BODOČI TRG SVOBODE V Pogled na Trg svobode od zgoraj Prav gotovo je, da današnji Trg svobode ni nikaka zavestna arhitekturna tvorba. Radi starega mestnega jarka, ki je potekal ob gradu, so zidali sredi XIX. sto letja zgradbe na vzhodu trga v znatni odmaknjenosti od gradu. Ako je nastala na ta način trgu podobna raz širitev, pa je ostala v prostornem pogledu vendarle zelo ohlapna. Gmota gradu na zapadu in vrsta hiš na vzhodu predstavljata sicer dovolj tehtno zamejitev na dveh straneh, zato pa se prostor na severu povsem razblinja v zelenje Jugoslovanskega trga in ostaja na jugu sploh brez vsakega zaključka. čeprav je ta prostorna nedognanost Trga svobode, kateri se pridružuje še neka slučajnostna nepravilnost vse oblike, neovrgljivo dejstvo, je vendar sklep Od bora za počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja v Mariboru, da po stavi spomenik Kralju Aleksandru I. na Trgu svobode, pravilen in hkrati urbanistično izredno važen za naj bolj reprezentativni del Maribora. Edinstvena situa cija Trga svobode z ozirom na ostali mestni organi zem je bila nemara v prvi vrsti merodajna, da se je odbor zanj odločil. Radi svoje centralnosti v osrčju mesta, kjer najmočneje utripa življenje in spričo ne navadno živega prometa pešcev in vozil, ki se na nje govem jugu pretaka, je Trg svobode po svoji legi kot nalašč ustvarjen, da dobi oblikovno in vsebinsko po memben spomenik. Nekaj pomislekov bi moglo vzbu diti pomanjkanje izrazite inonumentalnosti vse celote ter proporcije Trga svobode, ki na videz ne dopuščajo spomenika večjih izmer. Izrazito monumentalnega trga ali ulice pa Maribor sploh ne premore in zatega delj izgubi ta pomislek svojo težo. Grad kot glavni element Trga svobode ima toliko izrazne sile, da ob vladuje vso situacijo. Osnova razpoloženja na Trgu svobode je radi tega izrecno resna, morda celo stroga, čeprav to občutje ne izvira iz današnje trgove podobe kot urbanistične celote. Jedro tega občutja tvori žlahtna gmota gradu, najbolj karakteristična arhitek tura Maribora. MARIBORU ING. AR H. JAROSLAV CERNIGOJ V spoznanju, da mora biti vsak dober spomenik v organski zvezi z obdajajočim ga prostorom in da je možna zgolj v tej smeri pozitivna rešitev, je razpisal odbor natečaj, pri katerem je bila zasnova spomenika nedeljivo združena z regulacijo Trga svobode. Vsak osnutek je moral obsegati rešitev za spomenik in za regulacijo trga hkrati. Ni šlo torej za spomenik več ali manj precioznih form, kakršnih je na tisoče rodilo XIX. in XX. stoletje in ki stojijo revni po trgih in cestah vsega sveta kot mobiljar v plehkih, brezosebnih hotelskih sobah, temveč je šlo za kompozicijo pro stora, ki naj bi zvarila tudi s pomočjo novega trgo- vega elementa, spomenika, vso situacijo v višjo, zgo- ščenejšo celoto kljub obstoječim disonancam. To je pot, po kateri so nastale čudovite italijanske situacije in njih tajna leži v tem neizrečeno subtilnem občutju za prostor, ki se je izražalo v dovršenem sozvočju vseh danih gmot in izmer. Na ta način so nastale sladke harmonije renesančnih prostorov, a tudi baročne kom pozicije s svojo strašno, skoraj brutalno silo. Program natečaja je prepuščal zasnovi vso svobodo v pogledu oblike, materiala in situiranja. Vendar pa je vseboval tudi nekatera bistvena določila. Najvaž nejša izmed njih je gotovo ukinitev tranzitnega pro meta preko Trga svobode. Ta ukrep, ki je spričo ur banistične situacije vsega okoliša docela upravičen, je bil nadvse pomemben, ker je v veliki meri razširil možnosti zasnove. Važno je bilo nadalje, da zazidanje odprtine med gradom in hišo Trg svobode št. 1 ni bilo dovoljeno. Ta posebno fina poteza razpisa je onemo gočala cenene, šablonske rešitve z »zaključenimi« ste nami, ki bi bile v tem