je Celje 2:1. — V Splitu je gostovalo moštvo Bate proti tamošnjemu Hajduku ter je bilo poraženo 2:1.
Slalom tekme na Pohorju. Tudi smučarji so v nedeljo imeli tekme in sicer pri Senjorjevem domu na Pohorju. Vršil se je dvoboj v slalomu med reprezentancama Maribora in Zagreba. Vsako mesto je postavilo deset svojih najboljših smučarjev. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so se udeležili tekmovanja za državno prvenstvo na Jahorini v Bosni ter jim je zaradi tega Zimskošportna zveza prepovedala start. Kljub tej prepovedi pa so tekmovali. Zmagal je v tekmi Maribor, ki je zasedel tri prva, nadalje peto, šesto, deveto in deseto mesto. Tekmovanje se je vršilo na 400 m dolgi progi z višinsko razliko 140 m. Imela je 33 vratc. Bila je zelo težka, poleg tega je bil sneg še moker, tako da so morali tekmovalci pokazati tudi veščino v mazanju smuči. Skupni čas mariborskih zmagovalcev znaša 23:27,02, Zagrebčanov 26:05,06.
Državno smučarsko prvenstvo na Jahorini, ki se je zaključilo, kot smo poročali, s sporom med tekmovalci v smuku m slalomu ter vodstvom tekem, ima sedaj kaj neprijetne posledice. Vodstvo Jugoslovanske zimskošportne zveze je na svoji zadnji seji ostro nastopilo proti nediscipliniranim tekmovalcem ter je vsem do na-naljnega prepovedalo nastope na vseh smučarskih tekmah. Na drugi strani pa so tekmovalci prav tako ostro nastopili preko svojih klubov in podsavez proti nemogočemu vodstvu tekmovanja ter zahtevajo, da mora zveza poprej postopati proti sodnikom in organizatorjem tekem, kakor tudi proti tekmovalcem. Spor je zavzel že ostro obliko ter bo imel najbrže kot posledico izpremembe v vodstvu naše vrhovne zimskošportne instance.
Stalin se je šel kopat. Toda zašel je pregloboko in se začel potapljati. Na obupne klice je pritekel delavec in mu pomagal na suho.
»Prisrčna ti hvala, tovariš! Jaz sem Stalin. Zaželji si, kar hočeš, vse ti bom izpolnil.«
»Prosim! Nikar nikomur ne povej, da sem te jaz rešil, ker me bodo ubili . . .!«
Frizerski salon Knez v palači OUZD, Sodna ulica 9, vas najbolje postreže. Trajni kodri z garancijo s posebnim preparatom, specijalna vodna ondulacija. Cene zmerne.	54
s cokli. Mati Justa je popravila ogenj, zavrela svoje čaje, jih precedila in posladila ter materinsko ponudila neprekosljivo zdravilo svojemu izčrpanemu in za spanje nezmožnemu sosedu.
Nastala je že visoka noč. Otroci so klicah ali trkali na vrata. Mati Justa jih je slišala celo takrat, ko so le mislih stisnjeni okoli ognja: »Matere še ni! Kako dolgo je pri Klokčjju!«
Ko je mislila, da je svojo bolničarsko dolžnost dovršila, je dolgo časa gledala ranjenca, ki je težko dihal radi zlomljenega rebra in radi krvaveče rane na prsih. Mislila je, da spi, ker je imel oči zaprte. Nato je privila stenj pri svetilki in odšla.
Gilbert je ostal sam. Ni spal. Mislil je na svojo ženo, ki ni najbolje vzgojila otroka; na Marijo, ki se je zjutraj pokazala tako nehvaležno in da je prepovedal, da bi jo poklicali; mislil je na tovariše, ki so ga tepli, njega, njihovega prijatelja od prve ure in njihovega »starega« in čisto tiho je ponavljal med svojo hrapavo odejo, nagubano v velike gube, kakor led, ki se topi na travniku:
— Ne, nimajo od česa živeti!
Nekaj časa je preteklo. Nek glas, sladek in mlad je smuknil skozi vratno špranjo. Ves gozd je umolknil. In besede so prišle. Mimoidoči je videl luč skozi špranje pri oknici.
— Gospod Kloke, če ne spite, kako vam je?
— Slabo moj fant. Kedo pa si? Vstopi.
Glas je mnogo tiše odgovoril:
— Ne, ne vstopim radi Ravuja. Toda jaz sem z vami gospod Kloke.
