GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS LJUBLJANA — LETO XV — ŠTEVILKA 5 — MAJ 1973
Prehajamo v obdobje, ki bo za letošnji gospodarski rezultat odločilnega pomena
ZAKLJUČILI SMO PRVO ČETRTLETJE, KI ZA SATURNUS NAVADNO POMENI UVOD V GLAVNO SEZONO, TA PA JE
ZA KONČNI REZULTAT ODLOČILNEGA POMENA
Glavnemu direktorju inž. Mihu Košaku smo postavili vprašanje: »Ali so rezultati prvega četrtletja zadovoljivi in kakšno delo nam narekujejo naprej?«
Njegov odgovor v celoti objavljamo in mislimo, da je več kot le informacija o našem delu v prvem delu leta. Odgovor je poziv vsem članom kolektiva, da stojimo pred glavno proizvodno sezono, ki jo moramo izkoristiti z dobrim, produktivnim delom brez napak iz prvega tromesečja, ko smo sicer veliko naredili, vendar z velikanskimi stroški, ki so razvrednotili veliko delovnega truda in zmanjšali končni ekonomski rezultat. Odgo-v°r je tudi obveznost za vse družbenopolitične organizacije in samoupravne organe v našem delovnem kolektivu, da delujejo s povečano aktivnostjo v smeri ustvarjanja ugodnega delovnega vzdušja in vsakdanjih prizadevanj za racionalno delo. Delati moramo v vsakem primeru, učinkoviti Pa bomo le, če bomo vsi dobro delali.
Uredništvo
Rezultati, ki smo jih v Prvem tromesečju, danes Pa lahko rečemo že v pr-vi tretjini leta, dosegli, so zadovoljivi. Moram upora-
biti to vašo besedo, kajti marsikaj jim še vedno manjka, da bi bili nanje res ponosni. Vidna so prizadevanja za večjo proiz-
vodnjo, marsikje tudi za večjo ekonomičnost proizvodnje, vendar se skozi vse poslovanje še vleče vrsta ne samo objektivnih, ampak tudi subjektivno povzročenih slabosti, ki nam onemogočajo dosego ugodnejših rezultatov. Naj bom malo bolj razumljiv — pohvale so vredna prizadevanja vseh zaposlenih v obratu avtoelektrike in embalaži. Dosegajo letos visoko postavljene programe proizvodnje. Kljub velikim težavam, ki letos spremljajo proizvodnjo, predvsem pa prodajo izdelkov našega obrata v Zalogu, podjetje tudi vprvih mesecih leta, ko je običajno poslovalo z izgubo, tega letos ni zabeležilo. še bolj je seveda ta napor in rezultat lahko cenjen, če si ga predoči-mo v zvezi z vsemi težavami, ki so spremljale pro-
izvodnjo. Mislim predvsem na finačne težave in težave pri oskrbi z vsemi potrebnimi surovinami za proizvodnjo. V glavno sezono se torej odpravljamo brez negativne preteklosti. Da pa bi v njej dosegli zaželene rezultate, se velja spomniti na nekatere še neuporabljene rezerve v prvih mesecih poslovanja. Mislim predvsem na primere, ko smo brez potrebe iz nevednosti zaradi lahkomiselnega ravnanja, pa tudi neodgovornosti in nediscipline jemali drug drugemu, pa tudi samemu sebi denar iz žepa. Naj navedem samo nekatere elemente slabega ravnanja. Povečali smo fizični obseg proizvodnje za 13%, vendar pa za to povečanje porabili kar za 18% več materiala. In če vemo, da je bela pločevina eden od naših dragih materialov za proizvodnjo, ali smo res
prepričani, da jo je bilo potrebno v odpadkih v prvem tromesečju odvreči kar 380 ton, mar ne bi bilo dovolj tudi 300 ton? To vendar pomeni velik denar, ki je sedaj brez potrebe zapustil podjetje. Ne bi bilo treba bolj pridno delati, dovolj bi bilo delati bolj vestno, to pa seveda že kar od obrato-vodje navzdol.
Samo hitenje pri delu in visoko doseganje norme ostane brez pravega rezultata, kar se pozna sicer posredno prav vsakemu, če je delo nekvalitetno opravljeno. V prvem tromesečju sta nam prav slaba kvaliteta dela in visok odstotek reklamacij močno znižala ustvarjeni uspeh. Ves izplačani regres za letni dopust bi lahko pokrili samo s tako izgubljenim denarjem.
(Nadaljevanje na 2. str.)
Mesec
mladosti
maj je bil mesec mla-Saturnužanov v pravem mislu. že sicer dokaj razgi-h!!?1 80 ta mesec mladosti besedno napolnili z raznimi aktivnostmi na športnem n. rekreacijskem področju. UdeieiHj so se cele vrste •ekmovanj v počastitev dne-1,7 mladosti, v velikem števi-Pa so šli tudi »Po poteh tovarištva in spominov«.
PREHAJAMO V OBDOBJE, KI BO ZA LETOŠNJI GOSPODARSKI REZULTAT ODLOČILNO
(Nadaljevanje s 1. str.)
Splošni stroški proizvodnje presegajo tiste, ki so bili predvideni z letnim planom. To je dokaz, da akcija varčevanja ni prisotna dovolj živo in da bomo morali zapreti tudi ta ventil, če želimo, da nam ostane več sredstev za modernizacijo proizvodnje in izboljšanje delovnih pogojev.
Končno, še vedno smo prodajali kupcem, ki nam niso poravnali dolgov. Ustvarjeni dohodek se nam je zato zmanjšal kar za 1,67 mio N din.
Prav nič pozitivno tudi ne moremo oceniti ravnanja z delovnim časom. Kljub zaostritvam discipline se redni delovni čas slabo izrablja, istočasno pa je bilo samo v prvih treh mesecih opravljenih 58,600 nadur, kar je veliko preveč. Postavlja se namreč vprašnje, zakaj ne zaposlimo novih delavcev, če je treba opraviti toliko dela oz. ali ni v velikem številu nadur skrit tudi neupravičen zaslužek in privilegij nekaterih? Zahteva, da nadure obravnavajo obratni delavski sveti, da torej njihovo upravičenost bolj kontroliramo, lahko marsikaj spremeni.
Kot zadnje, pa ne najmanj še, ampak celo naj-pomebnejše odstopanje od z gospodarskim načrtom predvidenih gibanj, moram navesti močno odstopanje v delitvi ustvarjenega dohodka. Ves ustvarjeni dohodek smo razporedili za osebne dohodke, izplačali smo jih v prvih 3 mescih na isto število kot lani. S tem smo močno presegli družbeni dogovor o delitvi OD v kovinski industriji. Z ustvarjenim dohodkom smo dosegli pokritje vvrednosti točke samo 7,73 din, izplačevali pa smo jo v vrednosti 11 din, torej za kar 3,27 din preveč. Kaj to pomeni? Z nadaljevanjem takšne politike delitve, oziroma brez vidnejšega izboljšanja proizvodnih rezultatov, bi ostali brez ustvarjenih skladov, tudi skladov za družbeni standard, za razvoj podjetja, za modernizacijo in novogradnje. Pomenilo bi resno stagnacijo v gospodarjenju, ogrožalo pa tudi socialno varnost vseh zaposlenih. Zato je posebej važno, da imamo ob vstopu v »glavno« sezono
pred očmi resnost položaja z ene strani, pa tudi pota izboljšanja pred seboj.
Družbenopolitične organizacije so zastavile programe svojega delovanja v smer intenziviranja gospodarjenja v podjetju. Gotovo so letošnji »zadovoljivi« rezultati tudi plod njihovih prizadevanj. Fronta pa je vendarle še v celoti odprta. Še vedno je, kot sem prej dejal, vrsta odprtih vprašanj in nalog, ki zahtevajo združitev vseh sil v podjetju in več odgovornega dela.
Prav ob vstopu v glavno sezono, ko se občutno povečujejo proizvodne naloge obrata konzerv v Zalogu, bodo skupna prizadevanja prav vsega kolektiva nadvse pomembna. Potrebno bo do maksimalne možnosti izkoristiti proizvodne kapacitete, da bi brez večjega povečanja delovne sile povečali realizacijo podjetja. Da bi proizvodne kapacitete nemoteno obratovale, bo potrebno prizadevanje prav vseh. Pravočasen nakup surovin, prav, hiter remont orodij, vzdrževanje strojev in na-prizadevanja prodaje za večje serije, finančne službe za vsa potrebna sredstva, proizvodnih obratov pa za odgovorno in kvalitetno delo. Podčrtal sem prav zadnje, saj nam izkušnje lanskega leta pa tudi letošnjega prvega tromesečja kažejo, kako lahko z nekvalitetnim delom hitro pokvarimo in uničimo prizadevanja daljšega obdobja.
Prehajamo v obdobje, ki bo za letošnji gospodarski rezultat odločilno. Dosedanji rezultat nam kljub nekaterim slabostim daje solidno osnovo. Potrebno je le, da obogateni z izkušnjami prvih treh mesecev, Družbenopolitične organizacije, organi samoupravljanja na vseh nivojih, prav vsak posameznik bi moral kvaliteti svojega dela in ravnanja posvetiti več paž-nje. Uspeh potem ne more izostati, če nam bo nekaj težje sedaj, nam bo lahko ob zaključku leta lažje, takrat morda le ne bo treba govoriti samo o težavah in nemožnostlh za rešitev perečih vprašanj standarda. Torej, vsak malo na svojem delovnem mestu, zbrano skupaj pa nov delovni uspeh kolektiva Saturnus.
Kako delovne organizacije izvajajo akcijo varčevanja in se vključujejo v stabilizacijska
prizadevanja?
V	34. številki »Obvestil« v začetku letošnjega leta smo osnovne organizacije sindikata oziroma vse delovne organizacije podrobneje seznanili z akcijo varčevanja, ki sta jo spodbudila Zveza komunistov in sindikati Jugoslavije.
V	organizacijah združenega dela so nosilci akcije varčevanja organizacije Zveze komunistov in osnovne organizacije sindikata, ki seveda angažirajo tudi samoupravne organe. Konkretne naloge sicer lahko najbolje ocenijo posamezne sindikalne organizacije, nekaj pa smo jih vendarle nakazali in jih ponovno navajamo:
—	varčevanje z reprodukcijskim materialom in neproduktivnimi uslugami,
—	večja produktivnost dela in izkoriščanje delovnega časa,
—	ukrepi za zmanjšanje kilometrin, dnevnic, honorarjev in kontrola nad obračunavanjem,
—	racionalno poslovanje v zunanjetrgovinskih in drugih predstavništvih.
—	zmanjšanje sodnih stroškov ob zaostritvi odgovornosti vodilnih delavcev.
—	upravičenost stroškov za razne proslave, praznovanja, obdaritve ob obletnicah,
—	zmanjšanje stroškov za reprezentanco (banketi, kosila, drage pijače),
—	upravičenost drage reklame, provizij, udeležbe na vsemogočih sejmih,
—	varčevanje pri gradnji in vzdrževanju upravnih zgradb, nabavi inventarja, avtomobilov,
—	varčevanje s časom (slabo pripravljen in predolgi sestanki),
—	uvedba delavske kontrole in ukrepi za varčevanje.
Vsakodnevno nas sindikalne organizacije seznanjajo z ukrepi, sprejetimi v delovnih organizacijah v cilju varčevanja in prispevka k stabilizaciji.
Sindikalne organizacije! Če še niste, sprejmite program varčevanja in vstrajajte, da
se dosledno izvaja!
Na podlagi poročil sindikalnih organizacij in obiskov v posameznih delovnih organizacijah lahko ugotovimo, da je akcija varčevanja zajela zelo širok krog delavcev in
ni bila samo erlkratna — ob novem letu, pač pa se nadaljuje.
— V delovnih organizacijah se stroški iz materialnih izdatkov znižujejo na minimum, poostrena je kontrola nad dnevnicami, potnimi stroški. Isto velja za reprezentanco, propagando, provizije, udeležbe na raznih sejmih in podobno.
— Izkoristek delovnega časa se sproti analizira in ustrezno ukrepa. Na račun boljšega izkoriščanja delovnega časa se predvideva večja proizvodnja ob istem številu delavcev. Pogosteje so analize izkoriščanja delovnih naprav, surovin in polproizvodov s primernim ukrepanjem.
Proučite, zakaj delavci niso stimulirani za varčevanje. Večina delovnih organizacij navaja, da neposredne stimulacije še niso uvedli. Neposredna stimulacija za varčevanje seveda ne sme prizadeti kvalitete dela, ne sme iti na račun družbene prehrane, zaščite delavcev pri delu in podobno.
— Stabilizacijski programi so v večjih delovnih organizacijah sprejeti in so sestavni deli gospodarskih planov za leto 1973. V majhnih delovnih organizacijah posebnih stabilizacijskih programov ni, pač pa se intencije varčevanja vključujejo v plane tekočega leta.
— Vse delovne organizacije znižujejo izplačila iz ci-vilno-pravnih razmerij, nekatere ta izplačila celo ukinjajo oziroma ukinjajo civilnopravna razmerja.
— Novoletna akcija za odpravo bogatih daril, zabav in tudi čestitk je dokaj uspela! Mnoge delovne organizacije so namenile sredstva namesto daril in čestitk za razne humanitar.e akcije. Podobno je bilo ob Dnevu žena.
— Sindikalna članarina se racionalno uporablja za namene, lastne sindikalni organizaciji. Nadzorni odbori so pri pregledu finančnega in materialnega poslovanja še posebej pozorni in dajejo navodila za trošenje teh sredstev v bodoče.
Proučite, zakaj je v delovni organizaciji odpor proti izplačilom osebnih dohodkov
POVEJTE ZNANCEM!
Povejte prijateljem In znancem, da sprejmemo v delovno razmerje več delavk in delavcev za delo v proizvodnji. Povabite jih, da postanejo Saturnužani.