primeru radi zaokrožene gmote gradu in arhitekturne vrednosti prizadete bastije še posebej zgrešene. Program je zahteval ohranitev vseh dosedanjih uvozov in končno tudi možnost parkiranja sezonskih avtobusov na reguliranem trgu. Izmed 27 osnutkov, ki so bili vposlani, je odbor sklenil, da se izvrši osnutek, kateremu je podelila žirija prvo nagrado.1 Pred popisom tega načrta, ki predstavlja torej bodočo podobo Trga svobode, pa je potrebna podrobnejša analiza sedanje urbanistične situacije. Dve okolnosti določata Trgu svobode njegovo ne pravilno tlorisno obliko: Bastija, izzidek na severo vzhodu grada, trakt z neobičajnimi, a skladnimi pro- porcijami, ter kot, ki ga tvori grad z osjo Aleksan drove ceste. Bastija povzroča že danes delitev vse ploskve Trga svobode na dva dela in ravno to dejstvo je dalo pobudo za eno izmed osnov rešitve. Kot gradu z Aleksandrovo cesto nima 90, temveč zgolj 81 u. Ta nagnjenost ni nepomembna in je na licu mesta ob čutno in neprijetno zaznavna. Nepravilnosti kaže današnji Trg svobode tudi v vi šinskem oziru. Te višinske razlike so razmeroma kom plicirane in se gibljejo v okviru 1,20 m. Glavni padec Trga svobode poteka v diagonalni smeri, katera se končuje nekako ob vhodu k »Putniku« v gradu. 1 Osnutek pod geslom »Nova os«, avtorja Ing. arh. Jaro- slav Černigoj in akad. kipar Boris Kalin. r Arh. Jaroslav čemigoj, Sedanje stanje na Trgu svobode Svojevrstno urbanistično situacijo ustvarja v zvezi s Trgom svobode promenada na Aleksandrovi cesti, ki navezuje na jugovzhodni vogal trga in poteka v širokem toku v smeri zapad—vzhod. Ta promenada tvori z vrsto topolov, s svojimi gredami in paviljoni docela zaključen prostor, ki je odločen od Aleksan drove ceste, glavne mariborske prometne arterije. Stik promenade s Trgom svobode je nerešen in ni dvoma, da je važen del problema regulacije Trga svobode or ganska vključitev, zlitje prostora promenade v bodoči prostor Trga svobode. Današnji Trg svobode je torej vse prej kot urbani stično rešen. Nezaključen na severu in jugu, z neure jenimi višinami, s pomanjkljivo zvezo s promenado nudi kot celota zelo medel vtis. Pogled na talni načrt Trga svobode z višinskimi ko tami nas pouči, da pada trg, kot že zgoraj omenjeno, z višine Jugoslovanskega trga proti jugu, t. j. proti Aleksandrovi cesti. Ta padec sicer ni velik, vendar pa je vsled velikih horicontal gradu in ostalih zgradb za oko zelo zaznaven. To višinsko neurejenost, ki ni v skladu z zahtevami monumentalnega trga, je treba odstraniti. In tu ustvarja prav bastija s svojo odločno kretnjo na severovzhodu gradu nove urbanistične mož nosti. Bastija deli trg na dva dela. Dva dela, dvoje različnih višin. Logično mesto potrebne stopnje leži torej v južni črti gradovega izzidka. Na ta način na staneta dve ploskvi, dve ravni ploskvi z medsebojno višinsko razliko 1,25 m. Višine bodočega Trga svobode bodo torej urejene s prastarim motivom teras. Drugo pobudo za regulacijo Trga svobode daje ob stoječa promenada na Aleksandrovi cesti. Iz talnega načrta se vidi očita tendenca te promenade naprej proti zapadu, preko svojega sedanjega konca, ki ni z ničemer utemeljen. Naravna ukončitev promenade je pač ob gradu, s čimer šele dobi svoj cilj in urba nistični smisel. Ako promenado na ta način podalj šamo, nastane med njo ter višje ležečo ploskvijo ob bastiji prostor, čigar tloris ima obliko (skoraj) pra vilnega trapeca in čigar urbanistične kvalitete so očite: kajti na zapadu ga omejuje grad, na vzhodu Pugljeva hiša in ostale zgradbe in na severu nova terasa z dovolj veliko višinsko razliko. Na jugu je vogel zgrad be na vzhodu trga močan element, ki je sposoben, da tvori prostor. Kot bomo videli kasneje, nam za še jasnejšo zamejitev tega prostora