u- Amerikanski Slovenec f Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbetsv. Družine. fTEVILKA 7. JOLIET, ILLINOIS, 18. DECEMBRA 191?. LETNIK XXTII fadna poročila o vojnih dogodkih. Črne reke in na desnem bregu iste je sovražnik po bombardiranju vseh naših postojank podjel več krajnih napadov, ki so se izjalovili. Na gotovih točkah so bili spopadi od moža do moža. zapadni fronti se pripravlja Nemčija za novo ofenzivo in zbira svoje najboljše moči. ITI BOJI NA LAŠKI FRONTI. tro-Nemci poskušajo prodreti na-vdol od Asiaga na planjave. 1 pridobiti le neznaten uspeh včeraj na neki točki in to po ogromnih žrtvah, je UTadno naznanjeno. Skoro malenkostno ozemlje je bilo severno od linije Monte Solarolo in konca Calcin-ske doline. Kot skupni dobitek tridnevnega bojevanja v tem okrožju obdtžuje sovražnik nekaj zakopov na Col Beretti in vrh Monte Spinuccia, ali vsa ostala italijanska linija je v svojem prvotnem rue translation filed with the post ter at Joliet, 111., on December 18, položaju. To je sovražnikov tretji za- as required by the act of October 917. Laška fronta. Jim, 13. dec. — Italijanski protina-I okrog gore Berette je zopet prill velik del zakopov, ki 'so bili prej ibljeni na Avstrijce, pravi današnje ino naznanilo. Ujetih je bilo 59 »krog Calcinske doline sta bila dva a sovražna napada odbita. Sovražnik opustil napad, poldne je sovražnik ponovil napa-^ todno od Brente. ojevanje se je ljuto nadaljevalo ves °ldan v dolinah in na gorskih sle-n,h, a zvečer je sovražnik vsled jih težkih zgub ppustil napad. >krog gore Chipopappex se je nov močnejši napad zlomil. nie translation filed with the post-'ter at Joliet, III, on December 18, 7> as required by the act of October 917. Vojni plen v štirih dneh. •ondon, 13. dec. — Uradno avstrij-naznanilo, presojajoče zadnjo o-zivo na fronti severne Italije, pravi, J« bilo v štiridnevnem bojevanju lelettskem okrožju 639 italijanskih tnikov in vep nego 16,000 mož uje-1 ^Naznanjena je tudi zaplena 293 Sfrj 233 strojnih pušek, štirih brzo-lnih topov, 81 minskih metalnic in ^žine drugega materijala. poredni napad v mnoštvih z namenom, prodreti na planjave. Izgube na obeh straneh so bile težke. Piave narašča vsled dežja. Pozni letni čas je še nadalje važen činitelj. Vsled deževanja zadnja dva dni pa je narasla reka Piave, ki se je bila skoraj osušila, tako da je izginila vodna pregraja, dočim so sovražnikovi zakopi samo nekaj sto jardov daleč. Voda v poplavljenem odseku ob dolnji reki Piavi je bila tudi upadla od petih črevljev na en črevelj. Deževje je zopet napravilo reko precej globoko pregrajo in poplavljeni odsek je zopet dobršno pod vodo, Obrnivši si v prid plitvo vodo, so Avstrijci zasedli neko vilo blizu Beneške lagune, v soseščini Boro Caval-lina. Italijaraski rušivec "Sauro" je prodrl v laguno in izkrcal oddelek mor narjev, ki so razdejali vilo, s telefonom in strojnimi puškami vred, ki so bile nameščene. tevilne tevtonske divizije so bile prisiljene, da se umaknejo in preuredijo zaradi težkih izgub. Od italijanskih čet, ki so se sijajno bojevale, so enote, katere so prijenjale ob Soči v oktobru, a bo se. »brale in so postale izvrstne bojne enote. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 18, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Francoska fronta. London, 13. dec. — Poročila o včerajšnjem bojevanju v soseščini Bulle-courta kažejo, da so Nemci podjeli dva napada za ranega jutra, po težkem pripravljalnem bombardiranju. Prvega so podjeli od severa proti našim postojankam v Hindenburgovi liniji baš vzhodno od Bullecourta, in drugega na širši fronti od severovzhoda in vzhoda proti stožeru, ki ga tvorijo naše zakopne linije južno od Rien-court Lez Cagnicourta. Oba sta bila odbita s težko izgubo za sovražnika. Pariz, 13. dec. — Ob vsej fronti kaže topništvo na obeh straneh zmerno stopnjo delavnosti. Odbili smo močan napad, ki ga je podjel (sovražnik v Courierškem gozdu. Berlin, 13. dec. — Fronta prestolonaslednika Rupprechta: Od Dixmuda do reke Lys in južno od reke Scarpe je topniška delavnost narasla zdajpa-zdaj. Fronta nemškega prestolonaslednika: V osamljenih odsekih je topniško streljanje ^naraslo v podpiranje pozve-dovanja. "NEMČIJA BODE PREMAGANA." Tako pravi general Pershing, poveljnik ameriških čet na Francoskem. BAKER BO OBJAVIL ZAGOVOR. Hoče dokazati, da so obtožbe proti vojni upravi neosnovane. I rue translation filed with the post- 3ter at Joliet, 111., on December 18, as required by the act of October 917. Laško poročilo, 'talijanskimi armadami, 14. dec. — ;tro-nemški pogon v Italiji je stal užcni tevtonski vlasti izgubo 150,-9|; mož, kakor je bilo precenjeno da-A v italijanskem glavnem stanu. H ,et1' Hoetzendorf, avstrijski povelj-~ > in gen. von Below, nemški vodja, j >bu red seboj in vedeti priti pravočasno v tir, si mora vsak misliti, da to ni tako lahko, pa vendar vse je tako gladko šlo. Čestitati moramo pevcem in igralcem, posebno pa spretni voditeljici gospe A. Nemanichevi. Po le prehitro končanej operi je nastopil kot govornik g. Anton Nemanich, kateri se je v jedrnatih in krasnih besedah zahvalil najprvo za gostoljubnost, nakar je zanimivo in pomenljivo opisal razmere in dolžnosti ameriških Slovencev in posebno poudarjal zvestobo do naše nove domovine. Sledil je mogočen aplavz. Potem so nastopili člani "Slovenije' s šaloigro "Dr, Vseznal in njegov slu ga štipko Tiček". Igralci so zadeli ulo-ge primeroma dobro, če vpoštevamo, da so imeli le malo število vaj. Povzročili so dosti smeha, zlasti takrat, ko je štipko bolnike "farbal". Konečno sta nastopila oba pevska zbora, dr. Sv. Cecilije in dr. "Slovenije", in sledila je pesem "Na nebu tvet-de sevajo". Zaključilo se je pa prireditev x ameriško himno "The Star Spangled Banner", katera je mogočno odmevala po dvorani, med tem ko je občinstvo vstalo v pebdrav. K sklepu pa še podaiem članek, kateri