Zglasijo naj se v kadrovski službi — Ob železnici 16. Nastop službe je mogoč takoj!
Kadrovska služba
preko hranilnih knjižic. Prizadevajte si, da bo tudi ta akcija — v prid stabilizaciji — uspela!
— Javnost podatkov o osebnih dohodkih je v večini organizacij zagotovljena. Delavci so z izplačanimi osebnimi dohodki vseh seznanjeni bodisi preko internih glasil, objav na oglasnih deskah, vpogleda v plačilne liste in podobno. Zanimiva je objava o osebnih dohodkih v Karto; nažni tovarni, kjer posebej analizirajo izplačila izpod 1100 din in preko 4000 din, čeprav se pregled v celoti daje vsakemu zaposlenemu. Isto velja za izplačila iz materialnih izdatkov (dnevnice, kilometrina itd.).
Sindikalne organizacije! Če v vaši organizaciji podatki o izplačilih osebnih dohodkov ter dnevnicah in kilometrinah niso javni in primerno objavljeni, vztrajajte pri tem!
— Stabilizacijski programi in ukrepi na področju varčevanja v vseh delovnih organizacijah zahtevajo organizacijske ukrepe za racionalnejše poslovanje. Racionalizacija poslovanja se dosega preko izpopolnjevanja notranje organizacije, zmanjševanja števila režijskega kadra, modernizacije obratov in celotne DO, uvajanja novih artiklov, boljše izrabe surovin, polproizvodov, boljše izrabe delovnega časa in podobno.
Integracijska gibanja so pospešena, gre pa tudi za številnejše primere poslovno tehničnega sodelovanja ir* združevanja sredstev.
— Delovne organizacije uresničevanje ustavnih dopolnil pozitivno povezujejo s stabilizacijskimi prizadevanji in varčevanjem ker je poslovanje preko TOZD organizirano smotrneje, bliže delavcem, ki zavestno delujejo na znižanju stroškov, boljši kvalitet! in podobnem.
Proučite v vaši organizaciji, kako je s pripravami na uvedbo samoupravne delavske kontrole! Te kontrole v večini delovnih organizacij Š8 ni.
Obvestiti vas moramo, da tudi mestna organizacija sindikatov (mestni odbori posameznih dejavnosti in mestni svet Zveze sindikatov) izvaja akcijo varčevanja. Čeprav ie doslej trošenje sindikalne članarine ni bilo neracionalno’ gre vendarle za večje prihranke iz materialnih izdatke'/-Varčevati pa nikakor ne smO' mo pri sredstvih, namenjenil1 članstvu: pomočeh v prim6' rih materialne stiske in brezposelnosti, pravnih nasvetih’ preventivni rekreaciji, izobraževanju sindikalnih delavce*’
o
Iz poročil O0‘’
akciji varčevan povzela Jožica Valenča
REGRESI - kdaj, kako in čemu
Letošnje izplačilo regresov za dopuste je imelo malce nenavaden pričetek. Razne neutemeljene govorice »o odpravi regresa« so prispele tudi v naš delovni kolektiv. Sledilo je temu ustrezno razpravljanje med zaposlenimi. Vendar pa odprava regresa ne more priti čez noč, že fa, t?.ne’ ker smo delovni kolektivi podpisali listino o samoupravnem sporazumevanju, ki vsebuje med drugim tudi določila o regresu za čas dopusta. Zato v prihodnje več zauJ?.ania v dogovore, ki temeljijo na osnovi samoupravnih aktov.
Bistvo letošnje razprave o regresih je bila njegova vi-sina.^ Samoupravni sporazum določa, da lahko posameznik prejme za dopustovanje od 400—600 din, in to enkrat letno. Pristojni samoupravni organi in družbenopolitične organizacije so o tem problemu razpravljali ter bili mnenja, da naj se zaposlenim izplača regres v maksimalni višini. Jo stališče utemeljujejo s tem, da zaposlenim ne more-m°. v večjem številu zagotovi' počitnikovanja v lastnih domovih ter so tako tisti, ki se poslužujejo teh ugodnosti Y boljšem položaju. Prejema-1° namreč ugodnost regresa se enkrat v počitniškem do-Jttti. To jih postavlja v privilegiran položaj, še posebno, kar je teh koristnikov le 15 odstotkov od števila celotnega kolektiva.
Odločitev, da izplačamo najvišji regres, pa ima za posledico, da bosta morala počitniška domova v Kranjski 9°ri in na Velem Lošinju poslovati po ekonomskih cenah, kl Pa bodo seveda višje od dosedanjih. V ekonomski ce-m so upoštevane dajatve, ki !_ mora kriti gost (hrana, pi-*acka' OD osebja, najemnine ®?b). medtem ko bi stroške okoli vzdrževanja, opreme, nabave inventarja itd. še na-Pfej krilo podjetje kot lastnik domov
Ker je bilo za odločitev o „Premembi glede načina oo-iI?v.ania potrebno mnenje ko-ektiva, je DSP sklenil, da bo okončna odločitev sprejeta ® ?• ko se bo omenjena Preblematika dala v razpravo aPoslenim. Zato so bili v od-kih EMB, OTP, obratu pla-,'ke Polje, obratu Zalog, inra1?kih obratih, v razvoju ■ delavnicah in skupnih uzbah organizirani sestanki, na katerih se je o tej proble-tiki razpravljalo. Končni Iz-sestankov so pokazali, da se zaposleni v veliki ve-
čini odločevali za varianto: izplačati regres v maksimalni višini 600 din in vzporedno s tem preidejo počitniški domovi na ekonomsko poslovanje. Predlog, da bi bili regresi za dopuste manjši in da bi še naprej regresirali poslovanje počitniških domov, ni bil sprejet.
Ko smo se odločili za nov način izvajanja politike regresiranja in ekonomskih cen v domovih oddiha, nastaja vprašanje, ali smo naredili korak naprej k razvijanju delavskega turizma ali ne. Trenutni položaj kaže, da ne, vendar menimo, da so dane določene možnosti za razvijanje in osveščanje zaposlenih v tej smeri. Zato bi bilo potrebno, da vsi, ki imajo opraviti z razreševanjem dopustniške problematike zaposlenih, začno že sedaj z načrtnim delom. Glavne smeri obdelave tega vprašanja pa bi po našem mnenju morale biti:
a)	osveščati članstvo kolektiva in mu nenehno poljubno prikazovati pomen počitniške rekreacije — najsi bo na morju ali v gorah;
b)	organizirati zaposlene in jih navajati, da bodo že v začetku leta mislili na počitniško rekreacijo z varčevanjem, na ta način, da bodo mesečno vlagali določeno vsoto v blagajno recepcije za čas dopusta;
c)	način izplačevanja regresov bi se moral vezati na plan dopustov v podjetju. Tako naj bi dopustnik dobil regres v tistem mesecu, ko bi šel na dopust. S tem bi dosegli, da bi bil regres porabljen v večji meri za dopust. Sedanji način izplačevanja ob 1. maju ima bolj značaj nagrade oziroma presežka osebnega dohodka in se denar porabi za povsem druge namene;
d)	kazalo bi začeti razgovore tudi o počitniški dejavnosti na ravni občine preko samoupravnih dogovorov. Osnovni namen naj bi bil med podjetji doseči čim enotnejše cene storitvam, boljšo zasedenost kapacitet ter izmenjavo med posameznimi domovi počitka, kar bi vplivalo na tečjo udeležbo.
Nakazanih je nekaj misli, upamo pa, da bodo sprožile med družbeno političnimi or-tako med zaposlenimi kot ganizacijami razgovore, ki naj bi vodili k nadaljnemu razvoju počitnikovanja.
Jurij Vabšek
ČESTITAMO
y mesecu juniju praznujejo življenjski jubilej — 50-letnico:
OLGA PIPAN — splošne službe MARIJA PEKLAJ — splošne službe MARIJA ŽAGAR — embalaža
Slavljenkam čestitamo za praznik in jim želimo še dolgo življenjsko pot v zdravju in zadovoljstvu.
Uredništvo
Bliža se čas dopustov. Vse več turističnih podjetij vabi na morje in druge kraje. Kje in kako bodo letovali naši delavci? Bo regres odigral svoj ramen? (Pri pakiranju pločevink v obratu
Zalog FANI VESELKO).
OŽIVLJENA ORGANIZACIJA ZK
Po nekajletni krizi v organizaciji ZK se je v zadnjem času široko razmahnila aktivnost na vseh področjih. Komunisti so se otresli pasivnosti in znova zavzeli vlogo, ki jim pripada kot najnaprednejšemu delu delavskega razreda.
V stanju, kakršno je bilo, tudi osnovna organizacija ZK tovarne Saturnus ni mogla doseči bistvene spremembe stanja v primerjavi s tistim, kar je bilo v širši okolici. Člani ZK niso predstavljali organizirane sile, ki bi vodila utrip družbenega življenja in dela v tovarni. Procesa oživljanja se ne da izvesti čez noč, tem-
več je to stvar dolgoročnega in trdega dela. Za dosego tega cilja je potrebno ustvariti nekatere pogoje.
Eden najvažnejših pogojev je bil dvig ideološke in politične ravni članov. Stanje na tem področju je zelo klavrno. Tega znanja ni mogoče dobiti v šoli, prav tako pa se člani težko izobražujejo sami, saj skoraj ni literature, ki bi na poljuden način razlagala osnove dialektičnega materializma. Samo čustvena privrženost organizaciji ZK ni dovolj. Člani moramo biti razumsko, na podlagi znanja in dejstev prepričani v pravilnost naše poti. Sekretariat se
tega zaveda, zato smo ustanovili komisijo, ki bo proučila načine in organizirala tovrstno vzgojo. Pri tem nam je občinski komite obljubil vso pomoč.
Drugi pomemben pogoj je pridobivanje novih, mladih članov, kajti organizacijo je treba, kot vsako živo tvorbo, nenehno obnavljati. Zadnji sprejem je bil leta 1969. V letošnjem letu smo skušali nekoliko popraviti zamujeno in smo pričeli široko akcijo evidentiranja kandidatov. Po temeljitem obravnavanju po oddelkih je bilo predlaganih in na skupnem sestanku sprejetih 10 kandidatov.
Ker mora kadrovanje postati stalna skrb, so v nekaterih oddelkih že ustanovili komisije, katerih skrb je evidentirati morebitne kandidate.
OOZK je sodelovala v vseh dogodkih v naši tovarni, v pripravah na referendum za samoprispevek, pri sestavljanju programa stabilizacije, obravnavala je tekoča družbenopolitična vprašanja in drugo. V zadnjem času je treba omeniti sodelovanje pri pripravi predloga za razpis glavnega direktorja ter pri obravnavanju in uvajanju ustavnih dopolnil. Začeli smo akcijo za javnost dela vseh organov in v zvezi s tem objavo OD in stanovanjskih kreditov. Seveda pa ne smemo ostati samo pri tem.
V	bližnji prihodnosti nas čaka organizacija TOZD in s tem reorganizacija cele OOZK, ki se bo morala prilagoditi novemu stanju.
V	bodočem delu se moramo zavedati, da bomo samo z dobrimi rezultati dela dvignili raven organizacije ZK In dosegli zaupanje, ki je pogoj za uspešno delo.
Inž. Martinčič
♦♦♦♦♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ X
I
V LETU 1973 EKONOMSKE CENE V NAŠIH DOMOVIH
Člani kolektiva so se na sestankih v oddelkih posameznih delovnih enot odločili, da je treba letos v naših počitniških domovih v Kranjski gori in Velem Lošinju poslovati po ekonomskih cenah. Poslovanje domov hkrati pogojuje višino regresa. Ker so zmogljivosti naših domov premajhne, da bi omogočali vsem članom kolektiva letovanje v njih, smo se odločili za maksimalno izplačilo regresa — 600,00 dinarjev.
Ekonomično bomo poslovali po izračunih samo v primeru, če bodo naši domovi dobro zasedeni, kar pa je seveda vprašanje.
Cene v naših domovih za leto 1973 so sledeče:
	Veli	Kranjska
	Lošinj	gora
Člani kolektiva Svojci (žena ali mož),	55,00	50,00
ki so zaposleni Svojci (žena ali mož),	60,00	55,00
ki niso zaposleni	55,00	50,00
Otroci nad 10 let	55,00	50,00
Otroci pod 10 let	40,00	35,00
Tuji gostje	70,00	70,00
Otroci nad 10 let (tuji)	70,00	70,00
Otroci pod 10 let (tuji)	55,00	55,00
Avtooprema povečuje zmogljivosti
Pred nami je nov delček novega izdelka. To je majhen pločevinast izdelek, navidezno nepomemben in brez posebnosti. Nismo ga še vgradili, ni še v nobenem skladišču, tudi izdelali ga še nismo; torej ga še ni. Ima pa že ime »Ploščati priključek« in številko »15 360«, torej na papirju je že znan.
Da bi ta del dobil tudi realne oblike in postal uporaben, ga moramo izdelati. Pri določanju načina izdelave smo naleteli na zanimivosti, ki bodo morda zanimale širši krog sodelavcev — bralcev.
Postopek, I o iz kosa pločevine izdelano oblikovan sestavni del, lahko izvedemo na zelo različne načine.
Oblike izdelka in dimenzije dajejo osnovno zahtevo za izbor delovnega postopka, ki je v tem primeru sestavljen iz štirih delov. Ta element lahko izdelamo v ločenih operacijah, kar predstavlja 4
V drugem primeru pa imamo eno orodje, ki v enem gibu opravi vsa opravila zgor-
orodja, ali pa v združeni operaciji vseh štirih delov t— v enem kombiniranem orodju. Ker vsakemu orodju pripada tudi pogon — v tem primeru stiskalnice, pomeni tudi 4 ali 1 stiskalnico itd., skratka, na prvi pogled je ugodnejši drugi postopek, ki izdela izdelek v enem orodju.