Lahek korak se je oddaljil in izgubil. Gilbert je mislil, kdo je bil ta; mogoče, mogoče sin Mihe, starega opekarja, videl ga je pri njegovem rovu; bil je mlad in dober; razen če ni bil to Štefan, sin
matere Juste, lep dečko, ki je sladko govoril in ki je zvečer pozdravljal drvarja, kakor prijatelja.
Mogoče je tudi, da je bil Janez, ta ki si je pri-žvižgal iz Montreijčnskega gozda. Ranjenec ni mogel uganiti. Toda tako neznatna, kakor je bila tolažba je lajšala bolečino. Gilbert je kmalu zaspal, noč je minila.
IV.
Vokrez.
Sonce je proti koncu marca že prav močno, če ni megle. Megla se je razpršila predpoldne. Dve uri je že, odkar je zvonilo. Po cesti, ki vodi iz Fontenej v Kri-la-vil, ki se sprva dviga, nato pada, da se zopet dvigne na krivino, ki venča- Tronsajski gozd, je hitro tekla rjavkasta kobila vprežena v kočijo Mihaela Meksime. Vzpodbujal jo je vonj sočnosti. Smolasta kri je tekla iz še zaprtih bukovih in hrastovih popkov, gozdovi, ki se širijo proti levi do Viži in ki nimajo, kakor morje druge meje kot obzorje, so rdeče žareli. General in njegov sin, ki sta sedela zelo skupaj, sta molčala in prijeten zrak prve pomladi jih je oblival. Vsak je sanjal svoje sanje in gledala sta za jatami konopljevk, ki so se dvigale ali za srakami, ki so znašale gnezdo. Šla sta k Žakmenu v Vokrez. Kmalu se je pokrajina spremenila; prišla sta v dolino Aron, veliki travniki, topoli, pustinja in bogastvo na obeh straneh potoka. Skozi ozko dolino sta videla travo, gosto in v vetru že barvo spreminjajočo, zadaj do soteske pri izvirku in naprej do kraja, kjer se megla stapljo v travo, reka in drevesa, obrnjena prot Niverneškemu kanalu.
Ko je voz zapustil cesto, je šel po vzporedni poti, nato pa po dolgi dovozni cesti sredi travnikov. Pot se je ustavila pred belim gradojn iz osemnajstega stoletja. Zgradba ni bila tako učinkovita, kakor pri
fontenejskem. Vokrez je imela velik hodnik, podkvaste oblike, dvignjeno pritličje, nadstropje, frizo in škriljaste strehe, prebodene le od dvojih strešnih oken. Na desni je bil nizek paviljon s podstrešno sobo, spominjajoč na staro bivališče, ki ga je 1. 1760 nadomestila nova Vokrez.
Semkaj, na to domačo zemljo, se je umaknil poročnik 2akmen, ko je podal ostavko. Takrat mu je bilo trideset let. S seboj je privedel na Vokrez svojo ženo in majhno hčerko, štiriletno Tončko. Kmalu potem, ko se je nekoliko pomiril radi uničene kariere, je izgubil gospo Žakmen, umrla je radi hripe, ko je bila še vsa mlada in je najbolj cvetela. Ostal mu je le otrok. K sreči pa je pripadal tistemu številu tolažečih bitij, ki lajšajo svetu gorje, ki razumejo bolečino preden jo kdo razodene, ki jo povsod najdejo kjer je, jo tiho potlačijo in če jo ne morejo streti, jo vsaj omilijo. Tončka je rešila obupa težko preizkušenega očeta. Ko je rasla mu je postala zaupnica, prijateljica, celo prijateljica temu človeku, ki je na zunaj si ohranil prejšnjo čilost, vso energijo, toda katerega duh je zgrešil pot, če so ga spomnili dveh izgubljenih sreč: mlade mrtve žene, ali pa ostavljene armade. Ta spomin je mogla le Tončka priklicati, ker ona je znala kako. Toda nihče drug ni smel omenjati te žalostne preteklosti. Pazila je na to, vedno je bila poleg, z znakom je pokazala: »Bodite tiho! ne govorite o tem!« Obrnila je pogovor, ali pa je branila očeta, odstranjajoč debato z nemirno nežnostjo, splošno in kakor materinsko.
Voz se je ustavil pred vokreškim hodnikom.
Gospod Meksime in Mihael sta trenutek počakala v prostrani sobi, prevlečeni z rožnatim platnofn, v katero je vstopala svetloba v treh velikih snopih skozi tri odprtine, ki so bile odprte na hodnik.
(Dalje sledi.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).