je bil priobčen v ponedeljek 26. nov. t. 1. po poročevalci (kateri je bil tudi navzoč pri predstavi) v tukajšnjem angleškem"5 listu "The Daily Post" in se glasi dobesedno, kakor sledi: Concert-Opera Pleased Large Crowd Last Night. A large crowd of people attended the concert-opera given jointly by St. Cecelia society of Joliet and Slovenian Dramatic Club of La Salle in St. Patrick's hall last evening. Every number on the program was very good and at times, were applauded for a second and third appearance. "The Bells of Corneville," a concert and opera put on by St. Cecelia society of Joliet was superb in every detail and every part carried out in perfect style. The program closed with mixed voices of St. Cecelia and "Slovenia" singing our patriotic odes. The large crowd present fully appreciated every number on the program and the committee on arranging the concert are due much praise for bringing ■such excellent talent to La Salle for lovers of music and drama. The proceeds of the concert will be given toward the building fund of St. Roch's new church. The committee desires to thank their numerous friends who from far and near assisted in making th^ function a grand success. * Iz tega je razvidno, kakšno mnenje imajo drugorodci o tej slovenski prireditvi in katera bode vsakemu, kateri je bil navzoč, ostala za vselej v prijetnem spominu. Lasallčan. Zahvala. Pevsko-dram. društvo "Slovenija", kakor tudi farani Sv. Roka v La Salle, 111, se najprisrčneje in najtopleje zahvaljujejo v prvi vrsti pevsko-dram. odseku društva Sv. Cecilije št. 12 D. S. D. in gospe Ant. Nemanichevi za njih poset in ves trud in prizadevanja, katera ste imeli s prireditvijo pevskega koncerta in opere "Cornevillski zvonovi" pri nas v La Salle. Zraven tega ste bili tako velikodušni, da ste prepustili čisti dobiček v korist tukajšnje nove slov. cerkve. Naše moči so preskromne, da bi zamogli Vam v polni meri poplačati. Zato naj Vam Bog plača is tokrat! Obenem nas veže dolžnost, da zahvalimo tudi naše pridne kuharice Mrs. M. Šetina, Mrs. M. Stušek in Mrs. A. Povše, katere so nam priskočile na pomoč pri oskrbi večerje ali -banketa. Vsa hvala tudi strežnicam in natakarjem, posebno pa hvala našim dobrim lovcem in tudi vsem tistim, kateri so darovali bodisikarkoli za banket. Še enkrat srčna hvala vsem, kateri so nam bili v pomoč omenjeni čas. Dr. "Slovenija" in župnija Sv. Roka. Zdravniški humor. Nek izkušen zdravnik je objavil šest slučajev, v katerih more bolnik ozdra-veti. Ti so: 1. Kadar bolnik ne kliče zdravnika. 2. Kadar bolnik kliče zdravnika, a ta ne pride. 3. Kadar bolnik kliče zdravnika, ta pride, a nič ne zapiše. 4. Kadar bolnik kliče zdravnika, ki pride in predpiše zdravila, a jih bolnik ne kupi. 5. Kadar bolnik kliče zdravnika, ki pride, predpiše zdravila in jih bolnik kupi, toda ne rabi. 6. Kadar bolnik kliče zdravnika, ki pride in predpiše zdravila in jih bolni ter zaužije, a kljub temu ozdrj zdravnik je menda sebe in svoji so res dobro poznal. Uspeh moderne medicine! V neki newyorski bolnišnici posrečila zelo težavna operacij; kemu Trinoteju Martin je stro; gal usta in nos, tako, da ni mof jesti, niti govoriti. Zdravniki sj nili, da mu napravijo nova usta, zelo dolgo trajalo in sicer iz m so ga izrezali iz ostalega njej telesa. Operacija se je prtfg posrečila. ffi^SOaliSfaffi m s s m i---—I ii | MALI OGLASI. S 1---1 KSHSSSSSI Amerikanski Slovenec je razšilj celi Ameriki in kjerkoli so Sil tam nekdo dobiva naš list, z so oglasi v tem listu vedno it; Kadar koga iščete, pošljite c naš list, ki ga gotovo najde j kem času. Mal oglas stane po 1 cent zti besedo za enkratno objavo i p-priobčenje, če pa kdo hoče] večkratno objaviti se naj račf vsako nadaljno objavo po c za vsaki dve besedi. Istotako se računa od raznih, naznanil smrti, krstov, porok i. gih malih oglasov po lc od besede. Narpčilu je pridejati denar ali t po lc. V NAJEM 2 SOBI. VPRAŠ pri: Anton Nemanich, 1000 1* cago St, Joliet. KOLEDAR ZASTONJ! AKf< čete imeti zanesljiv koledar'% 1918, pojdite k sosednemu leto vprašajte za Severov AlmaOi Slovence za leto 1918. Zdaj! pravljen za brezplačno razdaj' buje vse kakor ponavadi, kat; koledar vsebovati, navodila, svetnikov, prerokovanje vrem'j mnogo koristnih izrekov in I nih šaljivk, ter kratkih člankol vrst. Dobite ga takoj. AkoJ morete dobiti od sosednega narja, pišite ponj takoj nart nam. W. F. Severa Co, Cedt' pids, Iowa. — Adv. Dec. NAZNANILO. — NEKI JOS. | vat baje prodaje rojakom nek 'srečke za uro na ime Jos. Te-' Jos. Gornik, zato naznanjava, m dva nisva dala nobene ure vj' nje.—JOS. TEŽAK, JOS. GO? i KILA OZDRAVLJENA.i Ko sem pred leti vzdignil neki blo, sem se bil vtrgal. Zdravfl1 mi svetovali edino pomoč v op3 Pas mi ni pomagal. Konečno se' bil nekaj, ki me je popolnoma 4 vilo. Leta so prešla, a kila se I vrnila dasi imam težko delo k1 sar. Ozdravljen sem bil brez J cije, zgube časa ali sitnosti. prodajem ničesar, pa dam nasvet' ozdraviti kilo brez operacijeali j časa, če mi pišete na Eugene Mj len, Carpenter, 485 D, Marcelu« Manasquan, N. J. Izrežite ta oi ga pokažite vtrganim, da mu oh življenje ali vsaj preprečite tarnanje in konečno operacijo, i j Union Coal & Transfer C »16 CASS STBEKT, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving Chicago telefon 4313. Northwestern telafffl Prvi in edini slovenski pogrebniški zavo Ustanovljen L 1895. i Anton Nemanich in Sil 1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, U* Priporoča davnemu občinstvu svoj tavod, ki jc eden največji* mestu; ima lastno aasebno ambulanco, ki je najlepk v Joliet« Ift* tvaike voiove in kočije. Na poaiv« «e poiluft vsak čas p«*o£ 1« podnevu. Kadar rabite kaj ▼ aaii strok* s« oglasite ali teUfoaajte. Cfcic*' tal. UTS te N. W. 144. 1 ^ Nail HUM ta rti Marci m SUrca«. AMHRIKAN6KI SLOVENEC. 