Vedno pa se zgodi, da je tako orodje bolj zahtevno za konstrukcijo, izdelavo in uporabo in ta navidezna prednost se lahko tudi spremeni v nedosegljiv cilj. Da bi ugotovili, kaj je ugodnejše in se bolj pravilno odločili, moramo pregledati vsako operacijo posebej, za vsako vrsto orodja.
V prvem primeru imamo 4 operacije:	rezanje, zvijanje,
stiskanje in obrezovanje, ki so v tabeli podane s porabo časa za izdelavo priprav in izdelavo celotne količine 1 000 000 kosov.
Potreben čas, izražen v urah za:
njih štirih orodij. Zanj potrebujemo naslednje čase:
Če tabeli pregledamo in ju primerjamo, vidimo, da rezultati v posameznih kolonah potrjujejo, da je ugodneje delati po drugem konceptu.
Izdelava načrtov in izdelava orodja se razlikujejo le za prpibližno 20 %, medtem pa kaže izdelava delov po primerjavi čistih časov približno 60-kratno razliko.
Ker je naročena količina 1 000 000 kosov tudi končna količina, je zanimivo primerjati tudi čas za izdelavo priprav: 512 ur proti izdelovalnemu času 3385 ur, ki v razmerju znaša približno 1 : 6,6, v drugem primeru pa 420 : 55 ur, ali 7,6 : 1.
Ker to ni edini primer, ki predstavlja velike spremembe v raznih pogojih, jih nekaj povzemam:
—	60-kratna razlika v hitrosti predelave,
—	približno 50-kratna razlika o odnosu čas priprav in čas izdelave,
—	skupna delovna doba orodja bo le 55 ur,
—	7,6-krat večji čas za izdelavo priprav kot za izdelavo delov.
Seveda je hitrost tega dela že precej velika, vendar je še 3-krat prenizka za doseganje normativov na razvitih področjih. Že tako se vsiljuje vprašanje, kaj bomo z orodjem po preteku 55 delovnih ur, kolikor bo to orodje delalo; sicer bi se pa spraševali, kaj bomo z orodjem po približno 18 urah dela.
Vse navedene številke so le približne in primerne za ocenjevanje, primerjanje in razmišljanje. Tisti, ki se bo bolj poglobil v nakazano problematiko, naj ne pozabi, da je to le sestavni delček.
Resnica je, da bo takih in podobnih problemov vedno več in da so taka dela so-
operacija	izdelava	izdelava	obratovanje or. za milijon kosov — čisti čas
.	Kombinirano 1	orodje	120	300	55
	operacija	izdelava načrtov	izdelava orodja	obratovanje or. za milijon kosov — čisti čas
1.	rezanje	64	180	55
2.	zvijanje	, 24	52	1110
3.	stiskanje	24	40	1110
4.	obrezovanje	40	88	1110
	Skupaj	(152	360	3385
Sestavljanje zadnje kombinirane svetilke za FIAT 1300 — Kati
Labazan.
ustvarjalci naše prihodnosti. Podobni primeri se verjetno pojavljajo tudi v drugih oddelkih, saj pogosto slišimo o raznih izgubah časa zaradi zamenjav tipov dimenzij in podobnega.
Nimam namena vplivati na zaključek vsakega posameznika, vendar nakazujem nekaj vprašanj:
—	kaj ukreniti za dvig delovne dobe orodja,
—	kdo vse je proizvajalec,
—	kje nastajajo glavni stroški pri sodobnem delu?
Ni nujno, da si vsak lahko odgovori na vsa vprašanja. Nujno pa je, da pridemo do
spoznanja, da je uspešnost poslovanja v prihodnosti V veliki meri odvisna od pravilnosti konceptov in izvedbe pripravljalnih del. Pri tem sem mislil samo na notranje pogoje poslovanja, na katere lahko vplivamo. Zunanji pogoji devalvacije — revalvaci-je — davki — carine in podobno, na katere praktično nimamo nobenega vpliva, ne sodijo v isto stroko.
Ta prispevek ni zaključena celota, temveč je le izrez IZ vsakdanjega dela tehnološke priprave, v primerih, ko gre za izdelavo drobnih delov.
E. Stopar
NEKAJ ZNAČILNOSTI JUGOSLOVANSKEGA
Problematiko pokojninskega In invalidskega zavarovanja urejamo po novem v naši državi s 17. dokumenti: zvezni zakon, osem republiških oziroma pokrajinskih zakonov in osem statutov republiških in pokrajinskih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Upokojenec živi zelo pogosto v skromnih razmerah, vendar ga lahko kljub temu smatramo za enega največjih potrošnikov. Izdatki za pokojnine znašajo namreč letno približno 14 milijard dinarjev, to pa je kar 7,5 % narodnega dohodka jugoslovanskega gospodarstva.
Število upokojencev se z leta v leto veča in s tem tudi izdatki za pokojnine. Pred dvajsetimi leti smo za pokojnine porabili približno 2,5 % narodnega dohodka jugoslovanskega gospodarstva, medtem ko bomo za letošnje leto morali po predvidevanjih izločiti za to več kot za na-
rodno obrambo in približno toliko, kolikor izdamo za vse šolstvo od osnovnega do univerzitetnega in še za razne oblike poklicnega izobraževanja mladine in odraslih.
Po zadnjih statističnih podatkih je v naši državi nekaj nad milijon 200 tisoč upokojencev. Poleg naraščajočega števila upokojencev lahko ugotavljamo hkrati še naraščanje obsega njihovih pridobljenih pravic. Naš sistem določa npr. usklajevanje pokojnin z osebnimi dohodki aktivnih zavarovancev in njihovo prilagajanje življenjskim stroškom. Še posebej je pomembno določilo novega sistema, da lahko zavarovanci (poleg osnovnih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so regulirane na zveznem in republiškem nivoju) samoupravno tj. samostojno odločajo o pogojih za pridobitev pokojnine.
Zvezni zakon je v bistvu plod medrepubliških dogovo-
rov. Ta določa osnovne pravice zavarovancev, ki jih potem natančneje opredelijo še republiški zakoni, medtem ko se končna vsebina, ki kompleksno zajema ves sistem, odraža v statutih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vsaka republika ima svojo skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zanje pa -je značilno, da jih upravljajo zavarovanci in upokojenci sami.
Od 1. januarja letos so že v veljavi zvezni in republiški oziroma pokrajinski zakoni o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Glede na to, da statuti še niso bili sprejeti v vseh republikah, je težko predvideti končno podobo novega sistema. Lahko pa rečemo, da bo jugoslovanski upokojenec oziroma zavarovanec vendar obogatil svoj status z novo samoupravno vlogo, da bo sam odločal o pogojih za pridobitev pokojnine.
Naj navedemo nekaj po-
membnih novosti, ki so po posameznih republikah različno urejene:
Povsod so poostrili pogoje za zaposlovanje upokojencev. Rešitve pa so različne. V glavnem gre za to, da so jim med ponovno ali dodatno zaposlitvijo omejene pravice do pokojnine.
V Bosni in Hercegovini uvajajo najenostavnejši princip. Med zaposlitvijo s polnim ali nepolnim delovnim časom preneha izplačevanje pokojnin. To velja prav tako za vse tiste, ki opravljajo samostojne degavnosti in so iz tega naslova socialno zavarovani. Nova pravila so uveljavili s 1/4 letos. Prvo tromesečje so vzeli za nekakšno prehodno obdobje za podjetje, da si poiščejo nove delavce za delovna mesta, ki jih upokojenci zapuščajo; za upokojence pa, da razmislijo, kaj se jim bolj izplača.
Na Kosovem so pogoji izredno ostri. Pokojnino odvza-
mejo vsem upokojencem za ves čas trajanja zaposlitve-Nekoliko ugodnejši so pogoji za tako imenovane svobodne dejavnosti. Tem ljudem preneha pokojnina šele tedaj, če gre za edino ali glavno dejavnost. Nove ukrepe so uveljavili na Kosovem že z novim letom.
Slovenija je po razvitosti na »nasprotni strani«, zato I0 tudi status zaposlenih upokojencev drugače urejen. 5® naprej bo ostala pokojnina neokrnjena, če skupaj z dodatnim dohodkom zaposlenega upokojenca ne bo presegala vsote dvakratnega p°' prečja osebnega dohodka v preteklem letu. Ta je npr. Ia' ni znašal 1.935 dinarjev, kal pomeni, da je znesek 3.870 tista meja, od katere naprel se bo pokojnino postopno zni' ževalo, vendar največ za 5° odstotkov. Lestvica tega zmanjševanja je določena * družbenim dogovorom.
Na Hrvaškem je predvide11
Priprave na X. kongres ZKJ
Po republikah so se končale seje konferenc Zveze komunistov in danes jih lahko na kratko ocenimo, skupno s četrto sejo konference slovenskih komunistov, ki je bila 8. in 9. maja.
Vsebina dela konferenc in njihovi zaključki so si v osnovi enaki. Vse so ocenjevale delo partijskih forumov, vendar je njihov največji pomen v tem, da so dale optimistične napotke j3 bodoče uveljavljanje članov Zveze komunistov na vseh področjih njihovega delovanja, postavile pred njih odgovornost do spoštovanja zakonov, bodoče ustave in socialističnih moralnih norm ter nacionalnih vprašanj.
Komunisti bodo morali v novem političnem sistemu, ki ga predvideva ustava, zagotoviti sebi vodilno vlogo. Brez idejne orbe za poštene odnose v naši družbi tega seveda ni mogoče seči. To načelo bo moral sprejeti sleherni komunist.
Seje konferenc pa so tudi temeljite priprave za deseti sk|n^r?\^Ve2e komunistov Jugoslavije. To, kar bo kongres Kienii, bo dolgoročnejšega pomena ne samo za Zvezo komu--tov, temveč tudi za ves politični sistem. Zato je aktivno jucevanje komunistov v razprave o ustavi in statutih nujno. Pregovoriti bo treba o ustavnem odpravljanju socialne ne-nakosti, o gradnji stanovanj, o oblikovanju osebnih dohodkov, “pravnih pravicah delovnih ljudi v temeljnih organi-cnjan združenega dela, samoupravnih skupnostih, v občini, krajevni^ skupnosti. Povedati bo treba kaj o položaju družbenopolitičnih organizacij in društev. Spregovoriti bo treba na osnovi dosedanjih negativnih izkušenj še o mnogih drugih takore"’ b' v bodoče do negativnih pojavov ne prihajalo
Treba pa je spregovoriti tudi o samem delu znotraj posameznih organizacij. V večji meri je treba skrbeti za sprejemanje v organizacijo novih članov iz vrst delavske mladine, [reba je pripraviti bolj organizirano ideološko izobraževanje članstva, zlasti pa več ideološko delati z novo sprejetimi in z mladinci, ki bodo kasneje stopili v vrste Zveze komunistov. ynesti je treba tudi več kritičnega obravnavanja o obnašanju m delu posameznih članov.
Na četrti seji konference ZK Slovenije so člani zelo veliko spregovorili o novi ustavi, poleg tega pa tudi o zelo konkretnih vprašanjih — v gozdarstvu, zdravstvu, kmetijstvu, štu-d®ntih, strokovnem izobraževanju, partijskem tisku itd. Mi-shmo. da je bila 4. seja konference ZKS, kot seje konferenc mugih republik, dobra predpriprava za 10. kongres ZKJ in 7- kongres ZKS.
V cilju povečanja pripravljenosti protipožarne varnosti našega Podjetja in v okviru programa za izobraževanje delavcev, smo v času od 2. do 9. aprila organizirali tečaj za gasilsko tehnič-ne enote civilne zaščite. Ti tovariši in člani prostovoljnega gasilskega društva predstavljajo jedro protipožarne varnosti našega podjetja.
Uspeh enote prve pomoči
Mestni odbor Rdečega križa Slovenije je v Ljubljani tudi letos organiziral tekmovanje ekip prve pomoči enot civilne zaščite krajevnih skupnosti in delovnih organizacij v nudenju prve pomoči.
Tudi letos se je za tekmovanje prijavila skupina članov sanitetne enote civilne zaščite našega podjetja v naslednji sestavi :
— Lenčka Toni,
— Jožica Zevnikar,
— Jelka Podbrežnik,
— Zlata MarkežiČ,
— Marjan Bajc in — Emil Ivanuša.
Tekmovanje je bilo 20. aprila na Taboru, naša ekipa je z 91 točkami zasedla 4. mesto med ekipami občine Ljubljana Moste-Polje.
Udeležba na tekmovanju je bila prostovoljna in zato želimo še posebej poudariti zavest in požrtvovalnost navedenih članov našega kolektiva. Tekmovalne ekipe so po pravilih tekmovanja za pripravo bile dolžne opraviti najmanj osemurni dopol-
nilni tečaj, ki so ga naši člani opravili v prostem času pod vodstvom strokovnjaka, ki ga je odredil organizator tekmovanja.
Takšna množična manifestacija Rdečega križa ima velik pomen. Tekmovalo je 42 ekip, to je 252 tekmovalcev iz Ljubljane, to pomeni intenzivno praktično in teoretično pripravo vseh udeležencev za tekmovanje, oziroma pridobivanje novega znanja in pripravljenosti za naloge, ki jih opravljajo pripadniki prve pomoči v nesrečah ali v vojni.
V zaključnem delu tekmovanja je predsednik mestnega odbora Rdečega križa ob čestitkah udeležencem izjavil: »Za nas ni pomembno tekmovanje samo, temveč cilj tekmovanja, a to je aktivnost članov enot prve pomoči in čim boljša strokovna usposobljenost za akcije te najbolj humane mednarodne organizacije.«
Tudi mi se pridružujemo čestitkam udeležencem tekmovanja in izrekamo pohvalo članom naše ekipe, ki so na tem tekmovanju dostojno zastopali naš kolektiv.
POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA
elativno podoben režim, ven ,3r ga bodo uresničevali še ®.P° 30. juniju. Medtem pč Popravljajo družbeni dogovor j. bo med drugim določal tu 1 Pogoje za ponovno ali do atno zaposlitev upokojence\ Polno pokojninsko dobo. Ti ■tlrn Pa, ki Imajo krajšo de ovno dobo, invalidskim upo ojencem in družinskim upo ojencem bodo med ponovne Poslitvijo pokojnine ukinili J*j?v tako preneha med za •tvij.0 na področju ožje rbije izplačevanje pokojnir ® 9*6de na čas upokojitve Pred 1. januarjem letos al P? ,niem. Družben dogovor pi hko naknadno določi Izjeme , "ekat?re kategorije upoko dCdv' ki se zaposlijo poc Posebnimi pogoji, da jim \
ai,nl ,asu Pripada zmanjšane g Polna pokojnina. Enako ve za pokojnino Vojvodina. *y ^rr|i gori in Makedonij Snra.v., zakonskih predpisih
£2g; merlla
—	če se črnogorski upokojenec želi zaposliti, mora izbirati med plačo in pokojnino, vendar je republiški skupnosti prepuščeno, da s svojimi akti določi pogoje, pod katerimi lahko izplačujejo del pokojnine, ne pa tudi pokojnine v polnem obsegu. Vendar to dopuščajo samo začasnim invalidskim pokojnincem. Tudi starostni upokojenci lahko delajo, če njihova pokojnina ne presega določene višine. To pa mora šele določiti pokojninska skupnost;
—	tudi v Makedoniji predvidevajo izplačevanje samo dela pokojnine, če se njen uživalec zaposli. Vendar ta pravica ne gre vsem enako. Velja le za tiste s polno pokojninsko dobo in za tiste, ki jim je pokojnina manjša od poprečnega osebnega dohodka v republiki.
So pa še druge pomembne razlike glede ureditve posameznih vprašanj Iz področja pokojninskega in invalid-
skega zavarovanja po posameznih republikah. Vojvodinska zakonodaja prizna na primer v delovno dobo čaz zaposlitve v bivših kmetijskih delovnih zadrugah, medtem ko ostale zakonodaje tega ne priznajo. V Sloveniji je predvidena pod določenimi pogoji možnost pokojninskega zavarovanja kmetov kooperantov. Zakonodaja iz drugih republik tega ne predvideva. Ali npr. v Sloveniji se po statutu pokojninskega in invalidskega zavarovanja razvrščajo upokojenci v posebne kvalifikacijske skupine, pri katerih ima vsaka skupina določeno zgornjo in spodnjo mejo pokojnine. To pomeni, da pri odmeri pokojnine tu ni važna le višina osebnega dohodka zavarovanca v določenem obdobju, delovna doba itd., temveč tudi to, v kakšno kvalifikacijsko skupino bo razvrščen zavarovanec, ki gre v pokoj. V Bosni in Hercegovini pa imajo tu določen le splošni
limit pokojninskih osnov, s tem, da bolj podrobno to vprašanje uredijo z družbenim dogovorom.
Zakonodaja Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije med drugim predvideva, da teče delavcem, ki so bili odpuščeni z dela »kot tehnološki višek«, še naprej delovna doba tudi v času nezaposlenosti, medtem ko ostale republike in pokrajine tega ne predvidevajo. Različno je urejeno tudi vprašanje izdatkov za prispevke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po statutu Slovenije je določeno, da krijejo prispevke za pokojninsko zavarovanje za to kategorijo nezaposlenih delavcev delovne organizacije same, medtem ko sta se Hrvaška in BiH odločili, da plačajo omenjene prispevke zavodi za zaposlovanje. Srbija priznava tudi dvojno pokojninsko delovno dobo za vojna leta v vojnah leta 1912 in 1918,
medtem ko se to v drugih republikah ne prizna. Makedonija pa za razliko od ostalih priznava v pokojninsko delovno dobo čas tistim, ki so se udeležili povojne vstaje v Grčiji.
Slovenija je edina uredila vprašanje pokojnin za tiste, ki so po izpolnjeni 40 oziroma 35-letni pokojninski dobi še naprej ostali v delovnem razmerju s tem, da se takim upokojencem za vsako nadaljnje leto podaljšanja dela prizna 1 % povečanja pokojnine, vendar največ za 5 %.
Ves nadaljnji razvoj tega pomembnega področja socialne politike bo — kot je že rečeno — odvisen še od statutov posameznih republik, predvsem pa od tega, kako bodo predvidene samoupravne oblike zaživele v praksi.
INTERNE INFORMACIJE REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
* Q!Mxaa
*aaaixaa saaiiaasia
Letošnjem vabilu za pohod po poteh tovarištva in spominov se je odzvalo čez 50 Saturnu-žanov, ki pa se vsled dežja pohoda niso vsi udeležili. Mladih je bilo največ in najbolj so se držali skupaj, tako da je na cilju nastal ta spominski posnetek, ki pa bi bil še zanimivejši, če bi bili na njemu vsi udeleženci — Sa-turnužani, kot: Urajnar, inž. Kralj, Najdič, Vidmar, Kunilo, in drugi.
Delovne akcije
Po poteh partizanske Ljubljane
Pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« ob obletnici osvoboditve je postal tradicija vseh Slovencev, še posebno pa Ljubljančanov. Letošnja manifestacija je bila razdeljena na tri dele: 26. aprila je bil pohod pionirjev ob spominskih kamnih, na trasi žice 1942—1945, 9. maja »Partizanski pohod«, mednarodni »Tek prijateljstva« in »Štafeta zmage«. 12. maja pa najbolj množični pohod »Po poteh tovarištva in spominov«; tega smo se udeležili tudi Satumužani. Prijavljenih je bilo čez 50 članov kolektiva, žal pa so se mnogi skesali zaradi kislega vremena in so ostali v toplih posteljah. Kljub temu je bila udeležba Saturnužanov številnejša kot pa druga leta. Največ nas je bilo mladih in hodili smo celo pot skupaj. Na začetku poti nas je malo močil dež, kasneje oa se ie vreme izboljšalo in deležni smo bili
celo nekaj sončnih žarkov. Kljub kislemu vremenu, blatni poti in velikim lužam je bilo v nas vedrine na pretek! Res smo postajali že utrujeni in tudi žejni, pa se kljub gostilnam ob poti nismo ustvaljali. Prešerno nasmejani smo med drugimi štirideset tisočimi udeleženci prispeli na cilj, na Kongresni trg, kjer smo si ponosni in s prijetnimi občutki v srcih pripeli značke.
Mladinske delovne akcije sodijo med pomembnejše aktivnosti mladine, žal pa tovrstno udejstvovanje mladih v zadnjih letih močno upada. Vprašanje mladinskih akcij je bilo večkrat v ospredju na sestankih RK ZMS in OK ZMS, kakor tudi v posameznih mladinskih aktivih. Zato je RK ZMS v svojem programu dela že na 5. seji v juniju 1972 predlagala izdelavo konkretnega načrta delovnih akcij na območju SRS, ki naj bi jih opravili letos.
Zgrajeni objekti naj bi poleg njihovega osnovnega namena pomagali tudi pri razvoju manj razvitih območij Slovenije. Nadalje bodo morale akcije prispevati tudi k družbeno-političnemu usposabljanju mladih.
Predlagani sta bili dve lokaciji na območju SRS, in sicer Prekmurje, kjer naj bi gradili obrambne nasipe vzdolž reke Mure, ter Kozjansko — gradnja ceste, ki naj bi približala to manj razvito območje razvitejšim občinam in industrijskim središčem.
Zaradi težkih razmer, v katerih živijo prebivalci Kozjan-
Vse je bilo lepo, pogrešali smo le več glasbe, več stvari, ki bi v udeležencih obudile spomin na nekdanjo junaško Ljubljano. Na cilju pa bi bil lahko namesto sedanjega transparenta čez ulico »Ljubljanska banka« transparent »Zdravo tovariši« ali podobno, saj nekako tako je borce pričakovala Ljubljana
9.	maja 1945. leta.
Nada Vesenjak
skega je bilo odločeno, da mladi v tem letu opravijo delovno akcijo na tem območju Slovenije. Hkrati pa so ugotovili, da delovna akcija v Prekmurju še ni dozorela.
Dogovorili so se, da bodo izvedli dve delovni akciji. Prva se imenuje »KOZJANSKO 73«, ki jo prireja RK ZMS. Delo naj bi opravili v petih izmenah po 80 mladincev in mladink. Druga delovna akcija je »KOZJE 73«, ki jo prireja OK ZMS Ljubljana Center skupaj z ostalimi občinskimi mladinskimi vodstvi, aktivi šol in podjetij. Sodelovalo naj bi 300 mladincev v šestih brigadah. Brigade bodo gradile cesto in vodovod.
25. aprila 1929. leta so žan-darji krvave šestojanuarske diktature na strahoten način usmrtili dva velika borca za pravice delovnega ljudstva in delavskega razreda Jugoslavije: sekretarja CK KPJ, narodnega heroja Duro Oakoviča in sekretarja rdečega križa Nika Hačimoviča.
Njun junaški lik in revolucionarno delo bo vedno živelo z nami.
Spominsko ploščo na kraju, kjer sta bila ustreljena, so v spomin na ta dogodek postavili Titovi graničarji pred VI. kongresom KPJ novembra leta 1952.
Mladinski odsek meddruštvenega odbora planinskih društev Maribor je letos organiziral četrti tradicionalni pohod po zadnjih poteh Dure Dakoviča. Pohoda se je udeležilo 240 mladincev in mla-
1973
OK ZMS Ljubljana Moste-Polje je dala prednost mladinski akciji »KOZJE 73«. Skupaj z mladinskimi aktivi bo zbirala prijave. Dogovorili so se tudi, da vsak tovarniški mladinski aktiv na območju občine Ljubljana Moste-Polje zbere vsaj štiri mladince.
Poleg teh dveh delovnih akcij se letos že štirinajstlč organizira mladinska delovna akcija »SAVA 73«, ki bo imela zvezni značaj. Organizira jo mestna konferenca ZM Hr-vatske — Zagreb. Slovenija bo zastopana z eno brigado s 70 brigadirji.
V tovarni Saturnus sprejema prijave za vse delovne akcije mladinsko predsedstvo.
Janko Inglič
dink mladinskih odsekov planinskih društev in mladinskih organizacij širom Slovenije.
Pohoda ob 34-letnici smrti Dure Dakoviča in Nika Hačimoviča smo se udeležili tudi saturnuški mladinci, in sicer skupina 12 mladincev in mladink. Prehodili smo isto pot, kot sta jo prehodila oba revolucionarja dva dni pred ustrelitvijo. Med potjo smo se ustavljali pri domačijah in se pogovarjali z ljudmi, ki se še živo spominjajo tega strašnega dogodka pred 34 leti.
Pohod je trajal dva dni in vsi mladinci iz naše skupine so hrabro premagovali zelo naporno pot. Upam, da se bomo prihodnje leto pohoda udeležili še v večjem številu-
Dana Delibegovič in Rozi Klančar
Na dolgi poti
Predsedniki mladinskih odborov po delovnih enotah
TOMAŽ JUREJEVČie — predsednik mladinskega odbora embalaže, star je 20 let, v Saturnus je prišel lani. Že v srednji tehniški šoli je bil v mladinskem predsedstvu zelo aktiven.
ZDRAVKO inž. PETRIČ — predsednik mladinskega odbora tiskarne, star je 23 let. Po končani višji grafični šoli se je zaposlil v naši tovarni letos.
Tokrat vam predstavljamo predsednike štirih mladinskih odborov delovnih enot, ki jih imamo v naši tovarni.
Z ustanavljanjem mladinskih odborov smo pričeli že lani. Najprej so imeli mladinci svoj odbor v Zalogu, nato v avtoopremi, embalaži, letos aprila pa tudi v tiskarni. Vsak odbor ima akcijsko nalogo organiziranja in izvrševanja programiranih aktivnosti organizacije, poleg pa rešuje tudi tekoče zadeve ali težave, s katerimi se mladina v posameznih delovnih enotah srečuje.
Med vsemi željami, ki so jih predsedniki našteli, naj omenimo le eno, saj je njihova skupna in največja. Želijo si večje razumevanje in množično aktivnost mladih, tako pri delu kot razvedrilu.
PETER KORITNIK — predsednik mladinskega odbora avtoopreme, star je 20 let, pri nas je zaposlen že 4 leta.
EMIL KURENT — predsednik mladinskega odbora v Zalogu. Star je 23. let, v Saturnusu je od leta 1966, od takrat pa je tudi aktiven v mladinski organizaciji.
Spominski dom borcev in mladine
V tem mesecu bo mladinska organizacija v tovarni Iz-akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za graditev ooma mladine in borcev NOB. H°glavitna oblika zbiranja sredstev je zbiralna pola, ka-^or bo vpisan vsak darovale in višina darovanega zneska. Vsaka pola bo v dveh izvodih, od katerih bo original shranjen v spominskem domu kot dokument o solidarnosti 'n sodelovanju Jugoslovanov v tej plemeniti akciji. Drugi
v Kumrovcu
izvod bo ostal kot dokazilo v delovni organizaciji. Akcija nabiranja se bo nadaljevala po vsej Jugoslaviji do konca leta 1974.
Spominski dom v Kumrovcu bo skupno zbirališče borcev NOB in mladine, kraj, kjer bo naša mladina na neposreden način doživljala utrip in povezanost naše revolucije s sedanjostjo ter se vzgajala iz življenjske poti in dela njenega snovatelja in voditelja tovariša Tita.