na jugu pomaga baš spomenik in nekateri drobnejši elementi, ki so v zvezi 81 1 6 .tx:o$LavAN$u: r.Pc -- . t. tmtptim C*ar»«?f«K firrsa-t %wf c-d ,%-srj e-f fya& C-A Arh, Jaroslav čermgoj, regulacija Trga svobode s kraljevim spomenikom z njim potrebni in zasnovani. Kot posledica vseh teh izprememb nastane torej nov, tektonsko docela ute meljen prostor pravilne oblike in, kar je izrednega pomena za vso zasnovo, prostor z glavno osjo, ki po teka v smeri vzhod—za.pad, torej v isti smeri kol pro menada na Aleksandrovi cesti. že v tej prilagoditvi glavne osi novega prostora je neko blagozvočje prostora, katero avtomatično rešuje kočljivi problem priključka promenade Trgu svobode. Toda v zvezi s kraljevim spomenikom na Trgu svo bode je ta prevrat z osjo trga še važnejši in poln pre senetljivih posledic. Na tem prostoru ne dopušča situiranjc spomenika mnogo dvomov. Spomenik, ki naj obvladuje s svojim pomenom prostor, mora ležati v njegovi glavni osi. Pobudo za situiranjc spomenika na tej osi daje zopet urbanistično tako plodni izzidek na severovzhodu gradu. Ako potegnemo od vogala tega izzidka h gradu paralelo in jo presečemo s severno mejno črto po daljšane promenade ter postavimo v tem presečišču velik stožer, jambor za zastavo, dobimo na novem prostoru med izzidkom in stozerom prostorninsko nišo. Spomenik leži med vertikalo vogala bastije in vertikalo stožera v odnosu in povezanosti z gradom, žlahtno je primaknjeno žlahtnemu. S spomenikom in s stozerom je prostor s trapecnim tlorisom še bolj označen, obema pripadajo bistvene prostorne funkcije na novem trgu. Novo prostorno ogrodje Trga svobode je na ta način ustvarjeno, in sicer s pomočjo kali, ki so bile v tlo risni obliki trga in vsej urbanistični situaciji, v kon figuraciji terena, v arhtekturi obdajajočih ga stavbe nih gmot in tudi s pomočjo novih arhitekturnih ele mentov, od katerih ima ravno novi kraljevi spomenik odlično vlogo. Z zlitjem prostora promenade v prostor Trga svobode je vse območje promenade in Trga svo bode združeno v celoto, ki se v sebi pretaka in med sebojno stopnjuje v svojem učinku. Promenada je dobila močno, izrazito dominanto na zapadu, grad, a isto dominanto spričo svoje nove osi vzhod—zapad tudi Trg svobode. Nova os ima za trg, kateremu docela izpreminja do sedanjo fiziognomijo, v zvezi s spomenikom pomemb ne in nadvse ugodne posledice. Predvsem ustvarja spomeniku monumcntalno in v prostoru docela ute meljeno lego. Nadalje povzroča popolno subordinira- nost zgradb nasproti gradu. Pri veljavi osi sever—jug je ta solidna, a mlačna arhitektura XIX. stoletja po polnoma enakovredna stranica z gradom, kar se s pomembnostjo relativno visokih arhitekturnih vrednot gradu ne sklada. Z novo osjo je vpliv istočasnega po gleda na spomenik in na pravoslavno cerkev odstra njen. Pri osi sever—jug je pogled na pravoslavno cerkev s Trga svobode poudarjen. Os sever—jug ne tvori, kot že omenjeno, z Aleksandrovo cesto pravega kota. Ta nepravilnost, ki je posebno občutna za pa- santa na promenadi in ki daje vsemu pogledu nekaj neprijetno slučajnostnega, je z novo osjo v svojem učinku paralizirana. Važno je nadalje, da odpade spričo nove osi manjvredni frontalni pogled na spo menik, in sicer za najvažnejše poglede, torej za po daljšani del promenade na Trgu svobode. Za ves ta del se kaže spomenik s profila. Ker bo predstavljal spomenik kralja na konju, je to dejstvo zelo važno. Končno ni nebistveno, da bo imel spomenik za svoj Arh. Jaroslav černigoj in kipar Zd. Kalin, osnutek spo menika kralja Aleksundra I. Zediniielja glavni, t. j. profilni pogled, najboljšo, južno raz svetljavo. Toda ta situacija zahteva v pogledu spomenika tako od arhitekta kot od kiparja mnogo takta. Kajti ne mirno, temno