18. DECEMBRA 1917. » T ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Seiež: JOLIET, ILL. Vltauovljena 29. novembra 1014 Inlcorp. v dri. III., 14. maja 1915 Iukorp. T drž. Fa., 5. apr. 1916 ORU2BIN D GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet. 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, III. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tainik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa. I1L FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET. ILL. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. V.a pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe ae naj pošljejo na 1. porotnika. BjBB®BBBBB®B®®®BBBBBBBBBBBB®®®BBBBB®BBB® Zadnja kmečka vojska. H ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1573. Q --——--»— Spisal Avgust Šenoa. — Iz hrvaščine, poslovenil L. J. 11 ®BBaaBsa®BBBBBBSEBSBBBs®BBSBBBSBBaaaa®s (Dalje.) Ljudstvo zadrhti, puške počijo. Dim, plamen in grom! "Gorje! Jezus!" zaori grozen glas do neba. Razpraši se gruča. Tu pade mladenič, tu kleči žena, grabeč se za srce, tam se opoteka starec, tu se zvija od smrtne rane otrok. Kri teče, nedolžna kri po črni zemlji, kri pred licem božjim na velikonočni dan. Vojaki so besni, zadrve se med narod, razbijajo, tolčejo in plenijo. Puškino kopito razdrobi glavo starčku Mihajlu, ranjen se vrže Gubec v materino naročje. A Tahi se dvigne v stremenih, od radosti mu drhte goste obrvi, ustnice se mu razširijo v zloben nasmeh, a oči se mu svetijo kakor zmaju. Veselo gleda na to razbojni-štvo, kjer plaka žena nad mrtvim možem, kjer pobira mati ostanke zaklane-nega otroka, kjer si pulijo ljudje lase se tolčejo po prsih, toda on ne sliši nič, ne čuti nič. Zakadi se med tropo, zdirja k cerkvenim vratom, kamor je zavlekla Bubčevka sina in zamahne S sabljo, toda kakor levinja se postavi starica pred njega in vpirajoč svoje veliko solzno oko vanj mu reče: . "Udari!" "Udari!" "Strani babal" zagrmi Tahi in zamahne vnovič — — a v tem trenutku stopi pred cerkev duhovnik in zakličc, držeč srebrno razpelo: "Na to skalo bom zidal cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala!" • Trinog se ustraši, roka mu omahne, ljuto obrne svojega konja in zdirja v grad. Tedaj se prikaže podžupan Jurij Raškaj, ki je prišel iz Zagreba na poziv Štefana Grdaka in zapove v ba-novem imenu, da se niti roka ne sme dotakniti kmetov. Velika noč je, spomin krvave daritve Jezusove, tužno plaka mrtvaški zvon, v stubiški cerkvi leže telesa mrtvih kmetov, ob njih kleči duhovnik in moli za nedolžne duše, a po brdih se sliši tarnanje vdov in jok otrok-sirot. » ♦ * Tretji dan po veliki noči kleče pred ? tarjcm brdovskim trije kmetje, eden ■Z £tl>b>ce, drugi iz Susjeda in tretji IZ Urdovca. ^ "Sinovi!" reče župnik Babič, blago-ovivsi može, "Bog naj vas blagoslovi, K naj vas vodi! Vaše rane sem zapisal v to pismo. Nesite ga pred sve-0 l'ce kraljeve milosti, odkrijte mu sv°je srce. Kralj vam bo pomagal, to naj vam bo edini up. Ti pa, o Bog, razsvetli srce vladarjevo!" XIX. Lepo je poletje, pokrajina mirna, numa kakor v grobu. Poizgubila se je mučeniska kri pred stubiško cerkvijo, "niecki poslanci so se vrnili od kraljevega doma, kjer se jim je reklo, da bo Krona odredila, kar bo potrebno. Kmetje so potrti, molče, ne upajo si skoro , Tam je gospodar, Tahi je si- Cudni »o ti dnevi na Susjedu. po Hel«no razjeda črv. Na svoji Postelj, pod sliko Arlandove Dore se zvija bolna. Lica ji žare od smrtne j. ' oii «e Ji vrte, stiska zobe, da )' ne uide duša, da se osveti svojemu ^zvestemu možu. Vse je itvedela. Smrt jo drži prikovano na po- stelj, mrzli smrtni znoj ji stopa na čelo, Tahi pa se veseli v družbi oskrbnice nečistnice. "Oh, naj živim, živim!" vzdihuje Helena. Zastonj! Smrt jo tira v grob, ljubosumnost jo vleče proč od groba. Obupno se zvija, moli, kolne, joka in vzdihuje: "Naj živim! Živim!" A Tahi se ne meni zanjo. Draškovič se mu je prijazno nasmejal, Bator ga ščiti, cesar je daleč, nebo visoko. Smeje se Tahi in pije, smeje se, ker ga, norega starca, odlikuje lepa grešnica, smeje se, ker se guga na vešalih kmet. Bleda mesečina sije skozi odprto okno. Ej, mesec! Vidiš-li belo, polno roko o-skrbnice? Kakor kača se ovija okoli starčevega tilnika. Kakor kače padajo črni, razpuščeni lasje mlade oskrbnice na starčevo sivo glavo: njegovo oko umira od strasti, dih njenih ust žge in pali. Starec, pijan ocj naslade, se zakrohoče in pokaže s prstom skozi okno na griček. "Vidiš-li, dušica," zavpije, "kako se guga nekaj tam na drevesu? To je kmečki pes. Rekel ti je, da si nečist-nica. Sedaj visi. Ha, ha, ha! Glej, obletavajo ga krokarji! Na vaše zdravje, črni tovariši!" zakliče Tahi, skoči kvišku in izprazni vrč vina. Grešnica se smeje, krokarji pa krokajo!--- Bleda mesečina obseva obraz gospe Helene, odseva Dorino sliko. Privzdigne glavo in obrne bledo lice proti mesecu! Čuj, Helena! Čuj! Krokarji kra-kajo! Smrt gre, smrt! In Tahi! Kje jc on? — Prešestnik! — Groza! — Talji se razveseljuje — Helena umira. V grad prihaja na konju tujec iz Zagreba. "Kje je gospodar?" vpraša slugo. "Ne vem," odgovori Peter Bošnjak, ki je prišel pred vrata. "Hm, bržkone nadomestuje oskrbnika Loliča," se nasmehne Drmačič, ki je igral s ePtrom kocke. "Peljite me k njemu! V imenu kraljevem!" reče tujec. Peter prižge luč. Pelje tujca do o-skrbnikove hiše in potrka na vrata. Iz hiše prileti Tahi. "Kateri predrzneš me vznemirja tako pozno po noči?" zavpije Tahi in pomeri tujca od nog do glave. "Homo regius!" (Kraljev človek) odvrne tujec. "Ste vi mogočni Fra-njo Tahi, vrhovni kraljevi konjar?" "Da," reče Tahi začudeno. "Tu imate pismo z velikim pečatom od kraljevega odvetnika Blaža Ha-zafyja." "Od kraljevega odvetnika? Kaj hoče od mene?" "Berite sami! Z Bogom!" reče tujec in odide. Tahi iztrga slugi luč, se vrne hitro v sobo, razmota pismo in prične čitati, bledeti, drhteti. "V imenu božjem, kaj je?" zavris-ne Lolička. "Kaj je?" vzkipi Tahi. "Vidiš-li