VN^yVWWWWWVWVWWNAAAAAAAVWWVV^WVWW\
Pokažimo, kaj znamo!
Danes objavljamo tretjo skupino vprašanj, ki terjajo od jpladih odgovore.
Obveščamo mlade, da lahko odgovore pošljejo tudi, če Jih niso na prejšnja vprašanja. Odgovore pošljite v uredništvo ali pa v nabiralnike glasila, ki so po tovarni.
1- Katera je najbolj množična politična organizacija v Jugoslaviji?
2. Katera dežela je zadnja postala članica OZN in kdo je bil največji nasprotnik njenega sprejema?
sl "b ° investiciiah l®*^0 odločajo strokovne 4. Kdo voli predsednika izvršnega odbora sindikalne
organizacije?
5- Kje je zibelka slovenske folklore?
6.	Katero slovensko mesto imenujemo Prešernovo mesto?
7.	Kateri je prvi slovenski film po osvoboditvi?
8.	Katera dva namizno-teniška igralca Jugoslavije sta prišla v polfinale na svetovnem prvenstvu v Sarajevu?
9.	S katerim inozemskim nogometnim kolektivom se srečajo naši nogometaši vsako leto?
10.	Kdo je predsednik avto-moto sekcije v našem kolektivu? (za pravilen odgovor se šteje samo njegovo bojno ime).
Naša mladina je že zdavnaj izbrala Titov rojstni kraj Kumrovec za srečanje ob dnevu mladosti. Z zgraditvijo spominskega doma bo njeno so-živahno in bolj pisano. Prvo pobudo za graditev doma so dali borci iz Ljubljane. Ideja je dozorevala in dobila končni izraz v projektu dveh mladih zagrebških arhitektov. Objekt se ovija okrog vrha hribčka, ki se mu oblikovno prilagaja in se z njim vizualno združuje. Dom bo imel knjižnico, čitalnico, foto dokumentacijo, kinoteko, likovno zbirko in zgodovinsko spominski del. Velika dvorana s 300 sedeži bo služila za seminarje, simpozije, konference, kulturne prireditve itd. Hotelski del bo imel 130 ležišč, restavracijo, in rekreacijski center, okolica sama pa nudi nešteto možnosti za izletniški turizem. Tako po pomembnosti kot samih možnosti ima dom zagotovljeno perspektivo in zasedenost.
Na koncu naj še omenim, da smo pri nas izdelali posebno značko o Domu v Kumrovcu, kot eno izmed oblik za zbiranje prispevkov.
Miloš Mikolič
MLADINKE!
Dokažite svojo mladost s pohodom na
GRINTAVEC
Novice iz
V aprilu je bil sestanek mladih delovne enote tiskarne, na katerem so izvolili svoj mladinski odbor. Šteje 6 članov — Anton Ferkov, Franc Oražem, Drago Novak, Martin Povalej, Vojko inž. Perhavec, za predsednika pa so izvolili Zdravka inž. Petriča.
8.	maja 1973 je imelo sestanek predsedstvo organizacije. V prvi točki dnevnega reda je tekla beseda o dnevu mladih Moščanov. To športno tekmovanje organizira občinska konferenca Moste-Polje.
Naša organizacija je prijavila 7 ekip in to v kegljanju, malem nogometu, namiznem tenisu, šahu in košarki.
Zaključek tekmovanj bo 25. maja, potem pa vas bomo seznanili z uspehi, upajmo da ne neuspehi naših mladih Sa-turnužanov.
organizacije
V	drugi točki dnevnega reda smo razpravljali o udeležbi na pohodu »Po poteh tovarištva in spominov«.
V	točki razno je tekla beseda o akcijah za večjo zainteresiranost mladih v mladinski organizaciji.
TITOVA ŠTAFETA
V	ponedeljek, 7. maja, ob 18. uri je prispela v Ljubljano — v občino Moste-Polje Titova štafeta.
V	občini Moste jo je nosilo 30 ekip, v katerih sta bila tudi dva mladinca iz naše tovarne. V vsaki ekipi so bili vojak, mladinec in tabornik.
Štafeta je iz Most krenila v središče mesta in potem proti križankam, kjer je bila proslava.
Tomaž Jurejevčič
Na športnem polju
Tudi letos je občinska konferenca ZMS Ljubljana Moste-Polje organizirala »Dan mladih Moščanov« v počastitev dneva mladosti in rojstnega dneva Maršala Tita s športnimi tekmovanji. Tekmovalo se je v malem nogometu, košarki, namiznem tenisu, šahu in kegljanju. Sedem mladih ekip je na tem tekmovanju zastopalo Saturnus.
Rezultati:
MALI NOGOMET
Ekipa Saturnusa zasedla od 17. ekip solidno 6. mesto. Če bi naši mladinci vzeli to tekmovanje z malo več resnosti, bi vsekakor bil plasma za kako mesto višji.
KOŠARKA
V prvih dveh tekmah predtekmovanja so košarkarji izgubili in s tem zamudili priložnost za višji plasma.
NAMIZNI TENIS
Zastopali so nas mladinci iz obrata Zalog, ki so na prvem srečanju izgubili, na drugem pa zmagali ter zasedli peto mesto.
KEGLJANJE
Od 17 moštev so mladinci naše delovne organizacije zasedli 15. mesto, medtem ko so mladinke v postavi Bavec, Stakič in Verovšek v predtekmovanju zasedle odlično
1.	mesto, kar za 80 kegljev prednosti pred drugouvrščeno ekipo Kajuha. Mlade tekmovalke so vsekakor lahko za vzgled drugim tekmovalnim ekipam. Prepričani smo, da bo v naslednjih tekmovanjih nastopilo še več žensk, saj so mlade tekmovalke pokazale, kako se je treba boriti za barve Saturnusa.

Notranje rezerve in delavčeve pobude
SAMOUPRAVLJANJA!
Inovacijska dejavnost
Po vojni je bilo široko razmahnjeno novatorstvo, ki se ga je zelo spoštovalo in spodbujalo celo z medaljami. To je bil pomemben element pri graditvi naše industrije. Po osamosvojitvi podjetij je Kidričeva zamisel pritegnitve iniciative delavca razpadla. Začel se je uvoz licenc in »Know-howa«, ki sta plod pobud in idej delavca — ne našega, ampak tujega. To nas drago stane, pripeljalo nas je celo tako daleč, da smo v inovacijski dejavnosti med evropskimi državami na zadnjem mestu, celo za Albanijo. Prava uganka in absud je, da nam ni uspelo angažirati delavca, prav v samoupravnem sistemu, ki skuša doseči in realizirati udeležbo In angažiranje delavca pri odločanju in upravljanju njegovega podjetja in to čim bolj neposredno in pristno. To ne pomeni, da so naši delavci, mojstri, tehniki, inženirji zanič in da ni v njih pobud in idej — temveč to le pomeni, da je večinska vodilna struktura v podjetjih neprepričana in nerazgledana in da ne ve, kje so vzvodi ekonomskega napredka in na čem je zrasla tehnološka revolucija našega veka. Z gotovostjo lahko rečemo, da odpor proti pobudam in idejam delavca kaže na prisotnost tehnokra-tizma in je zato čas, da prav zdaj, ko se bije boj proti tehno-kratizmu na široki črti našega družbenega življenja storimo konec z zdajšnjim odporom vodilnih struktur v podjetjih proti inovacijski dejavnosti. To še tem bolj velja za našo delovno organizacijo, ker se imamo tradicionalno za samoupravno in politično osveščenejšo.
KAJ JE INOVACIJSKA DEJAVNOST?
Inovacijska dejavnost je skupno ime za pobude in ideje delavcev, ki predstavljajo za delovno organizacijo večji _alj manjši denarni prihranek. Konstruktor bo na primer našel novo tehnično rešitev, ki se lahko patentira ter predstavlja tako imenovano industrijsko lastnino podjetja, ki ščiti proizvod proti konkurenci. Delavec bo pri svojem iskanju našel rešitev, ki omogoča enostavnejšo obdelavo, kar spada v kategorijo tehničnih izboljšav, a male in drobne pobude delavcev imenujemo koristne predloge. Vse skupaj imenujemo inovacijska dejavnost.
Prihodnjič bomo pojasnili kako inventivne predloge delimo po sotpnji njihove izvirnosti (izumi, inovacije, racionalizacije, domisleki, koristni predlogi).
Vsi na junijska TRIM tekmovanja!
V juniju se bodo pričela številna tekmovanja s posebnim rekreacijskim poudarkom ŠPORT ZA VSAKOGAR.
Za izpolnitev TRIM norm za športno značko bodo na programu tekmovanja v kegljanju, streljanju, teku, kolesarjenju, hoji, na trim stezi, v plavanju in planinstvu.
Ta tekmovanja bodo za vsakogar.
Preizkusil boš lahko svoje telesne zmogljivosti. S kartonom, katerega boš dobil na tekmovanju, boš lahko kontroliral samega sebe skozi celo leto. Upam, da boš imel vsaj toliko volje — kar ne dvomim, da boš prišel na organizirano tekmovanje. Norme na teh tekmovanjih so le kot številke, za nekatere nedosegljive, ker sem prepričan, da ne poznaš svojih fizičnih zmogljivosti.
ČLANICA — ČLAN kolektiva, v juniju se čim večkrat vključi v TRIM TEKMOVANJA.
Želimo obnoviti in modernizirati stroje, za kar je potreben dobiček; želimo povečati osebne dohodke in delati s čim manjšim naporom. Po vrhu vsega želimo imeti nizke cene, da bi zmagovali konkurenco. Vsa ta hotenja z vedno ostrejšimi pogoji gospodarjenja nas nujno silijo v Iskanje notranjih rezerv. To vprašanje je pogosto v ospredju reformskih prizadevanj. Podobne probleme so imeli ali pa jih še imajo tudi drugod po svetu, vendar jim je pri iskanju novih poti in rešitev uspelo vpreči v svoj voz tudi element, ki ga pri nas zelo malo poznamo in izkoriščamo — to so POBUDE IN IDEJE DELAVCA. (Delavci so vsi, ki sodelujejo v proizvodnem procesu in na kakršenkoli način pripomorejo k dokončni izdelavi izdelka.)
Nekateri ljudje opravljajo svoje delo rutinsko, mnogi pa že po naravnem zakonu raznolikosti o svojem delu razmišljajo, se vanj poglabljajo ter razmišljajo o načinu opravljanja tega dela. Tako se jim porodijo mnoge ideje o izboljšavah, o novih načinih, o drugačnih pripravah, ki bi jim omogočala hitrejše in boljše delo. Takšne ljudi je treba poiskat, se jim približati, jih spodbuditi k nadaljnjemu iskanju ter jih pritegniti k sodelovanju.
Njihove pobude in ideje predstavljajo vedno večji ali manjši prihranek, in če je takšno organiziranje množično, bo skupna vsota vseh prihrankov narasla v pomemben prihranek, ki bo mnogo večji kot vse druge težke in na silo poiskane notranje rezerve ali varčevalni ukrepi. To predstavlja neposredne prihranke brez bolečih organizacijskih in kadrovskih ukrepov, torej
Med številnimi poklicnimi okvarami sluha je najpogostejša okvara sluha zavoljo škodljivega delovanja ropota.
Vzadnjih desetletjih prejšnjega stoletja so se zdravniki prvič začeli ukvarjati s posledicami ropota. Okvare so ugotavljali z zvočnimi vilicami. Pozneje so se preiskovalne metode izpopolnile. Danes preiskujemo sluh z av-diometrijo.
Ropot deluje neposredno na sluh In ga okvari. Zlasti če ta ropot dalj časa traja. Prav tako vpliva na psihične in fizične funkcije našega telesa. Jakost zvoka Izražamo z decibeli. Naše uho dojema zvok jakosti 120 decibelov brez trenutnih težav, zvok z jakostjo nad 120 decibelov pa povzroča že bolečine v ušesih. Šepetanje ima vrednost približno 30 decibelov, tihi govor 40, normalni govor 60,
čiste prihranke, ki jih lahko izračunamo.
Te prednosti inovacijske dejavnosti kot ene izmed oblik varčevanja, ki nam ga narekujejo prizadevanja za stabilnejše gospodarstvo, so spodbudile uredniški odbor našega glasila in odbor za informiranje, da je predlagal odboru za gospodarska vprašanja izdelavo pravilnika in ustanovitev komisije, ki bo oživela in pospešila dejavnost tehničnih izboljšav, izumov in koristnih predlogov ter jih po pravilniku tudi primerno nagradila.
Odbor za gospodarska vprašanja je o tem predlogu razpravljal in 3. 4. 1973 sprejel sklep, da se pripravi osnutek pravilnika o tehničnih izboljšavah in inovacijah, za kar so bili zadolženi inž. Lovro Verčko, Marjan Čakš in Ivan Primožič.
Uredniški odbor pa si je zadal nalogo, da bo preko glasila vedno spodbujal k no-vatorstvu. Posamezne člane, ki bodo svoje pobude uresničili, pa bo predstavljal kolektivu.
V današnjem kratkem sestavku izpod peresa inž. Toma Permeta vas seznanjamo o primeru izboljšave, ki zmanjšuje ropot in tako omogoča bolj zdravo delo.
TEHNIČNA
IZBOLJŠAVA, KI ZMANJŠUJE ROPOT
Problem nagrajevanja tehničnih izboljšav je pogosto predmet pogovorov in člankov, razmišljanj In predlogov. Povrnili se bomo na temo, o kateri smo ob Izboljšavi spaj-kalnega postopka tovariša Zemljaka že pisali v našem glasilu decembra lani. Tokrat ne gre za izboljšavo, ki bi imela neposreden ekonomski
vpitje 80 decibelov. Ropot v tovarnah je odvisen od tehnološkega postopka (tekstilna industrija približno 80, obdelava kovin povprečno 100 ali celo več decibelov).
Naše uho je občutljivo na močan ropot, posebno še, če dalj časa traja. Smatramo, da vsak ropot, ki presega jakost 80 decibelov zapušča sčasoma posledice na našem slušnem živcu in torej povzroča delno gluhost. Delavec, ki prične prvič delati v prostoru, kjer je močan ropot, ima v začetku občutek pritiska v ušesih In neugoden občutek v glavi. Ta občutek deloma preneha po 15—20-mlnutnem delu v takem prostoru, kaj kmalu pa nastopi splošna nelagodnost, bolečine in utrujenost. Po končanem delu ima občutek, da so ušesa zamašena, ter da ne sliši določenih zvokov. Čez nekaj ur
učinek, ki bi ga lahko izrazili s prihranki denarja in delovnega časa. Ne. Gre za duhovit, preprost dušilec hrupa, ki ga ustvarja zrak na izpušnem delu pnevmatskih strojev. Kljub temu, da ni neposredne ekonomske koristi, primer zasluži, da ga omenimo, ker je plod skrbi delavca za bolj ugodne delovne pogoje in je hkrati ideja in izvedba enega človeka — dolgoletnega Sa-turnužana.
Nimamo namena posebej poudarjati tega primera, mu pripisovati izjemno vrednost ter jo vsiljevati bralcem kot nekaj, kar lahko zmorejo samo nekateri izmed nas. Veliko je podobnih primerov prizadevanja ter skrbnih in premišljenih akcij posameznikov. V kolektivu, kot je naš, je prav, da je takih primerov čim več. Delo delavcev, ki jih pri rednem delu ne usmerja egoizem ali častihlepnost, je pogosto širše od redne delovne dolžnosti. Združuje se s prizadevanjem, da bi s svojim uspehom dodatno koristili kolektivu in sodelavcem. Zato smo njihovih uspehov veseli. Veseli smo jih tudi zato, ker pogosto moramo sami amatersko rešiti marsikatero nalogo, ki je daleč od rednih, vsakdanjih obveznosti in se zavedamo, koliko dodatnega truda zahteva od nas. Kako velik pomen ima zmanjševanja hrupa na delovnih mestih, nam govori članek dr. Benčanove »Naš sluh in ropot«. O pravi vrednosti naprave lahko povejo svojo besedo le tisti, ki so vsak dan pri pneumatskih strojih. Mi pa lahko tov. Bogataju in tov. Zemljaku ter vsem drugim, ki s svojo duhovitostjo, iznajdljivostjo in trudom dodatno koristijo kolektivu zaželimo veliko uspehov v nadaljnjem prizadevanju.
sluh
nastopi ponovno normalno stanje. Iste težave se pojavijo ponovno naslednji dan pri delu. Kakih 10 do 15 dni traja, da se uho privadi ropotu, in delavec nima kasneje takih težav kot jih je imel prve dni. Če delavec nadaljuje delo v takem prostoru, pa pride slej ko prej do okvare slušnega živca — nastopi gluhost, večje ali manjše stopnje za določene zvoke. Človek se še vedno lahko sporazumeva, težave pa nastopajo za dojemanje šepetanja ali tihega govora. V kasnejšem stadiju gluhost narašča. Gluhost, ki |e nastala zaradi ropota prizadene enako obe ušesi. Zaščita pred ropotom je dvojna: splošna in osebna. Med splošne zaščitne ukrepe štejemo pravilno konstrukcijo delovnih prostorov, pravilno montažo strojev, zvočno izolacijo strojev itd.
Osebna zaščita je še posebno pomembna tam, kjer so delovni stroji zastareli ali pa, kjer ne moremo zvočno izolirati delavca od izvora ropota. Delavci lahko uporabljajo različne oblike antifo-nov, ki so v bistvu vložki iz mehke ali trde tvari in si jih vtaknemo v zunanji sluhovod. Antlfoni zmanjšajo dojemanje ropota za 10—15 decibelov. Ker nekateri atifoni, posebno še iz nepravilnega materiala, povzročajo določene težave pri uporabi, raje uporabljajmo
ščitnike v obliki trdih plastičnih školjk, ki se tesno pri]6' gajo ušesom. Ti ščitniki zmanjšajo ropot tudi za 2» do 25 decibelov. Delavci m0" rajo biti tudi sami močno zainteresirani za uporabo zaščitnih sredstev proti ropot11 na tistih delovnih mestih' kjer je to potrebno. Okvara sluha zaradi ropota se težk0 poboljša, kvečjemu poslabša' če se ne zaščitimo. Torek mislimo na svoj sluh in up0-rahljajmo antlfone!
Dr. Benča1
Ropot in naš
Podpiramo prizadevanja Zveze slepih
Iz zdravstvenega zavarovanja
Med pripravami na bližnji I- tabor slepih Slovenije, ki je bil 3. junija v počastitev 25-letnice ustanovitve prve njihove osnovne organizacije, je bilo veliko slišati o razvoju, uspehih, težavah in nalogah Zveze slepih. Njen osnovni namen je na ustavni skupščini lepo pojasnil govornik — takratni minister za socialno politiko — dr. Anton Vržiš-nik: »Skupščina je dokaz, da ne računate več na miloščino drugih ljudi, ki je bila za vas |e poniževanje, temveč da si hočete s pomočjo svoje organizacije sami ustvariti sebi Primerno življenje.« Zato ima zveza tele glavne naloge: da zbira v organizacijo slepe, slabovidne in druge občane, ki aktivno delujejo Pr^p. reševanju problematike
dejavnost za zaščito vida:
, da spremlja celotno problematiko razvoja in dosež-gv rehabilitaciji in varstvu
— da izdaja knjige, časo-jhse in druge publikacije v Pisavi za slepe in skrbi za azvoj zvočne knjižnice:
, ~r da išče, proučuje in na-oavlja za slepe tehnične pripomoči^ ki so jim potrebni dri šolanju, zaposlitvi in vsakdanjem življenju:
7" da preskrbi ali daje so-Pialno ali drugo pomoč čla-nom itd.
.Gotovo najpomembnejša in -i 0 zahtevna naloga zveze epih je šolanje, poklicno smerjanje in zaposlovanje . epih in slabovidnih, saj sl I z lastnim ustvarjalnim de-Ph1 lahko ustvarijo enako-PrlVen položaj, i^veza sedaj združuje nad «U0 članov — slepih in sla-. vidnih Slovenije: — zapo-'enih je nad 400. Problem Poslovanja slepih v Indu-i 'Pje nekako urejen za pro-vodng delavce, nekoliko tež-niL J.e Pri zaposlovanju sle-o Intelektualcev (profesorji, Ovniki, fizioterapevti itd.). qQt°Varna Saturnus je prav vam° ,me'a precej razume-slenm saJ lmam0 sedaj zapo-nih po posredovanju Zve-
ivhpih 5 članov.
'VAN POVŠE je prvi prišel Vsnei nas. V Zvezi slepih je s«ozi aktiven tako v vod-
stvu osnovne organizacije kot na kulturno-prosvetnem področju. Udeležuje se mnogih njihovih akcij in kot zadnjo naj omenimo letošnjo, ko je bil med nosilci Titove štafete, ki je šla s Triglava. Bil je med prvimi, ki so bili ob pomoči Zveze usposobljeni za telefoniste. O tem sam pove: »Takrat, leta 1954, je bil res šele začetek poklicnega usposabljanja za slepe, vse je bilo še bolj preprosto in nedodelano. Težko je bilo za službo, dvomili so, da bi jo zmogli. Telefonskih central je bilo še malo in tudi neprimerne so bile. Stalno so bile na njih okvare, kar je slabo vplivalo na razpoloženje. Vendar so centrale z razvojem tehnike, ob razumevanju Iskre in v sodelovanju s Centrom za rehabilitacijo sedaj že prirejene s kvalitetnimi tipnimi releji, tako da je delo lažje in zanesljivejše. Pa tudi nezaupanja ni več.«
IVANKA PAPEŽ, katere slabovidnost je 90 %, izučila pa se je leta 1965, je dodala: »Mi smo napravili še enoletno šolo, letos pa bodo prvi končali dvoletno šolanje za telefoniste in si s tem prido-
TVj*. .jČ,>
živahen in veder fant, aktiven v mladinski organizaciji. Takole pove, kako poteka usposabljanje: »Še ko sem bil v osnovni šoli, sem si poškodoval oči, zato sem osemletko nadaljeval v Zavodu za
bili kvalifikacijo. Da se bo priznala tudi nam, pa moramo študij dopolniti. Lansko leto smo že imeli prvo predavanje, letos pa bodo še druga. Mislim, da nam bo vsem trem šlo, saj radi delamo, in upam, da v obojestransko zadovoljstvo.«
ŠTEFAN POTOKAR, zaposlen v montaži v kontroli, je
1
m M":

slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, saj bi sicer težko izdeloval šolo. Tu pa se vzgojitelji bolj posvetijo vsakemu posebej, tako da je uspeh zanesljivejši. Za delo v ko-vinsko-predelovalni industriji sem se nato izučil v Centru za rehabilitacijo slepih v Škofji Loki, nato pa sem se zaposlil v Saturnusu.«
ROMAN BRVAR je telefonist v komerciali in je 95 % slaboviden. O njem smo že pisali, da rad hodi v hribe. Julija se bo udeležil lil. pohoda po poteh delegacije AVNOJ, ki ga organizira RK ZMS. Sicer pa precej sodeluje v športnem rekreativnem delu Zveze slepih. »Večinoma smo telefonisti in med delom le sedimo, kar je umsko precej naporno. Zato je nujno, da se v prostem času razgibamo. Zveza to organizira v najrazličnejših oblikah. Omenim naj le kegljanje, plavanje, telovadbo, planinstvo, šah in v zadnjem času vse bolj tudi smučanje. Lahko pa uporabljamo tudi knjižico v brailovi pisavi ali na magnetofonskih trakovih in se udejstvujemo v bralnih krožkih, pevskem zboru in podobno.
JANEZ TRKOV, transporter v montaži, je prav tako bil v Centru za rehabilitacijo v Škofji Loki. »Usposabljanje traja eno leto in si tako pridobimo le polkvalifikacijo — priučitev za delo. Za začetek zaposlitve to še gre, vendar potem nimaš nobene možnosti napredovanja in je tako zaslužek razmeroma skromen. Želel bi se usposobiti tako, da bi imel kvalifikacijo oziroma poklic, kot ga bodo imeli telefonisti. Zato sem že opravil tečaj za skladiščnike.«
Vsi so se zelo dobro vživeli v naš kolektiv, vestno in v redu opravljajo svoje delo ter tako prispevajo k napredku tovarne in skupnosti. In kot pravi eden izmed njih: »Zato nočemo, da se gleda na nas kot na posebneže ali zanimivost, ampak hočemo biti enaki ostalim pri delu, ustvarjanju in razvoju samoupravljanja, čeprav v težjih delovnih pogojih.«
Miloš Mikolič
Prvo oblikovanje dohodka interesne skupnosti na podlagi samoupravnega sporazumevanja neposredno z zavarovanci oziroma delovnimi organizacijami je bilo pri zdravstvenem zavarovanju. O tem smo pisali že v 3. številki našega glasila. Naš delavski svet je sredi marca dal soglasje za pristop k sporazumu s pripombo delegatu, da zanj glasuje le, če ga podpiše 2/3 zavarovancev in da prispevna stopnja ne bo višja kot leta 1972.
Kako je potekalo podpisovanje, smo zvedeli na 3. seji skupščine zadnjega marca. Direktor strokovne službe je pojasnil, da je do dneva sklica skupščine pristopilo k samoupravnem sporazumu le 33 % zavarovancev in torej sporazum še ni veljaven. Vzrok za tako slab odziv je verjetno bil razmeroma kratek rok. Besedilo sporazuma ni bilo razumljivo napisano. Krivo pa je tudi nerazumevanje in nezainteresiranost odgovornih v delovnih organizacijah za obravnavo te problematike ter preslabo in neusklajeno sodelovanje političnih organizacij. Zato je skupščina sklenila, da rok podpisovanja podaljša. Zadolžili smo strokovno službo in izvršni odbor, da podrobneje obrazložita besedilo sporazuma in zahtevata od delovnih organizacij, da sporoče svojo odločitev. Zaradi obračunavanja prispevka pa je bilo potrebno določiti prispevne stopnje, zato smo se odločili.
da jih potrdimo takoj. Sprejeli smo sklep, da znaša letos stopnja za zdravstveno zavarovanje 7,36 % od OD, stopnja za zavarovanje za primer nesreče pri delu, poklicne bolezni in Investicije v zdravstvu pa 1,21 %. Na tej seji smo sprejeli družbeni dogovor o izhodišču za izvajanje in financiranje zdravstvenega varstva v letu 1973 in pooblastili zvezo skupnosti, da ga podpiše.
Naslednja, 4. seja skupščine je bila 25. aprila. Na njej smo ugotovili, da je 68,83 % zavarovancev dalo soglasje k sporazumu. Tako smo lahko končno sprejeli sklep o njegovi veljavnosti. Le 2,36 % zavarovancev je zavrnilo sporazum. Ostali pa se kljub podaljšanju roka še niso odločili, vendar mora strokovna služba tudi od teh dobiti odgovor. Seveda so finančne obveznosti za vse enake. Veljavnost prispevnih stopenj je bila s tem potrjena. Pogoji našega DSP so bili tako izpolnjeni in sem lahko glasoval pritrdilno. S tem je bila dana možnost za obravnavo In sprejem finančnega načrta, v katerem smo upoštevali, da moramo obdržati obseg varstva na lanskoletni ravni ob upoštevanju indeksa povišanja cen za materialne stroške ter izenačitve pravic delavcev in kmetov. Sprejeli smo še sklep, da znaša posmrtnina v 1973. letu 1900 dinarjev in jo dobijo družinski člani ob smrti zavarovanca-delav-ca.	Miloš Mikolič
Ne pozabimo na zdravje naših zob
7.	april je WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) imenovala DAN ZDRAVJA. Zdravje bi moralo biti za vsakega človeka najvišja dobrina, vendar pa mnoge ankete, ki jih delajo po raznih deželah, jasno kažejo, da se tega vsi ljudje še ne zavedajo.
Zobovje je neločljiv del človeškega telesa, in zdravo zobovje je nujno za splošno dobro počutje.
Omenil pa sem že, da ljudje za svoje zobovje premalo skrbe. Nemci in Francozi so na primer ugotovili, da ima pri njih svojo zobno ščetko le vsak tretji državljan. Kakšen rezultat bi dobili pri nas, pa bolje, da ne vemo. Zato ni čudno, da vidimo pri pregledih vajencev in rekrutov strahotna »razdejanja« v ustni votlini.
Zobovje današnjega človeka je zgrajeno za veliko večje obremenitve pri žvečenju in grizenju hrane, kot nastajajo pri zauživanju naše, sedaj že precej mehke in večinoma industrijsko pripravljene hrane.
Zaradi teh premajhnih obremenitev pride do sprememb na dlesni in v obzobni kosti, le-ta prične izginevati in zobje se zamajejo.
Na stanje dlesni in obzob-ne kosti pa vpliva še mnogo drugih dejavnikov. Za dobro
stanje dlesni je potrebno uživati dovolj vitaminov in mineralov v hrani, zelo, zelo pomembna je tudi redna in temeljita nega zob in obzobnih tkiv.
Poleg teh faktorjev pa na dlesni vplivajo tudi snovi, ki se ponekod nahajajo na delovnem mestu. Kemično aktivne snovi lahko na primer povzroče kronično vnetje dlesni.
Preiskave, ki smo jih Izvedli v naši tovarni, zaenkrat le na nekaterih oddelkih, so tudi pokazale, da so snovi, ki so tu prisotne, povzročiteljice redkih sprememb na dlesni, za dokončno sodbo In oceno pa s opotrebne še natančnejše natančnejše preiskave in upam, da jih bomo s pomočjo kolektiva v kratkem lahko tudi izvedli.
Če bodo preiskave pokazale, da so spremembe tudi v obzobni kosti, bo treba izvesti široko preventivno akcijo, ki bo zavrla napredovanje bolezni.
Dokler pa rezultati preiskav ne bodo dokončno znani, naj vsak posameznik s pravilno in redno nego svojih zob skuša ohraniti kar najboljše stanje v ustni votlini in s tem varuje svoje zobno in splošno zdravje.
Dr. Matjaž Rode
Starši in otrok
Pred izbiro poklica
Samoupravna inlH politična ■Ta ktivnost
Kadar stoji mlad človek pred izbiro poklica je to prav tako pomemben korak za njegove starše kot za njega samega. Starši se morajo predvsem zavedati, da je najbolj zgrešeno, kadar skušajo vsiljevati svojim otrokom svoje neizpolnjene želje z mislijo, če jaz nisem mogel postati zdravnik, naj bo pa moj sin. Po drugi strani pa je pri poklicnem odločanju pomembno, da spoštujemo otrokove želje in upoštevamo njegove sposobnosti. Nikakor ni naloga staršev, da otroku dokončno izberejo poklic. Bolj pametno in pošteno je, da starši opozarjajo otroka na razne posebnosti poklicev, na njihove zahtevnosti, na možnosti odločitve, po drugi strani pa na njegova lastna nagnjenja in sposobnosti. Starši mnogokrat mislijo, da je že dovolj, če otroka kakšen poklic veseli. Zavedati pa se moramo, da to še nikakor ne pomeni, da bo v tem poklicu tudi uspeval. Otroku moramo pomagati, da spozna tudi sam svoje dejanske sposobnosti.
Marsikdaj se starši in celo profesorji pritožujejo nad kakšnim dijakom, ki se nikakor ne more odločiti za poklic, češ da sploh nima no-
V četrtek, 24. maja je bila 45. seja obeh zborov z dnevnim redom:
1.	Potrditev zapisnika 44. seje občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Mo-ste-Polje z dne 19. aprila 1973.
2.	Poročilo o izpolnjevanju sklepov 44. seje občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 19.
3.	Poslovno poročilo stano-aprila 1973.
vanjskega podjetja »Fond« za leto 1973.
4.	Vrednotenje in razvrstitev po prioriteti razpoložljivih zazidalnih površin na območju mesta Ljubljane s predlogom etapne izgradnje teh zemljišč za potrebe realizacije kratkoročnega plana stanovanjske graditve v Ljubljani.
5.	Potrditev obračunskih območij.
6.	Poročilo o poslovanju
benih sposobnosti. Napaka teh neodločnih mladih ljudi ni v tem, da bi bili brez sposobnosti, ampak v tem, da niso dovolj premislili in preizkusili, kje se skrivajo njihove resnične sposobnosti. Prav v tem je tudi vzrok, da toliko mladih ljudi v poklicu ni zadovoljnih, ali so celo nesrečni. Če bi jim pravočasno pomagali odkriti sposobnost in nagnjenja, ne bi po nepotrebnem zapravljali časa in naporov, ki bi se jim lahko bogato obrestovali, če bi jih pravočasno preusmerili na področje, za katero so sposobni. Kljub temu, da starši najbolje poznajo svojega otroka, dostikrat ne vedo, za kaj je otrok dejansko sposoben. Mnogokrat pa otrokove sposobnosti podcenjujejo ali precenjujejo. Vzrok za to je v tem, da starši nimajo sposobnosti, da bi spoznali svojega otroka in primerjali sposobnosti drugih otrok. Prav zaradi tega je pomembno, da ob tako pomembni odločitvi kot je izbira poklica starši stopijo v stik z otrokovimi oči-telji, po potrebi pa tudi s poklicnimi svetovalci. Nikakor ni pametno, če se ravnajo samo po otrokovih željah, saj se moramo zavedati, da so
sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Moste-Polje.
7.	Družbeni dogovor o merilih in pogojih, pod katerimi lahko občinske skupščine predpišejo obveznost občanov, da so na javni poziv dolžni predložiti podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve.
8.	Zaključni račun skladov.
9.	Finančni načrt skladov.
10.	Odlok o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje in njihove priklopnike ter gasilske avtomobile.
11.	Sklep o programu za financiranje gradnje mostu čez Grubarjev prekop.
12.	Kadrovske zadeve.
13.	Odborniška vprašanja in zahteve po pojasnilih.
Zaradi pomanjkanja prostora ne objavljamo izvlečkov posameznih točk, ki so v večini zelo obširne. Celotno gradivo pa je vsakomur na voljo v informativni službi kadrovskega sektorja.
zlasti v puberteti te želje zelo nerealne; poleg tega pa v tem obdobju otrok zelo hitro spreminja zanimanje. Še na nekaj bi vas radi opozorili. Danes vse bolj opažamo pehanje za čim bolj plačanimi poklici. Tudi otroci so že na tej poti, kajti zelo radi izbirajo poklice, ki so menda zelo donosni. Pošteno je opozoriti otroke tudi na to, da sicer dobro plačan poklic ne prinaša vedno tudi osebnega zadovoljstva. Človek pa vendarle pri delu v svojem poklicu prebije skoraj pol življenja. Veliko je ljudi, ki so prav zaradi tega, ker jim je bila samo plača merilo za izbiro poklica postali neustvarjalni, neaktivni in ob tem nesrečni. Poleg tega pa moramo dati otrokom možnost, da se pogovarjajo z ljudmi različnih poklicev, da prebirajo literaturo o tem, da se tudi konkretno seznanijo s področji, ki jih zanimajo in jih ob tem nenehno opozarjajo, naj bodo dovolj kritični in objektivni. Kadar otroku pomagamo pri izbiri poklica, se moramo zavedati, da bo ta poklic opravljal on sam in ne mi. To je podobno, kot če mu kupujemo knjige za rojstni dan in se večkrat zgodi, da kupimo knjigo, ki bi jo mi brali z užitkom. Samo knjigo lahko zamenjamo mnogo preprosteje, kot poklic, za katerega se usposabljamo nekaj let. Pri tem velja staro pravilo: vsak je za nekaj, nihče ni za vse!
Ha, ha
NAJDENČEK
1.	Nekega jutra Je v znanem podjetju eden Izmed delavcev za kupom zabojev našel dojenčka. Vzel ga je v naročje, o tem obvestil preddelavca, nato pa ga je predal svojemu mojstru. Mojster je najdenčka predal ob-ratovodji, ta pa tehničnemu direktorju. Nato se je sestal kolegij in razpravljal, če ima podjetje opraviti kaj s tem najdenčkom in če je torej zanj odgovorno.
2.	Kolegij se je končno odločil za uporabo sodobnih tehnik upravljanja in sestavil posebno skupino.
3.	Posebna skupina je zasedala več mesecev in je končno predložila tole poročilo:
a)	V našem podjetju sodelavci ne sodelujejo tako tesno, da bi mogel nastati takšen izdelek.
b)	Pri nas ničesar ne delamo z ljubeznijo in veseljem.
c)	Pri nas so vse stvari brez glave in nog.
d)	Pri nas še nikoli nismo ničesar naredili v devetih mesecih.
e)	Otrok ni naš. Našemu podjetju ne more nihče naprtiti odgovornost za ta Izdelek.
(Iz glasila »Kolektiv«)
•	Delavski svet podjetja je imel 7. redno sejo 19. 4. 1973. Na njej so razpravljali o poslovanju podjetja v prvem tromesečju, o spremembi nadomestila za prve tri dni bolezenskih izostankov ter v zvezi s tem sprejeli sklep, da se sedanje nadomestilo za prve tri dni poveča s 50 % na 80 %. Od 3 do 30 dni ostane nadomestilo nespremenjeno, to je 90 %. Ta sklep je začel veljati s 1. 5. 1973. V tretji točki pa so razpravljali o programu informativne službe za leto 1973 in sprejeli Ivana Primožiča za novega člana odbora za informiranje.
•	8. seja DSP je bila 9. 5. 1973 — je bila izredna seja.
9.	seja DSP pa je bila 21. 5. 1973. Na njej so bili navzoči seznanjeni s problematiko samoupravnega sporazuma s kupci. Razpravljali so o delu HTV in odbora za tehnično varnost ter požarno zaščito in sprejeli v zvezi s tem določena stališča.
V tretji točki so razpravljali o regresu in sklenili, da se izplača regres v najvišjem dovoljenem znesku. Hkrati so sklenili, da naši počitniški domovi poslujejo po ekonomskih cenah.
•	Odbor za gospodarska vprašanja je imel redno 8. sejo 8. 5. 1973. Na njej so obravnavali poslovno poročilo
Gibanje delovne sile v prvem tromesečju letošnjega leta se bistveno ne razlikuje od preteklih let. Na novo se je v treh mesecih zaposlilo 69 delavcev, in sicer: v obrat embalaže in tiskarne 15, v obrat Zalog 8, v obrat avtoopreme 38, v razvoj in delavnice 2, v vzdrževanje dva in splošne službe 2 delavca.
Delovno razmerje je prekinilo 61 delavcev. V število prekinitev delovnega razmerja so vštete vse vrste prekinitev, in sicer: upokojili so se štirje člani kolektiva, en član kolektiva je umrl, deset jih je odšlo na odsluženje kadrovskega roka v JLA, 46 pa jih je zapustilo podjetje.
Tovarno Je zapustilo 27 delavcev in 34 delavk.
Iz obrata embalaže in tiskarne je odšlo skupno 19 delavcev, iz razvoja in delavnic 2, iz avtoopreme 30, iz vzdrževanja 1, iz Zaloga 8 in iz splošnih služb 1 delavec. Tovarno zapuščajo predvsem delavci, mladi po letih
za prvo četrtletje ter določili vrednost obračunske točke.
•	Komisija za nirme se je sestala 7. 5. 1973. Na njej so na podlagi finančnih rezultatov določili točke po posameznih obratih.
•	Odbor za družbeni standard je na 4. redni seji obravnaval vprašanje počitniških domov, dotacijo ŠD »Saturnus«. Kadrovska služba se je zadolžila, da določi 7 članov v svet potrošnikov menze, ki bo prevzel delo komisije za družbeno prehrano. Na tej seji so sprejeli tudi novo prispevno stopnjo za letovanje otrok članov kolektiva.
•	18. 5. 1973 je bila 5. seja odbora, na kateri so potrdili predlog stanovanjske komisije o dodelitvi stanovanj in kreditov ter o dodelitvi najemniških stanovanj za leto 1973.
•	Odbor za delovna razmerja in izobraževanje se je sestal 11. 5. 1973. Razpravljal je o fluktuaciji v prvem tromesečju, v drugi točki dnevnega reda pa je reševal tekočo problematiko s tega področja.
•	Komisija za ugotavljanje in kršitev delovnih dolžnosti je zasedala 21. 5. 1973. Obravnavah na je 7 kršilcev delovnih dolžnosti ter jim izrekla ustrezne kazni glede na stopnjo kršitev delovnih dolžnosti.
kot po delovni dobi v naši tovarni.
Odbor za delovna razmerja in izobraževanje je razpravljal o fluktuaciji v letošnjem letu in sprejel sklepe, ki naj bi zmanjšali odhajanje delavcev iz naše tovarne.
V	aprilu je odšlo Iz tovarne 22 delavcev in delavk, prišlo pa jih je 12. Ker smo pred sezono, iščemo nove delavce za obrat Zalog. Zaradi povečanega obsega proizvodnje potrebujemo več delavcev za obrat avtoopreme in za embalažo.
Za novo sprejete delavce prirejamo uvajalne seminarje, na katerih se seznanijo z zgodovino tovarne, organizacijo tovarne, samoupravljanjem, higieno itd.
V	letošnjem letu je bil v tovarni dvodnevni mladinski seminar za mlade aktiviste-Imeli smo tečaj prve pomoči-ki je trajal 45 ur iin ga je obiskovalo 28 naših delavcev in delavk.
Po programu civilne zaščite smo za potrebe požarnovarnostne službe priredili seminar, ki ga je obiskovalo 25 delavcev in je trajal 55 ur-
Ker smo pred sezono dopustov, je bilo več sestankov za okrevance.
Delavci kadrovskega sek; tor ja so sodelovali tudi Prl reševanju stanovanjske pr°' blematike.
SATURNUŽANKE!
Planinsko društvo organizira v počastitev 80-letnice planinstva na Slovenskem vzpon 80. Saturnužank na Grin-tavec — najvišji vrh Savinjskih Alp.
Akcija bo 23. junija — računamo na vašo polno udeležbo kot za Triglav 1971. leta.
Prijavite se tov. Ernestu Marguču.
P. D. Saturnus
Iz občinske skupščine
VITO POLJANEC — Predsednik smučarske sekci-le šef kontrole embalaže ~~ telefon 324
POLDE URAJNAR — predsednik planinskega društva — telefon 352
VILI POGAČNIK — predsednik šahovske sekcije — oddelkovodja — telefon 271
INŽ. TEODOR KRALJ — predsednik nogometne sekcije — direktor obrata embalaže — telefon 319
LADO SLAK — predsednik košarkarske sekcije — orodjar — telefon 269
Z občnega zbora športnega društva Saturnus
Dolgo želeni občni z Portnega društva je bil marca 1973.
Iz skrbno pripravljenih °cilsmo lahko videli z Pestro delovanje v posarr ryh sekcijah, ki omogoč našemu delovnemu človi Prosto izbiro športnega ui , kovanja. Društvo je im /mi* „devet sekcij s skuj Cic>ni. Vsekakor lepa : "ka, na žalost pa mora
ugotoviti, da je med športniki premalo naših delavk. Zato bo ena od glavnih nalog v letošnjem letu reaktivirati ,n navdušiti za šport in rekreacijo tudi naše tovarišice. Na predlog mladine je bila ustanovljena še ena sekcija, in sicer košarkarska. Zanimivo je, da je ta trenutno ena od najštevilnejših, saj je s postavitvijo košev na dvorišču podjetja v zelo širokem razmaku.
Novi predsednik športnega društva Saturnus je Franc Oražen. Za predsednike sekcij pa so bili izvoljeni: avto-moto sekcija smučarska sekcija Plavalna sekcija namiznoteniška sekcija kegljaška sekcija nogometna sekcija strelska sekcija šahovska sekcija Planinska sekcija košarkarska sekcija
Lado Sluga Vito Poljanec Borivoj Koren Miro Kisel Stojan Tršan Kralj inž. Teodor Dimitrij Kobilica Vili Pogačnik Polde Urajnar Lado Slak
Da jih boste bolje poznali in se lažje vključevali v sekcije, ki so vam najbolj pogodu, jih predstavljamo še v slikami.
Ernest Marguč
Delo v sekcijah je bilo v prejšnjih letih dobro. Z ustanovitvijo komisije za rekreacijo ter z nastavitvijo referenta za rekreacijo, ki se poklicno ukvarja s športno-rekreativnim življenjem v podjetju pa bo verjetno še bolj uspešno, kot je bilo doslej.
Društvo si predvsem želi, da se vanj vključijo vsi Iju-
FRANC ORAŽEN — predsednik športnega društva Saturnus, šef inventurne službe — telefon 242.
bitelji športa in rekreacije, ne glede na starost in spol.
V drugem delu občnega zbora je bil predložen delovni in finančni plan društva za
prihodnje leto, ki je zelo pester in obširen.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Jože Švigelj, Jožica Zevnikar, Duša Turek.
Košarka med DE Splošne službe — prve
Zadnji mesec domovanja v telovadnici smo izkoristili za tekmovanje v košarki med delovnimi enotami. Vse ekipe DE so zastopali številni košarkarji. Ekipe so igrale vsaka z vsako. Iz kola v kolo so bila srečanja kvalitetnejša in zanimivejša, saj so se naši igralci borili za prestiž.
Zanimivost tega tekmovanja je, da so se v borbi pod košem srečale generacije mladih in starejših in da so prav starejši pokazali več spretnosti in natančnosti v igri med dvema košema.
Brez poraza in z odlično razliko v koših je zmagala ekipa splošnih služb. Za odlične igre so prejeli velik, lep pokal, ki ga je mojstrsko izdelal naš sodelavec z »bojnim« imenom Rdeč.
Končni vrstni red:
točke
1.	Splošne službe	10
2.	Delavnice	8
3.	Avtooprema	6
4.	Embalaža	4
5.	Zalog	2
6.	Tiskarna	o
Najboljši strelec je bil Janez Gostinčar s 35. koši, Jurejev-čič 33, Logar B. 29, Hiršman 28, Jakop 27 ...
Pr^DO SLUGA —
^ asednik avto-moto sekcije varilec — telefon 254
DIMITRIJ KOBILICA — predsednik strelske sekcije
__ offset strojnik — telefon
335
MIRO VESEL — predsednik namizno-teniške sekcije — delovni analitik — telefon 250
STOJAN TRŠAN — predsednik kegljaške sekcije — koplst — telefon 342
BORIS KOREN — predsednik plavalne sekcije — uslužbenec — telefon 242
Kegljači - občinski prvaki
Kegljači in kegljačicfe našega športnega društva so na občinskem prvenstvu dosegli izreden uspeh. Moška ekipa je premočno osvojila I. mesto in zmagovalni pokal. Ženska ekipa, ki je tokrat prvič nastopila, pa je zasedla drugo mesto.
Tekmovanje je priredila občinska zveza za telesno kulturo na kegljišču v športnem parku Kodeljevo. Prvi nastop je bil 21. aprila, drugi pa 12. maja.
Nastopilo je 15 moških in 4 ženske ekipe. Moški so tekmovali v disciplini 2x6 X X 100, ženske pa v disciplini 2 x 3 X 50 lučajev mešano.
Vrstni red ekip:
Moški:
1.	Saturnus
2.	SAP
3.	Kolinska
Ženske:
1.	Kolinska
2.	Saturnus
3.	Figovec
4.	Emona
4989
4701
4622
1054
1029
1008
941
V konkurenci posameznikov, nastopilo je 90 tekmovalcev in 12 tekmovalk, so naši dosegli naslednja mesta in rezultate:
Moški:
2.	Tršan Stojan	867
3.	Gostinčar Marjan	856
5.	Pirc Zvone	852
8.	Gostinčar Janez 842 19. Kukovec Edo	806
41. Jankovič Franc 766
Zenske:
2. Gostinčar Mara 354
4.	Pirc Sonja	343
6.	Kralj Branka	332
Kegljači so tako v letoš' njem letu osvojili še drugi pokal. Prvega so si prikeglja* li na prvomajskem turnirju v Zadobrovi z drugim mestom-Le za en sam kegelj so izgU' bili prvo mesto. Najboljši v ekipi je bil Marjan Gostinčar s 420 podrtimi keglji.
Satumužan



•.v.’.V.V.V.V.*.V.V.'.V.V..'v.*.
v:-:v!viv:,Xv>x,XyXy'y:yXy*y*,*,-,‘,‘*‘'';-l^ii
, , ZX a. V SOBOTO 30.6.1973 OB 15. URI r:> W\ 7 -sL BO NA IGRIŠČU SLOVANA
^ '>J TRADICIONALNO MEDNARODNO


> SREČANJE MED NOGOMETNIMA
pridi
EKIPAMA
^ MANIAGO-
» LIBER0 (ITAL.) : SATURNUS
-


.............. ^
igrišče ali plavališče. Izmisli si kaj prepričljivega, da ti ne bo treba sodelovati.
8.	Če pa bi se zgodilo, da te bodo pregovorili in boš šel s tovariši na odbojko ali kegljanje, pa poskrbi vsaj zato, da tvoje športno udejstvovanje ne bo redno.
9.	Použij vsak dan več hrane, več kalorij, kakor jih tvoj organizem potrebuje.
10.	S pomilovanjem glej na tiste, ki so se odločili za akcijo trim, za izlete, za sprehode in podobno.
To je bilo deset narobe nasvetov, s katerimi skušajo severnjaki pridobiti ljudske množice za šport in rekrea-
cijo. Po rezultatih ankete je bilo ravno teh deset antitez čudovita propaganda za rekreacijo. Upam, da se bo marsikateri naš človek zamislil ob teh antitezah ter posnemal severnjake in se začel zanimati za šport in rekreacijo, ki mu, verjemite, ne bo škodovala.
Ernest Marguč
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujeva za izkazano pozornost ob izgubi najine mame Marije Rupar
sinova Miro in Janez.
Deset narobe nasvetov
Srebrna priznanja 0F
Letos je prejelo ta priznanja 89 posameznikov in 10 organizacij iz Ljubljane. Podelila jih je MK SZDL (letos že četrtič) za večletno uspešno delovanje na posameznih družbenih področjih za razširjanje pridobitev revolucije, krepitev delavskega razreda, uveljavitev samoupravnih odnosov in za pospeševanje aktivnosti mladine in njeno idejno politično rast. Med nagrajenci sta tudi dva Saturnužana.
FRANCKA ANŽUR, Novo Polje, C. XIX/3, rojena 1905, upokojena delavka je že pred vojno v SATURNUSU sodelovala v naprednem gibanju. Med vojno je bila aktivistka OF, po vojni je vsa leta aktivno družbenopolitično delovala v krajevni organizaciji SZDL in drugih organizacijah ter v vseh pomembnih akcijah. Predlagatelj KO SZDL Zadobrova.
JOŽE PAPLER, Rožičeva 4, rojen 1098, obratovanja v SATURNUSU, je dolgoletni družbenopolitični delavec, tako v tovarni kot na terenu. Posebno se zanima za probleme mladine in je bil zato tudi predsednik TVD Partizan, pa tudi predsednik odbora za graditev vrtca. Je zelo aktiven predsednik krajevne skupnosti. Predlagatelj KO SZDL Zelena jama.
Miloš Mikolič
severnjaki so športni narod, ki se ponaša z bogato športno tradicijo. Tako daleč so že, da se kar najbolj resno in sistematično zavzemajo za množičnost — njihovo geslo je »šport vsakomur«.
Ne zanimajo se samo za tekmovalce, tako kot pri nas, temveč tudi za mladino, ženske, gospodinje, starejše in stare. Vsakdo naj bi se v svoji starosti primerno ukvarjal s športom za zdravje in razvedrilo. Več let so preko sredstev javnega obveščanja dajali navodila, kako se je treba ukvarjati s športom. Da bi si bili ljudje še bolj na jas-
nem, so se pred kratkim lotili novega propagandnega prijema. Izdali so poučne športne antiteze, ki jih ljubitelji športa in rekreacije ne bi smeli upoštevati. Medtem ko je to na severu propagandni trik, je pri nas resnica in upam, da bo to .kmalu tudi pri nas »antiresnica«.
1.	Nikoli ne hodi po stopnicah. Počakaj na dvigalo, pa čeprav gre za eno samo nadstropje.
2.	Vsa pota opravljal z avtomobilom. Nikar ne hodi peš, prevažaj se tudi na kratke razdalje.
3.	Prižigaj si cigareto dru-
go za drugo in si privošči tudi alkoholne pijače.
4.	če te kdo povabi na nedeljski izlet, si naprej pripravi opravičilo, da boš lahko ostal doma.
5.	Vse odmore izkoristi za sedenje, klepetanje in kajenje.
6.	Na letnem dopustu uživaj v jedi in pijači, ter se izogibaj vsega, kar ima značaj športne rekreacije.
7.	Bodi pripravljen na to, da te bodo vabili na športno
Članom kolektiva predstavljamo mladega Saturnužana Tršana, ki je dosegel pomemben športni uspeh — osvojil je naslov državnega mladinskega prvaka v kegljanju za leto 1973.
Star je 23 let, dela v kopir-nici tiskarne kot offset ko-pist, v Saturnusu je od leta 1965. Dela tudi v mladinski organizaciji kot član mladinskega predsedstva in je predlagan za sprejem v ZK.
Letos je postal tudi predsednik kegljaške sekcije v Saturnusu.
Kegljati je začel leta 1964 pri KK Gradis ,kjer je še sedaj član. V mladinski reprezentanci Slovenije je nastopil 7-krat, v državni pa 3-krat. Njegov najboljši rezultat je 970 kegljev, uspeh pa republiški mladinski prvak leta 1971 in državni prvak letos. Vzornik mu je Miro* Steržaj. V letošnjem letu ima v načrtu še veliko tekmovanj, predvsem pa udeležbo na lil. evropskem prvenstvu. Z delom v Saturnusu je zelo zadovoljen, ima pa veliko željo, da bi se čim več mladih Satur-nužanov navdušilo za kegljanje. Pa ne samo mladi, tudi vsi drugi člani kolektiva, še posebej tovarišice, bi se naj v večjem številu udeleževali kegljanja. V ta namen je vsak torek rezervirano kegljišče KK Saturnus in idealna priložnost, da se vsakdo lahko v prijetnem družabnem večeru seznani z mikavnostjo prvih metov.
GLAS SATURNUSA, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus, Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 313-666 — Ureja uredniški odbor: Slavko Gerlica, Roman Kokalj, inž. Majda Kušar, Miloš Mikolič, Franc Oražen, Inž. Tomo Perme, Anamarija Plesničar. Odgovorni urednik: Slavko Gerlica, telefon 313-666-217 — Tiska Tiskarna PTT Ljubljana — Rokopisov ne vračamo.
DRŽAVNI MLADINSKI PRVAK