ozadje gradu z visoko streho in arka dami predstavlja za spomenik znatno nevarnost. Naj lepša silhueta je zaman, če je oko ne more zaznati, a ravno bron, material za skulpture na prostem, ki je za naše podnebje najprikladnejši, potrebuje za svoj učinek zraka in luči. Za to je potreben visok pod stavek. Običajen visok podstavek pa bi s svojo veliko gmoto zakrival pogled na grad in bi, kar se merila tiče, zelo neprijetno in zanj gotovo neuspešno tekmo val z gradom. To spoznanje je dovedlo do podstavka z (starim romanskim) motivom, ki omogoča veliko višino skulpturi, a ima spričo svoje perforiranosti ne- masivno obliko. Višina podstavka bo znašala 10,50 m, bronasta plastika, konjenik z zelo jasno, tudi v tej višini razumljivo kretnjo konja in jezdeca, se bo torej za vso ploščino Trga svobode z vso energijo odražala od neba. V svečanem miru bo obvladoval bronasti lik vso situacijo in zvečer, ko ta, tako družabni del Ma ribora, še bolj zaživi, bo zamirajoča luč sonca leske tala na hrbtu orjaškega konja in zlatila kraljevo figuro. 83 Tej analizi in urbanistični utemeljitvi regulacije bodočega Trga svobode je treba dodati za izpopolnitev še podatke o tehnični izvršitvi. Glavni del trga, t. j. del, na katerem se bo dvigal spomenik, bo tlakovan z granitom, umetnim kamnom in asfaltom. Risba tlaka, ki ima svoj izrazito tektonski pomen in spomenik docela zasidra v prostoru, bo iz vedena s temi tremi materiali. Iz granita bo široka obrobna bordura, dočim bo vsa ostala ploskev iz umetnega kamna in asfalta. Oporni zid terase bo izvršen v kamnu, široko stop nišče v njegovi osi bo iz pohorskega granita. Vsa plo ščina terase pred bastijo bo tlakovana z neregularnimi kamnitnimi ploščami, med katerimi bo zasajen mah. Ta ploskev je torej zamišljena kot prehod s stroge arhitektonike spodnje ploskve k parku na Jugoslo vanskem trgu. Sredi te ploskve je zasnovana za obo gatitev vsega vtisa in kot zadržana spremljava k važ nejšemu dogajanju na spodnjem prostoru okrogla fontana s premerom 7,50 m. Obrobljena bo z enostav nim, nizkim, kamnitnim profilom in bo pošiljala visok tenek curek vode v mariborsko nebo. Na Trgu svobode podaljšana promenada bo izvršena na enak način in iz istega materiala kot že obstoječa. Le grede odpadejo iz prometnih ozirov. Nadomeščajo jih okrogle obrobe iz umetnega kamna okoli vsakega i posameznega topola, tako da bo čim več prehodov. r Kandelabri na temu delu bodo enaki kot na prome nadi, dočim bodo kandelabri na glavnem delu Trga l svobode monumentalnejše, dvoramne oblike iz brona. i Na severu bo delila Trg svobode od Jugoslovanskega i trga vrsta topolov v dolgi, z ligustrom obrobljeni gredi. Na obeh krajnih odprtinah Trga svobode so torej za- t snovana drevesa, ki navezujejo na sedanjo ureditev s promenade in mu bodo tudi s svoje strani utisnila enoten pečat. Obstoječa drevesa načrt odstranja, kar bo nedvomno povzročilo vtis večje prostornosti. Rodoči Trg svobode bo nudil torej docela izpreme- i njeno lice. Zabrisan in nejasen v svojem učinku, iz daja danes le zelo skopo svoj značaj, ki je kljub slu- s čajnostnemu postanku redek in svojevrsten. Toda ko bodo vse njegove doslej neizrabljene možnosti uresni čene, ko bodo njegove velike črte in zvonke ploščine pravilno izluščene, ko se bo dvigal na njegovi najdra- i gocenejši točki med bastijo in visokim stožerom kra ljevi spomenik, bo zaživel novo, intenzivneješe življe- ; nje. Maribor bo tedaj obogatel za prostor, kakršnega rabi, a ga doslej še ni imel. Za prostor s pravim tržnim i prometom, kjer se človek lahko izven nevarnosti vozil ustavi, porazgovori in razgleda, in sicer v okolju, ki > je odmaknjeno vsakdanjosti. Kajti na novem Trgu svobode bo morda vedno nekaj nedelje in praznika . .. 84