onega na vešalih? Ta me je tožil. Kmet me toži. Čuješ-li krokarje? Mojc glave iščejo — moje glave!" "Stc-li znoreli, gospodar?" se prestraši Lolička. "Jaz?" se nasmeje starec s krohotom. "Zdrav sem in zdrave pameti. Kralj me kliče pred sodbo, kjer se sodi kri za kri. Oh, iz zasede pošiljate vi svoje strele, bojazljivci! Pridite na polje! Tukaj sem! Vaša črviva pravda se bo odbila od moje duše, kakor turška kroglja od mojih železnih prsi!" Z brzim korakom pohiti Tahi v zgornje stanovanje. Na pragu ga pričaka sluga, bled, prestrašen. "Se je mladi gospod Gabrijel že vrnil iz Zagreba?" vpraša gospodar mračno. "Še ne, milost," odvrne sluga, "ali gospa--" "Pusti me, idi!" mahne Tahi z roko. Nehote stopi v spalnico svoje žene. Skozi okno je prodirala mesečina. Tahi se ustavi na pragu. Helena se vz-drami, plane kvišku in obrne svoj napol mrtvi obraz proti možu. A 011 otrpne in pobesi oči. Helena upre svoje grozne oči v Taha, sname svoj poročni prstan in zakriči: "Proklet bodi, nečistnik! Zadavi naj te Arlandova Dora!" in vrže prstan možu pred noge. Prstan zazveni po kamenitih tleh, žena se zagrabi z obema rokama za prsi, zakriči, zazija, dahne in pade mrtva nazaj. Zazebe ga —-— — Čudna svetloba obseva mrtvo lice; zdi se mu, da se Arlandova Dora na sliki smeje peklensko-zlobno. Zunaj pa krokotajo krokarji: "Kri za kri! Kri za kri!" * * * Vsa kraljevina ostrmi od čuda. Tahi, ta vsemogočni Tahi je bil pozvan radi zločinstva pred kraljevo sodišče. Namestnik kraljevega nadzornica Mi-hajlo Merey je pozval v pismu kanonike stolne cerkve zagrebške, da pošljejo svojega kanonika kot zastopnika in izbero kraljevega človeka, da se preiščejo vsa zločinstva, razbojništva, u-mori, vsa nasilja, ki jih je storil graj-ščak Franjo Tahi, vrhovni kraljevi konjar. Kanoniki, pokorni kraljevi zapovedi, so določili za kraljevega človeka podžupana Gašperja Druškoviča iz Druškovca in mu pridružili še drugega, svojega kanonika Franjo Filipovi-ča, da odkrije kraljevi svetlosti vse pregrehe trinogove. Velikaši so se vznemirili, nižje plemstvo se je poti-hori\a smejalo, kmetje so se oddahnili ban Draškovič je skomigal z rameni, ves svet se je čudil, da še biva na svetu pravica in v tem občnem začudenju je rekel Fran Frankopan svojemu tovarišu banu Draškoviču: "Vi se čudite, reverendissime colle-ga, (Prečastiti tovariš) odkod ta nenavadni grom. Dobro! Čujte me! Hoteli ste za sedaj Taha čuvati radi politike, dasiravno vem, da vam presedajo njegova zlodejstva. Glejte, pravica je pravica, a krivica je prokleta. To je moja politika! Jaz sem podkuril na dvoru temu susjedskemu volku. Vem za vse, kar je počenjal. Upravitelj Grdak je pošten človek, a ko mi je pričel naštevati Tahova zločinstva, je vzkipela v meni kri. Videl sem na svoje oči, kako pleni Turčin zemljo, kako zatira narod, a verujte mi, da nekrščeni pogani niso slabši od Taha. Kako naj brani ljudstvo zajedno z nami to našo domovino, če pa vidi, kako ga ubija nasilstvo pod pravico krščanske gospode, kako naj ne želi ljudstvo priti brez krvi pod oblast Turčina, ko ve, da ga ondi ne čaka hujše suženjstvo. Vojščak sem, in moje srce ne prenese tega tiranstva, zato sem pripravil po svojih prijateljih kralja do tega, da je uvedel preiskavo." "Ej, imenitni moj tovariš," se nasmehne škof, "mislite-li, da se ne bi tudi jaz rešil rad te kuge, tega nepoboljšljivega človega, ki mu niso svete niti božje svetinje? Nikoli ne bom pozabil, kakor grdo je ravnal s. starim župnikom, kako je vdrl z oboroženo roko v božji hram. Pri mojem odrešenju, tudi mene boli srce zaradi naroda. Toda ljudi na dvoru poznam predobro. Danes so takšni, jutri drugačni. Tahi ima na kraljevem dvoru mogočne prijatelje, v deželnem zboru stoji večina plemstva na njegovi strani, pred vrati čaka že zopet turška nesreča, a v prvi vrsti moramo skrbeti, da otmemo zemljo sovražnika krščanstva. Tudi jaz bom skrbel, da razbi-jem močne zveze Tahove z dvorom in da odvrnem od njega domače plemstvo. A pri tem je treba opreznosti, treba je čakati priložnosti. Vi hodite ravnim potom. Dobro; Toda pazite, da se vam ne prelomi razjarjeni meč na kameniti lobanji Tahovi, na ščitu njegovih mogočnih zaščitnikov." "Bom videl!" reče Slunjski, "toda ako ne opravim ničesar s pravdo, grom in pekel, naj pa--—" in knez za- škriplje togotno z zobmi. Dne 2. malega srpana so pričeli kraljevi ljudje hoditi od kraja do kraja, da zbero vse črne pregrehe zverskega plemenitaša, vse krvave muke ubogega ljudstva, najprej v Zagreb, potem na susjedskem gAdu, v Stubici in v Ste njevcu. Vzdignili so se kakor en mož pošteni, spoštovani možje: Krištof Ve likinič, kanonik bravec, Ivan Dombrin, kanonik pevec, Mirko Velikimič, arhi-dijakon, Jurij Herešinec, kanonik čuvaj, sodnik plemenitega mesta na Grški Gorici, Anton Knežič, župnik iz Pušče, Ivan Babič, župnik iz Brdovca, Jurij Raškaj in Fran Mrnjavčič, podžupana zagrebška, Matej Crnkovič iz Crnkovca in vsi so položili roko na sveto razpelo, vsi so zaklicali: "Tahi je rabelj, Tahi je kriv!" In vzdignil se je celi kraj, tristo kmetov je prišlo pred kraljeve ljudi m povedalo za vse svoje rane, za vse solze, za vse nesre- če, in izreklo jasno vse, naj se čuje do Boga, vpijoč: "Pravdo! Pravdo nam dajte! Ljudje smo! A glej, ubija nas gosposka zver!" »(Dalje prih.) DR. JANEZU EV. KREKU V SPOMIN. (Dalje.) Sourednik "Jugoslovenskog Svijeta" (461 Eighth Avenue, New York City), g. Ivan Možina, nam je blagohotno poslal prepis člankov iz starokrajskih listov o smrti in delovanju drja. Kreka, s prošnjo, da jih vsaj deloma priobčimo, češ, ker bodo gotovo zanimali tudi naše čitatelje. Ker mi ne dobivamo starokrajskih listov že nad poldrugo leto, nas je ta prijazna usluga tembolj razveselila. Hvala poslatelju! Vse članke, ki so bili priobčeni v "J. S." deloma le v ekscerptu, objavimo v "A. S." v celoti, začenjajoč s priobče-vanjem že danes, kakor sledi: Slovensko časopisje v domovini o Dr. J. E. Kreku. Povodom smrti prvega boritelja za svobodo Jugoslovanov so bili vsi slovenski listi polni lepih in dolgih člankov o življenju in delovanju dr. Janeza Evangelista Kreka ter so porabili to priliko za manifestiranje narodnega edinstva in teženj za svobodo jugoslovanskega naroda. Izmed številnih člankov prinašamo samo najvažnejše stvari. Vesti o smrti. (Slovenec, 9. X.) "Težka, trpljenja in bolesti polna vest je dospela danes iz Št. Janža na Dolenjskem. Sinoči (v ponedeljek) okoli desetih je izdah-nil največji Slovenec svojo veliko dušo, največji, kar jih rodi slovenska mati. Najfečji Jugoslovan, katerega je poznal naš slovanski jug, dr. Janez Evangelist Krek je mrtev. Prenehalo je biti srce, katero je našo slovensko domovino, našo jugoslovansko domo vino ljubilo z največjim žarom. Sredi parlamentarnega delovanja, sredi bor be za obstanek našega jugoslovanske ga naroda ga je dohitela smrt in ga iztrgala iz naše srede. Obrnil je plug, zasejal seme v brazdo, razvil zastavo jugoslovanske drža ve, zbral okoli sebe srca Jugoslovanov — in ni ga več med nami! Vse njegovo življenje — eno samo veliko delo od zore do mraka. Umrl je največji genij, voditelj slovenskega naroda. Umfl je politik, pesnik, sociolog, učitelj, izobraževalec in teolog... Njegovi tovariši v parlamentu, katere je on povezal v močno falango Jugoslovanskega kluba, -stoje na pozorišču borbe, pripravljeni na vse. A njega, duševnega voditelja, največjega boritelja, ni več med njimi. Tam za gorami že sluti srce silno zarjo tako težko pričakovane svobode in zedinje-nja Jugoslovanov. Dr. Krek, veliki a-postol te naše lepše bodočnosti, je gledal pred seboj v daljavi naše vstajenje, katero mora priti. Ni mu pa bilo so jeno, doživeti to svobodo; njemu, največjemu sinu jugoslovanske domovine. Ideje neodvisne Poljske je zasadil v vsako poljsko srce genij Henrika Sien-kiewicza, idejo svobodne in zedinjene Jugoslovanske države genij našega ti tana duše in srca, dr. Kreka. Obadva je pozval Bog k sebi pred uresničenjem njunega ideala. Dr. Krekovo srce ne bije več. N3ŠI0 je mir; Žalost in bolest se je nasedla danes v slovenskih srcih. Ali brezsmrtni genij dr. Kreka bo večno živel med nami in oja-čeval odporno silo njegovih parlamentarnih tovarišev, celega naroda v borbi za našo pravdo. Dr. Krek je umrl, ali jugoslovanske ideje ne bo nihče več zadušil." (Slovenski Narod, 9. X.) "Iznenada je ugrabila smrt iz naših narodnih vrst odličnega človeka. Umrl je dr. Krek, prvi borec naše jugoslovanske politike, eden najpomembnejših oseb med Jugoslovani, človek globokega znanja, iskrenega narodnega karakterja, neumornega dela — človek velikih idej. Mnoge zasluge si je stekel dr. Krek za svojo stranko in za svoj narod v okvirju ^strankinega delovanja, ali od trenutka, ko Je s svojo lastno inicija-tivo, premišljfenostjc*, globokim poznavanjem časa stopil na čelo gibanja, ki je tudi pri nas vedno bolj priganjalo vse narodne sile k zedinjenju v borbi za obstanek in bodočnost našega naroda, izstopa njegova oseba iz okvira stranke in dr. Krek postane prvi narodni boritelj v najlepšem smislu te besede. Z njegovim imenoln bo vedno ispojeno veliko delo našega narodnega zedinjenja, prvi realni pri-četki našega smotrenega stremljenja po narodni samostojnosti in neodvisnosti. S polno inicijativo in odločnostjo je deloval dr. Krek za zedinjenjc naših poslancev v parlamentu, magna charta naše nove narodne politike, jugoslovanska deklaracija, je v mnogem oziru njegovo delo. Dr. Krek je bil duša Jugoslovanskega kluba. Globoka vera v bodočnost našega homogenega naroda je prevevala dušo tega človeka... naša velika narodna misel je imela v njeni pravega apostola časa bo dovolj, da ae razpravlja o tem, koliko je izgubila njegova 'Stranka z dr. Krekom, ali danes najhujše boli rana, katero je zadala usoda Jugoslaviji. Kot sveto oporoko je zapustil dr. Krek vsem našim ljudem, ki so dobre volje, zapovedi: Bodite složni v delovanju za narodno bodočnost, bodite neomahljivi v veri, da bo prišel dan osvobojenja in svobode. Jugoslavija upisuje s tugo in bolestjo ime enega svojih najboljših sinov v knjigo zgodovine. Spominjala se bo njega, ko bo prišel dan isreče, kajti bil je med onimi, ki so v času polnem obupa zažgali narodu svetlost velike nade in nove vere v življenje. Slava njegovemu spominu." (Edinost, 11. X.) "Tragika te smrti je neizmerna, ne samo zaradi tega, ker nam je iztrgan človek v najlepših moških letih, temveč predvsem zaradi tega, ker je z njim ugasnilo življenje, ki je obetalo še toliko dobrega in velikega, ker je umrla krepka volja spojena z neobično energijo; ker je legla v večni grob glava, ki je toliko mislila in stvarjala toliko lepih načrtov; ker je z dr. Krekom izginila najmarkant-nejša osebnost z našega ozkega političnega pozorišča: človek velikega uma 111 nezlomljive volje. Smrt Kreka je udarec za slovenski narod; odprta nam je rana, katere ne bomo lahko ozdravili. Odprla ise je praznina, in s skrbjo gledamo okoli sebe: ali bo mogoče izpolniti to praznino?. .. Tudi on je bil partizan in poleg tega oster boritelj. Toda v tem velikem času, ki odločuje usodo narodov, se je oprostil vsake strankarske ozkosrčno-sti in se v smelem poletu vzdignil v jasne višine, kjer se mu je odprl pogled za potrebo narodne skupnosti, za zahtevo sedanjega časa. Videl je zahteve, katere zahteva zgodovinsko znameniti čas tudi od našega naroda: združite svoje sile, zedinite se, kajti samo zedinjeni, z združenimi močmi, morete dovesti narodno ladjo v varno pristanišče — za vse čase... (Dalje pride.) Teža, kakoršno mora nositi vojak v Evropi. Ta je kaj različna in sicer mora nesti danski vojak kg 30:100; avstrijski kg 28:836; nemški kg 27:706; španjolski kg 27:350; francoski kg 26:570; švicarski kg 26:455; švedski kg 26:375; ruski kg 26:260; italijanski kg 26-.200; belgijski kg 24:870; angleški kg 24:500; ho-landski kg 23:570. Razume še, da to breme obstoji iz orožja, telečnjaka in kar je v njem. To in pa v dolgih marših, plezanju po hribih, včasih še dolgo brez prave hrane, to pač ni zavidanja vredno. Rastline, ki naznanjajo vreme. Bodeča neža ali kompava ni samo zdravilna rastlina, ker krepča, ako se uživa, želodec in živčevje, ampak naznanja tudi vreme. Njena čaša se zapre, kadaf se bliža dež, in se zopet odpre, kadar nastopa lepo vreme. Take rastline sta tudi meseček in pa kurja čevca. Če sta zaprti še zjutraj ob 9. uri, je še isti dan dež. Tudi kisla deteljica stiska pred dežjem svoja tri pe-resca skupaj. Rumena lakota pa naznanja dež, če močno diši. ANTON STRAŽIŠNIK, 1219 Summit Street, Joliet, Illinois. Karpenter in Kontraktor. Stavim in popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cene. Vse delo jamčim. Carl Schreiber Chicago Phone 3496. 519 Marble St. :: Joliet, IlUnoia. SLOVENSKI BARV AR IN SLIKAR. Barvam poslopja, znotraj in zunaj, ter opravljam vsak posel, ki spada v barvarskega obrta področje. Obešam stenski papir. nPoslsm-site Novo Pivo Old Lager •"•»V STEKLENICA HHH« Je BOLJŠA in okusnejša pijača, kot katero drugo piv«. -IZDELUJE GA- Joliet Citizens Brewing Co. Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših salunih v Jolietu PAIN-EXPELLER je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprenosljivega čina pri tolikih bolečinah in | nadlogah. Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da Ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb. Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko. F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street, New York 1&5 BS®H®®®®®fflHSffl®®®@®®SH®®®ffiB®®SBB®B®BB®BBB m a I Robeson's I I Shure-Edge Rezila 1 a a i/ bi bila krasno darilce i 1 ia Božič 1 [*] si | Vsak mož, fant, deček, otrok in celo ženske radi vza- |j mejo lep žepni nožič za darilo. Shure-Edge [| rizila so narejena iz prave tvarine in držijo ® ojstrino. Pridite si ogledat naio veliko zalogo |j predno kupite kje drugje. ® Poehner & Dillman S 417*423 Cass St, Joliet, Al. /*# Phone 119 | j »fflffisfflafflfflfflfflfflfflfflffiffiaffiffifflffi®®®»fflffiaBffifs«®a»HM»a«S AMERIKANSKI SLOVENEC, 18. DECEMBRA 1917. IMALil YITEZ (PAN VOLODIJEVSKI.) Zgodovinski roman. ft ft Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. (Dalje.) V tem je zaropotal koleselj. Zagloba priteče v vežo, potem dalje v obednico, v kateri sta sedela stolnik in žena. "Mihaela ni nikjer!" Zakliče zasopel. "Iskal sem ga povsod. Kricki mi je rekel, da ju je videl skupaj1 s Ketlin-gom. Gotovo sta se bila." "Mihael je tukaj!" mu odgovori gospa stolnikova. "Prišel je s Ketlingom ter mu dal Kristino." Solnati steber, v katerega je bila iz-premenjena Lotova žena, gotovo ni bil videti tako bedast kakos Zagloba v tem trenutku. Nekaj časa je trajalo molčanje, nato si je stari plemič po-drgnil oči ter vprašal: * "Kako?" "Kristina in Ketling sedita tukaj v sobi, Mihael pa je šel molit," odgovori stolnik. Zagloba nato brez odloga odide v sobo. Dasi je vedel vse, je vendar obstal osupel, ko je videl Ketlinga in Kristino skupaj. Skočila sta kvišku ter bila zelo zbegana, zlasti ker sta za Zaglobo vstopila tudi gospa stolniko va in stolnik. "Življenje mi ne zadošča, da bi izka zoval hvaležnost Mihaelu," reče napo sled Ketling. "Najina sreča je njegovo delo." "Bog vama daj srečo!" reče stolnik. "Mihaelu se ne bomo protivili." Kristina objame gospo stolnikovo, in obe se spustita v jok. Zagloba je bil kakor oglušel. Ketling se prikloni gospodu stolniku kakor sin očetu, on pa ga dvigne in reče ves zbegan: "Ubiša je Dejm posekal! Zahvali se Mihaelu, ne pa meni!" Črez trenutek pa vpraša: "Žena, kako je bilo že ime oni žen ski?" Toda gospa stolnikova ni utegnila odgovarjati, zakaj v tem hipu je pritekla Barbka vsa zasopla, rdeča bolj nego kdaj, z lasmi, padajočimi na čelo, skočila h Kristini in Ketlingu ter zaklicala: "Aha! Dobro! Zdihajta! Ljubita se! Ženita se! Mislita pač, da ostane gospod Mihael sam na svetu. Ha, nikakor! Jaz ga vzamem, ker ga ljubim, in sama sem mu to povedala. Sama sem mu to povedala, in on me je samo vpra šal, ali ga hočem. Nato sem mu pove dala, da ga imam rajša nego deset dru gih, da ga ljubim in da bom njegova najboljša žena, da ga ne zapustim nikdar in da se bova bojevala skupaj. Že dolgo sem ga imela rada, dasi tega nisem povedala nikomur, zakaj najvr-lejši, najboljši'je in vreden vse ljubezni... Sedaj pa se le ženita, jaz pa vzamem Mihaela, bodisi še jutri..." Pri tem ji je pošla sapa. Vsi so jo začudeni gledali, ne vede, ali je zblaznela, ali pa govori resnico. Nato so pogledavali drug drugega, kar se je prikazal ob vratih Volodijevski. "Mihažl!" vpraša stolnik, ko se zave. "Ali je to res, kar slišim?" In mali vitez reče zelo resno: "Bog je storil čudo; to je moja tolažba, moja ljubezen, moj največji zaklad." Po teh besedah skoči Barbka k njemu kakor srna. V tem se tudi Zagloba otrese čudenja. Bela brada se mu zagiblje, široko razprostre roke ter zakliče: "Bog ve, da se razjokam!... Hajdu-ček! Mihael! Pojdita sem!..." DRUGA KNJIGA. I. Volodijevski jje svojo ženo zelo ljubil pa tudi ona je ljubila njega in obema se je godilo dobro;.toda najsi sta bila že četrto leto skupaj, otrok nista imela. Pač pa jima je šlo gospodarstvo izpod rok. Volodijevski je kupil za svoj in Barbkin denar nekoliko vasi okrog Kamenca; dobil jih je po ceni, ker so jih ljudje radi prodali iz strahu pred turškimi napadi. Na svojem zemljišču je uvedel red in strogo voja-j ško disciplino; nemirni narod se je takoj naselil stalno, zopet postavil po-žgane hiše in zgradil trdnjave, v katerih so bile časih nastanjene posadke; izkratka, kakor je Volodijevski prej mislil na brambo domovine, tako je začel sedaj vzorno gospodariti, toda sablje le ni odložil iz rok. Slava njegovega imena je bila, za njegova posestva najboljša čuvarica. Z nekaterimi tatarskimi knezi je po starodavnem običaju "lil vodo na sablje" in sklenil z njimi prijateljstvo, druge pa je pobijal. Svojeglavna ka-zaška krdela, razne orde, lopovi iz stepe in iz pokrajine besarabske' so se kar tresli ob spominu na "malega viteza"; zato so črede njegovih konj, ovac in bivolov varno hodile po stepi. Celo njegovim šosedom so prizanašali lopovi. Njegovo imetje je raslo s pomočjo njegove žene. Ljudje po okolici so ga cenili in spoštovali. Rojstni kraj mu je dal v roke oblast, hetman ga je imel rad, hotimski pašaj je kar cmakal, tako mu je bil všeč, a na dalj nem Krimu, v Bakčisaraju, so spoštljivo izgovarjali njegovo ime. Gospodarstvo, vojna in ljubezen, to so bili poglavitni življi njegovega bitja. Znojno leto 1671. je našlo naša znanca Volodijevska v podedovani Barbki-ni vasi, v Sokolu. Sokol je bil biser med vsemi njiju posestvi. Ondi sta šumno in vljudno sprejela gospoda Za globo, ki je, ne da bi se menil za dolgo pot in za svojo starost, dospel k njima izpolnit obljubo, ki jima jo je bil dal na svatbi. Hrupno gostovanje in ra-dovanje pa je takoj preplašilo hetma-novo povelje, češ, naj Volodijevski prevzame poveljništvo v Hreptovu ob moldavski meji ter prežene nevarne ljudi iz okolice. Mali vitez, zmerom pripravljen služiti domovini, je takoj naročil, naj družina prižene črede s paše in naj se o boroži sama ter pripravi na pohod. Srce pa se mu je krčilo ob misli na to, da se mora posloviti od žene, ki jo je ljubil kakor mož in oče v tej meri. da brez nje tako rekoč niti dihati ni mogel. Toda na divje stepe je vendar ni mogel jemati s seboj ter jo tako izpostavljati nevarščini, ki ji je grozila ondi. Toda ona je vztrajala pri tem, da hoče iti z njim. "Pomisli," mu je dejala, "ali bi bila varnejša, ako ostanem tukaj, nego bi bila ondi pri tebi? Nečem druge strehe nego tvoj šator, zakaj s teboj sem se omožila, s teboj delila doslej vse nezgode in napore. Tukaj bi me ugo-nabljal nemir; tam pri takem slovečem bojevniku se bom čutila varnejšo nego kraljica v Varšavi; ako bo pa le treba odriniti s teboj na bojišče, pa odrinem Tukaj ne zaspim brez tebe, ne vzamem hrane v usta in naposled ne pre bijem več, nego sama poletim v Hrep tov; ako me ne bi pustili k tebi, pa bom tako dolgo prenočevala pri vra tih, tako dolgo prosila in jokala, dokler me ne pripustiš, dokler se me ne usmiliš..." Videč tako ljubezen, objame Volo dijevski ženo ter jo vnet poljubi na rdeče lice, pa tudi ona mu vrne to ljubezen v enaki meri. "Ne bi omahoval," je dejal naposled "ako bi tu šlo samo za straženje in če-tovanje proti Tatarjem. Vojakov kaj pada bo dovolj, zakaj z menoj poj de prapor generala podolskega in še drugi gospoda podkomornika; razen tega pojde Motovilo s svojimi semeni in Linkhaus s dragonci. Vsega skupaj bo okrog šeststo vojakov in z družino vred okrog tisoč ljudi. Le tega se bojim, česar nečejo verjeti klepetači na zborovanju, česar pa mi tu na meji pričakujemo vsak hip: da napoči velika vojna z vso turško močjo. To je potrdil tudi Misliševski, in hotimski paša ponavlja to vsak dan, a tudi hetman verjame, da sultan ne pusti Do-rošenka brez pomoči in da napove lju-dovladi vojno. Kaj naj tedaj počnem s teboj, najdražja moja cvetka, nagrada moja, ki te je dal sam Bog?" "Kaj se zgodi s teboj, to se zgodi tudi z menoj. Nečem drit&e usode nego ono, ki zadene tudi tebe..." Tukaj pa mu Zagloba pretrga molk, se obrne k Barbki in reče: "Ako vaju Turki ujamejo, tedaj — najsi hočeš ali nečeš — bo tvoja usoda docela drugačna, nego ona tvojega moža. Ha! Za kazaki, Švedi, septen-trionci in brandetiburško svojatjo naj pride še Turek! Rekel sem že knezu Olševskemu: 'Doro.šenka ne spravljajte v obup, zakaj le prisiljeno je naklonjen Turku.' Toda kaj? Niso me slu-šali. Hanenka so postavili zoper Do-roša, in Doro.š sedaj hote ali nehote leze Turku v grlo in mora ga naposled privesti k nam. Ali se še spominjaš, Mihael, da sem vpričo tebe svaril Ol-ševskega?" "Svarili ste ga, toda morda kdaj drugič, zakaj ne spominjam se, da bi ga bili svarili vpričo mene," odgovori ma-i vitez. "Toda to, kar pravite o Do-rošenku, je sveta resnica, zakaj tudi -am hetman je takega mnenja; da, pravijo celo,'da ima pisma od Doro-šenka, pisana v tem zijiislu. Sicer pa, kakor je, tako je, dovolj, da je za mirne dogovore sedaj že prepozno. Tu pojde sedaj za nekaj drugega. Vi ste tako bistroumni, da vas rad vprašujem za svet; povejte mi torej: Ali naj vzamem Barbko v Hreptov s seboj, ali naj jo rajši pustim tukaj? Opozarjam samo, da je ondi grozna puščava. Mno gega Se v tej krajini nikdar ni bilo, toda sedaj, ko so šle čreznjo krdela ka-zaška in tatarski čambuli, ne vem, ali je tam od koč še ostal tram na tramu. Dokaj je ondi jarkov, poraslih z gostim grfničjem, globokih jam in raznih skritih kotičev, v katerih se lahko skriva na stotine razbojnikov, da ne omenjani:, onih, ki prihajajo semkaj iž' Valahije." ".Razbojniki»ob-taki irrtxSI so igolj igrača," odgovori Zagloba, "a čambuli istotako. Ako jih pride mnogo, se bo dalo o njih slišati, ako manj, pa jih kar pobiješ." "Eh kaj!" zakliče Barbka, "vse je igrača. Razbojniki, čambuli— to vse ni nič. S tako močjo me Mihael u-brani vse krimske sile." "Ne vznemirjaj me v razsodbi," de Zagloba, "sicer še izrečem sodbo zoper tebe." Barbka urno pritisne obe roki na usta in skrči glavo med ramena, kakor bi se Zagloba grozno bala, in on, dasi je vedel, da se Barbka samo šali, je kazal, da mu to zelo ugaja. Položil je grbasto roko Barbki na jasno glavo ter dejal: "No, ne boj se, napravim ti veselje!" Barbka mu takoj poljubi roko, zakaj od njegovega sveta je bilo res mnogo zavisno, saj se še ni bil nikdar zmotil Zagloba vtakne obe roki za pas, zre z bistrim zdravim očesom nekaj časa Barbko, pa Mihaela in reče hipoma: "A potomcev ni, pa jih ni, kaj?" Pokimal je z glavo ter pomolil naprej spodnjo ustnico. "Božja volja, nič drugega," odgovori s povešenimi očmi Barbka. "Ali bi jih rada imela?" vpraša Zagloba. "Povem vam odkritosrčno," odgovori Volodijevski, "da ne vem, kaj bi dal za to; toda časih si mislim, da so tu zaman moje želje. Gospod Jezus mi je itak poslal srečo, da mi je dal to žensko, ali, kakor ste jo imenovali vi — tega 'hajdučka' ter me blagoslovil na slavi in premoženju, torej ga ne smem več prositi česa drugega. Glejte, prišlo mi je celo na misel, da ne bi bilo med to pozemeljsko in med nebeško ljudovlado nobene razlike, ako bi se izpolnile vse človeške želje in ako bi ena kakor druga mogla osrečiti človeka. Torej pa si mislim: Ako tukaj ne učakam enega ali dven fantov, da me ne minejo ondi in da bom služi! ondi pod nebeškim hetmanom; svetim nadangelom Mihaelom in da si pridobim slave in odlikovanj na pohodih zoper nečistega peklenščka." Sam od svojih besed ginjen, je pri tej misli pobožni'katoliški vitez dvignil oči proti nebu. Toda Zagloba ga je malomarno poslušal, strogo pome-žiknil z očmi in naposled rekel: "Pazi vendar, da se ne boš rogal. Ako si domišljaš, da tako dobro poznaš namere previdnosti božje, pa znaj, da je to morda greh, za katerega se boš moral nekaj časa pražiti v vi-cah kakor grah na vroči slanini. Bog ima širše rokave nego krakovski škof, toda nima rad, ako mu kdo gleda vanje, kaj je ondi pripravil za ljudi in kaj namerja še storiti. Glej samo, da boš delal to, kar je tvoja dolžnost; ako torej hočeta imeti potomce, ne hodita vsaksebi, nego ostanita skupaj." Ko je Barbka to zaslišala, je poskočila od veselja na sredo sobe, plosknila z rokami in ponovila: "Da, ostaniva skupaj! Takoj sem u-genila, da se, gospod, postavite na mojo stran. Takoj sem ugenila. Pojdi-va v Hreptov, Mihael. Vsaj enkrat me vzameš s seboj na Tatarje! Moj edini, moj zlati, moj dragi Mihael!" "Glejte! Že po pohodih se ji hoče!" zakliče mali vitez. "Poleg tebe se ne bi ustrašila vse orde." \ "Silentium!" zakliče Zagloba, prijaz-i no zroč na Barbko, ki jo je imel zelo rad. "Upam vendar, da Hreptov, ki pa še ni tako daleč, ne bo poslednja Staniča na Divjih poljih." "Nikakor! Posadke bodo še stale v Mohilovu, v Jampolu in poslednja ima biti v Raškovu," odgovori Volodijevski. "V Raškovu? Raškov mi je dobro znan. Od ondot smo privedli Heleno Skretuskemu, iz onega valadin-kega jarka, ali se še spominjaš, Mihael? •— Ali se še spominjaš, kako sem odpravil onega spaka, onega zlodeja, lei jo je čuval ondi? Ker bo poslednja posadka nastanjena v Raškovu, bo, ako se Krim zgane ali odrine Turčija na pohod, ona tam o tem najprej zvedela ter še pravočasno poslala v Hrep-' tov poročilo; zato tudi ni tolike nevarnosti. Hreptova ne morejo napasti nenadoma. Res ne vem, zakaj bi Barbka tjakaj ne smela iti s teboj. Odkritosrčno ti pripovedujem to, saj ti je vendar znano, da bi rajši izgubil glavo, nego spravil Barbko v nevarnost. Vzemi jo s seboj. To vama bo obema služilo v zdravje. Barbka mora samo obljubiti, da se da, če bi napočila velika vojna, brez upora odgnati v Varšavo, zakaj takrat nastanejo okrutni pohodi, strastne bitve, obleganje taborov in morda celo glad kakor pod Zbaražem. V takšnih časih si celo moški s težavo ohrani glavo, kaj šele ženska!" "Rada bi celo padla ob Mihaelu, ako bj bilo treba," odgovori Barbka, "vsekakor pa imam pamet ter vem, kaj je mogoče in kaj ni. Sicer pa naj odlogi volja Mihaelo, ne moja. Saj je vendar letos pod poveljništvom Sobijeskega hodil na pohode, toda ali sem kdaj silila z njim? Nikdar! Dobro. Da mi le sedaj ne branita, gospoda, iti v Hreptov z Mihaelom, pa me, če bi nastala velika vojna, lahko pošljeta, katno^ vama je drago." ., "Vrli gosppt^..Zagloba te pospremi lia Podlesje k SlcretusVim," odgovori mali vitez, "tjakaj vendar ne pride Turek." "Gospod Zagloba! Gospod Zagloba!" reče porogljivo stari plemič. "Sem li morda stražnik? Ne zaupavajte tako svojih žena gospodu Zaglobi, zanašajoč se na to, da je star, zakaj lahko bi se pripetilo kaj povsem drugega! Sicer pa si morda misliš, da se, če nastane vojna s Turkom, že skrijem v Podlesju za peč in da bom ondi pazil na pecivo, da se ne zasmodi? Nisem še tako star, da ne bi bil sposoben še za kaj drugega. Sicer moram imeti pomočnika, da sedem na konja, toda kadar že sedim, skočim na sovražnika tako dobro kakor vsak mladenič. Hvala Bogu, še ne sipljejo z mene peska ali žaganja. Na rovanje s Tatarji že ne pojdem, po Divjih poljih se ne maram kosati z vetrom, toda ob poglavitnem napadu se drži poleg mene, ako utegneš, in lepe reči boš videl." "Vi bi še hoteli iti na vojno?" (Dalje prih.) ATLAS — ZASTONJ. Še imamo nekoliko ročnih atlasov celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo. Posebno v sedanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimivosti po celem svetu. Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas zastonj predno zaloga poide. UPRAVA AMER. SLOVENCA. Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) itev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja 'in firnežev. Izvršujejo se vsa bat varska dela ter obešanje stenskegf papirja po nizkih cenah. Alexander Harass t\Chi Phone 376 L/ N. W. 921 120 Jefferson St JOLIET, IL1 Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso **x vse druge pedmete, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem John U. Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IDL — Kadar hočete kaj kupiti, oglasite se v trgovinah, katere imajo svoje oglase v Amer. Slovencu. Odbor za leto 1917. Predsednik............George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik....... ........John- Peiric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. To društvo ima že nad $2,900.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 3088.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku. POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz