u-
Amerikanski
Slovenec
f	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbetsv. Družine.	
fTEVILKA 7.	JOLIET, ILLINOIS, 18. DECEMBRA 191?.	LETNIK XXTII
fadna poročila
o vojnih dogodkih.
Črne reke in na desnem bregu iste je sovražnik po bombardiranju vseh naših postojank podjel več krajnih napadov, ki so se izjalovili. Na gotovih točkah so bili spopadi od moža do moža.
zapadni fronti se pripravlja Nemčija za novo ofenzivo in zbira svoje najboljše moči.
ITI BOJI NA LAŠKI FRONTI.
tro-Nemci poskušajo prodreti na-vdol od Asiaga na planjave.
1
pridobiti le neznaten uspeh včeraj na neki točki in to po ogromnih žrtvah, je UTadno naznanjeno. Skoro malenkostno ozemlje je bilo severno od linije Monte Solarolo in konca Calcin-ske doline.
Kot skupni dobitek tridnevnega bojevanja v tem okrožju obdtžuje sovražnik nekaj zakopov na Col Beretti in vrh Monte Spinuccia, ali vsa ostala italijanska linija je v svojem prvotnem
rue translation filed with the post ter at Joliet, 111., on December 18, položaju. To je sovražnikov tretji za-
as required by the act of October 917.
Laška fronta.
Jim, 13. dec. — Italijanski protina-I okrog gore Berette je zopet prill velik del zakopov, ki 'so bili prej ibljeni na Avstrijce, pravi današnje ino naznanilo. Ujetih je bilo 59
»krog Calcinske doline sta bila dva a sovražna napada odbita.
Sovražnik opustil napad, poldne je sovražnik ponovil napa-^ todno od Brente. ojevanje se je ljuto nadaljevalo ves °ldan v dolinah in na gorskih sle-n,h, a zvečer je sovražnik vsled jih težkih zgub ppustil napad. >krog gore Chipopappex se je nov močnejši napad zlomil.
nie translation filed with the post-'ter at Joliet, III, on December 18, 7> as required by the act of October 917.
Vojni plen v štirih dneh.
•ondon, 13. dec. — Uradno avstrij-naznanilo, presojajoče zadnjo o-zivo na fronti severne Italije, pravi, J« bilo v štiridnevnem bojevanju lelettskem okrožju 639 italijanskih tnikov in vep nego 16,000 mož uje-1 ^Naznanjena je tudi zaplena 293 Sfrj 233 strojnih pušek, štirih brzo-lnih topov, 81 minskih metalnic in ^žine drugega materijala.
poredni napad v mnoštvih z namenom, prodreti na planjave. Izgube na obeh straneh so bile težke.
Piave narašča vsled dežja.
Pozni letni čas je še nadalje važen činitelj. Vsled deževanja zadnja dva dni pa je narasla reka Piave, ki se je bila skoraj osušila, tako da je izginila vodna pregraja, dočim so sovražnikovi zakopi samo nekaj sto jardov daleč. Voda v poplavljenem odseku ob dolnji reki Piavi je bila tudi upadla od petih črevljev na en črevelj. Deževje je zopet napravilo reko precej globoko pregrajo in poplavljeni odsek je zopet dobršno pod vodo,
Obrnivši si v prid plitvo vodo, so Avstrijci zasedli neko vilo blizu Beneške lagune, v soseščini Boro Caval-lina. Italijaraski rušivec "Sauro" je prodrl v laguno in izkrcal oddelek mor narjev, ki so razdejali vilo, s telefonom in strojnimi puškami vred, ki so bile nameščene.
tevilne tevtonske divizije so bile prisiljene, da se umaknejo in preuredijo zaradi težkih izgub.
Od italijanskih čet, ki so se sijajno bojevale, so enote, katere so prijenjale ob Soči v oktobru, a bo se. »brale in so postale izvrstne bojne enote.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 18, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Francoska fronta.
London, 13. dec. — Poročila o včerajšnjem bojevanju v soseščini Bulle-courta kažejo, da so Nemci podjeli dva napada za ranega jutra, po težkem pripravljalnem bombardiranju.
Prvega so podjeli od severa proti našim postojankam v Hindenburgovi liniji baš vzhodno od Bullecourta, in drugega na širši fronti od severovzhoda in vzhoda proti stožeru, ki ga tvorijo naše zakopne linije južno od Rien-court Lez Cagnicourta. Oba sta bila odbita s težko izgubo za sovražnika.
Pariz, 13. dec. — Ob vsej fronti kaže topništvo na obeh straneh zmerno stopnjo delavnosti.
Odbili smo močan napad, ki ga je podjel (sovražnik v Courierškem gozdu.
Berlin, 13. dec. — Fronta prestolonaslednika Rupprechta: Od Dixmuda do reke Lys in južno od reke Scarpe je topniška delavnost narasla zdajpa-zdaj.
Fronta nemškega prestolonaslednika: V osamljenih odsekih je topniško streljanje ^naraslo v podpiranje pozve-dovanja.
"NEMČIJA BODE PREMAGANA."
Tako pravi general Pershing, poveljnik ameriških čet na Francoskem.
BAKER BO OBJAVIL ZAGOVOR.
Hoče dokazati, da so obtožbe proti vojni upravi neosnovane.
I
rue translation filed with the post-
3ter at Joliet, 111., on December 18,
as required by the act of October 917.
Laško poročilo, 'talijanskimi armadami, 14. dec. — ;tro-nemški pogon v Italiji je stal užcni tevtonski vlasti izgubo 150,-9|; mož, kakor je bilo precenjeno da-A v italijanskem glavnem stanu. H ,et1' Hoetzendorf, avstrijski povelj-~ > in gen. von Below, nemški vodja,
j >bu
<len I rži
Pno prizadevata, udariti prek pla-
svojem pogonu proti Italijanom,
nastopi ostro zimsko vreme in njuna kretanja. evtotici so zbrali 2,500 topov v pro-i (i^esetih milj med rBento in Pia-na vsakih sedem jardov. Straš-topniško streljanje se 110 v celem odseku.
Tevtonci pridobili le malo. 0 Je sovražnik napadal ves dan ob Jl Brente in Piave, je bil sposoben
vrsi nepre-
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 18, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Tevtoni zavzeli grič.
Glavni stan italijanske armade v severni Italiji, sobota, 15. dee. — Po težki žrtvi na vojakih in petdnevnem neprestanem bojevanju se je sovražniku posrečilo, zopet nekoliko napredovati in prodreti na grič Caprille, baš vzhodno od reke Brente. To predstavlja napredek kakih treh četrtin milje in njegova glavna važnost je, da tvori Caprille eno glavnih višin na čelu San-Lorenške doline, ki drži proti jugu na planjave, proti katerim naperja sovražnik vztrajno ves svoj pritisk.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 18, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Nemci nekoliko pridobili.
London, 14. dec. — Nemcem se je posrečilo, prodreti v britanske prvoli-nij'ske zakope na fronti 300 jardov ob ypreški fronti v Flandriji, je nocoj naznanilo uradno poročilo od generala Haiga. Bojevanje blizu Cambraia je bilo omejeno na topništvo.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 18, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Vojni .tajnik bo odgovoril.
Washing! fi, D. C., — Vojni tajnik Baker pripi *-lja obsežen zagovor svoje uprave proti obtožbam, da je bilo kaznivo odlašanje v oboroževanju in opremljanju čet na Francoskem in tej deželi.
Vojni tajnik bo predložil svoj zagovor v obliki javne izpričbe pred senat-skim odsekom za vojaške stvari.
G. Baker, upa dokazati, da je bilo orf žje z opremo vred oskrbovano tako hitro, kakor je bilo zahtevano, da se izvežbaj' čete za izdatno 'službo na Francoskem. Odpošiljanje čet je omenjeno vsltid pomanjkanja na oceanskih prevtzmh ladjah in številni vojaki, ki jjh y: bila vlada sposobna prepeljati, so bili oboroženi in opremljeni, kakor izjavlja tajnik, v zadostnem času, da so se lahko razsežno vežbali v tej deželi, preden so odšli na obsežnejše vežbanje za linijami na Francoskem.
smo se pogovarjali v neki gruči, sem se domislil, prostiti ga za kako poslanico Ameriki. Obrnil sem se naravnost do generala, rekoč: 'Vrniti se mislim v Ameriko kmalu, general, in rad bi, da mi kaj poveste, kar bi smel povedati ljudstvu Združenih Držav, ko se povrnem.'
'Brez obotavljanja je izrekel poslanico, ki sem vam jo povedal. Mislim, da je bil njegov odgovor, izrečen tako brzo, znamenit.
"Krivoverstvo je govoriti, da Nemčije ni mogoče poraziti. Če živimo pod pogoji, da je sirova moč nepremagljiva, moramo nehati govoriti 'Bog je v svojih nebesih, vse je prav na svetu.'
O Wilsonovi nalogi.
"Nemčija mora biti poražena. Bil
Boljševiška vlada in tevtonski zavezniki sklenili, takoj začeti mirovna pogajanja.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 18, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Makedonska fronta.
Berlin, 13. dec. — V ovinku Črne reke so bili ujeti številni Italijani in Francozi med manjšimi podjetji.
Pariz, 14. dec. — V vzhodnem delu fronte je prevladoval mir. V ovinku
' True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 18, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Nemški načrti.
London, 14. dec. — Vojaški poročevalec lista "Times" ceni, da je sedaj 150 nemških divizij — kakih 1,800,000 mož — na zapadni fronti in 79 na vzhodni fronti, ali da se vsi moški med 19 in 35 let stari očividno premeščajo od vzhoda za službo na zapadu.
Pisec pravi, da bodo Nemci prejko-ne poskušali poravnati stvar na zapadu, preden Rusija okreva in je Amerika pripravljena, v nadi, da dosežejo odločitev to zimo ali spomladi.
Centralne vlasti, pravi, iso v resni stiski vsled pomanjkanja in izčrepanja svojih reserv, tako da je menda potrebno zanje, udariti brzo. Na vsak način je, po njegovem mnenju, priča kovati pol milijona svežih borilcev na zapadu s primernim pomnožkom v topovih in zrakoplovih.
Poročevalec ne misli, da bo to zadostovalo v zagotovitev zmage za cen tralne vlasti, toda sodi, da mora to prisiliti aliirance k velikim prizadevam. Poudarja, da Velika Britanija lahko
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 18, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
"Nemčija bo poražena".
Chicago, 111., 17. dec. — "Povejte ameriškemu liudstvu v mojem imenu, da je "krivSverstvo govoriti, da se Nemčija ne more poraziti. Nemčijo je mogoče poraziti. Nemčija mora biti poražena. Nemčija bode pora žena."
To je bila poslanica generala Persh-inga, poveljnika ameriških čet na Fran coskem, poslana ameriškemu ljudstvu in oseba, kateri je bila poslanica izročena za prenos, je bil metodiško-epi-skopalni škof' L. B. Wilson iz New Yorka, ki je govoril o pomenu Persh-ingove poslanice snoči v prvi metodi-ško-episkopalni cerkvi, Evanston.
Prosil za poslanico.
"Posetil sem gen. Pershinga v glav nem stanu," je rekel škof Wilson. "Ko
je čas, ko je predsednik Wilson govoril o miru brez zmage. Če bi bil šel nazaj daleč dovolj, bi utegnil go voriti o miru brez vojne, ali sedaj je mogoč samo mir z zmago. Iste mednarodne odnošaje imamo, kakor jih je imel Abraham Lincoln v deželi za časa državljanske vojne, ko je rekel Narod razdeljen proti samemu sebi se ne more obdržati. Ta narod mora biti ves suženj ali ves svoboden.' Isto azmerje imamo danes v naših svetovnih odnošajih. Če dosežemo mir po tom pogajanja, bo to samo premirje in Nemčija bo nadalje delovala in sno ala na filozofiji, katero sedaj zagovarja: pravico močnega naroda, nare kovati pogoje slabotnemu.
"Nemčija bo poražena. Mi imamo mož in denar za zmagodobitje. Ampak dovolite mi, da vas posvarim, da bi bila ena najresnejših zmot, misliti, da bo Nemčija poražena kar tako, brez ozira na to, kaj mi storimo. Ne smemo misliti, če ne dobimo vojne, da jo bo Francija, niti Anglija je ne bo, niti mi je ne bomo samo zato, ker nismo bili nikdar poraženi v preteklosti. Samo tedaj dobimo to vojno, če bomo zedinjen narod in če uporabimo vse naše pripomočke.
Onemogočiti moramo yse bes/ede v javnosti in v zasebnem razgovoru, ki bi utegnile ovirati najpolnejše zasledovanje vojne. Nihče ne sme poslušati nelojalnih agitatorjev. Naš pa-trijotizem mora biti popoln. Mi smo ali za vlado, ali smo pa proti nji."
raztegne konskripcijo na Irsko in po viša starostno mejo za vojaško službo
na 50 let, očeše veleobrti in pošlje 18
letne mladeniče na fronto.
■ 'ation filed with the postmaster at Joliet), 111.,on December 18,1917, as required by the act of October 6,1917.
CELO OGNJEGASCI PLETEJO ZA VOJAKE.
tim'Je za vojake ni več omejeno na ženske. Ognjegasci v mestu Rome, N. Y„ tudi pletejp med svojim _Casorn'ko'čakajo v svojem ga silskem domu na požarni klic. »Tisti, ki 50 v službi, pletejo podnevi in za ameriški sklad za za francoske ranjence. Tri pletilnc stroje imajo nameščene v gasilskem
PREMIRJE.
RUSKI POLOŽAJ JAKO RESEN.
Lenin ukazal ruski armadi, zapustiti vse ozemlje vzhodno od Rige.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 18, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Ljute bitke na Ruskem.
London, 13. dec. — Bitka se je pripetila blizu Bjelgoroda na južnem Ruskem med boljševiškimi četami in vojaštvom pod generalom Kornilovom, ali izid ni bil ugotovljen in petrograj-ska poročila si nasprotujejo.
Petrograjski poročevalec za "Daily Mail" brzojavlja, da je bil gen. Korni-lov poražen in ranjen in da je pričakovati njegovega ujetja.
Brzojavka od zastopnika lista "Post' pa zanika izporočeno boljševiško zmago, rekoč, da je gen. Kornilov premagal svoje naisprotnike in se kmalu združi s Kaledinom v Novo-Čerkasku.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 18, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Kljubujejo boljševikom.
Haparanda, 13. dec. — Kljub boljše-viškim grožnjam s smrtjo, zaporom in odpustom se uradniki dejansko vseh ministrstev v Petrogradu protivijo, izvrševati svoje delo, po tukaj danes prejetih brzojavkah.
Bančni uslužbenci ;e tudi upirajo, sodelovati z boljševiško vlado.
True translation filed with the-post
master at Joliet, 111., on December 18 1917, as required by the act of October
6, 1917.
Potop dveh vojnih ladij.
New York, 13. dec. — Torpediranje dveh avstrijskih bojnih ladij v Tržaški luki po italijanskih torpedovkah v noči
9. dec. je izporočeno v brzojavki, ki jo je prejel tukaj danes komander Pfister italijanske mornarice.
Naznanilo je obsegala brzojavka, ki jo je prejel komander Pfister od kapitana L. Vannutellija, pomorskega pribočnika italijanskega poslaništva v Washingtonu.
Zadeli in potem zbežali.
"Po uspešnem prekrižanju več zadržkov in minskih pasov," pravi brzojavka, "so italijanske torpedovke prodrle v Tržaško luko, kjer so izstrelile štiri torpede proti dvema avstrijskima vojnima ladjama vrste 'Monarch'. Vsi torpedi so zadeli svoje cilje in raz-poknili.
"Dasi je bilo najsilnejše topniško streljanje osredotočeno proti napada-jočim torpedovkam in dasi so bili celo torpedi izstreljeni proti njim, so se vse naše ladje vrnile varno."
Moštvo baje rešeno.
Neka londonska brzojavka, prejeta v sredo, je navajala dunajsko uradno naznanilo, po katerem je bila avstrijska bojna ladja "Wien" potopljena v nedeljo zvečer, datum, ki je omenjen V gornjem naznanilu. Večina moštva je bila rešena. Bojne ladje "Wien", "Monarch" in "Budapest" so bile zgrajene 1. 1895. in 1896. Velike so bile 5,600 ton in so imele posadke po 441 mož.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 18, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Avstrijci pod skrbno pažnjo.
Washington, D. C., 13. dec. — Generalni pravdnik Gregory je naznanil danes, da ker se bo z Avstro-Ogri ravnalo v prijaznem duhu in ne bodo podvrženi strogim omejitvam, naloženim na Nemce, naj občinstvo ne misli, da se ne bo podanike Sovražne vlasti skrbno gledalo. Takoj bodo prijeti, če bodo osumljeni sovražnega delovanja.
Mnogi Avstro-Ogri v raznih delih dežele so bili prijeti, odkar je bilo napovedano vojskno stanje, je rekel, in so zdaj pod ključem med preiskavo obtožb proti njim.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 18, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Lenin čisti Nemcem pot v Petrograd.
Basel, Švica, 14. dec. — Nikolaj Lenin je ukazal, naj Rusi zapuste vse o-zemlje vzhodno od rigske fronte do Pejpuškega jezera pred dnem 14. januarja, po brzojavki, prejeti tukaj danes. To spravlja Nemce v razdaljo 125 milj do Petrograda.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 18 1917,' as required by the act of October 6, 1917.
Prijet kot sumljiv vohunstva.
Halifax, N. S., 13. dec. — John Jo bančen, mož ob krmilu na norveškem parniku "Imo", belgijski pomožni ladji, ki je trčila skqp z municijskim par-nikom "Mont Blanc" in tako povzro čila nesrečo zadnji četrtek, je bil da nes pridržan kot . sumljiv nemškega vohunstva.
Uradniki massachusettske pomožne bolnice, kjer so ga zdravili, so ga izročili vojaškim oblastvom.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Deecmber 18, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Več Američanov usmrčenih.
Z ameriško armado na Francoskem 13. dec. — Več ameriških železniških vojakov-staviteljev (engineers) je bilo usmrčenih po nemških zrakoplovslcih bombah v neki vasi nekje za britansko fronto. Podrobnosti še niso znane.
Sedaj je dovoljeno naznaniti, da je nemška bomba padla na cesto v nekem kraju, po kateri so ameriške čete korakale. Drobci bombe so zdrobili okna neke hiše, v kateri so bili častniki, ki so bili is steklom obsuti, ali ranjen ni bil nobeden.
Dva ameriška vojaka sta umrla v bolnišnici za strelnimi ranami.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 18, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Obnova pogajanj za premirje.
Amsterdam, 14. dec. —-\Jradna nemška in avstrijska naznanila pravijo, da so ruski delegatje dospeli v Brest-Li-tovsk v sredo in so se pogajanja za premirje zopet začela včeraj.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 18, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Izpuščajo nemške jetnike.
London, 14. dec. — Leon Trockij,, boljševiški minister zunanjih stvari, naznanja, po Reuterjevi brzojavki iz-Petrograda, da če se podpiše v Brest-Litovtsku premirje za vzhodno fronto, so ruski delegatje pooblaščeni, začeti mirovna pogajanja.
Ruska oblastva so odredila, izpustiti vse civilne nemške jetnike v zameno-za 4,000 ruskih častnikov v nemških ječah, po brzojavki iz Haparande.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 18, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Premirje podpisano.
Petrograd, 16. dec. — Boljševiška uradna agencija za novice je naznanila danes, da sta se Rusija in Nemčija dogovorili o pogojih premirja.
Berlin, prek Londona, 16. dec. — Dogovor premirja, sklenjen med boljševiško vlado na Ruskem in tevton-skimi zavezniki; je bil podpisan v Brest-Litovsku v soboto, po danes izdanem uradnem naznanilu. Premirje zadobi veljavo opoldne v ponedeljek in ostane v veljavi do dne 14. jan. Neka določba v premirju je, da se imajo mirovna pogajanja začeti takoj po podpisanju premirja.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 18. DECEMBRA 1917.

s
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen l 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. -t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100,
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Oopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111, un'ier the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
6LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
I z slovenskih naselbin.

Joliet, 111, 17. dec. — Menda nikjer na svetu ni nikdar imela nobena slovenska cerkvena veselica tako lepega uspeha, kakor ga je imel letošnji "fair" naše slovenske cerkve sv. Jožefa v Jolietu. Naš "Cerkveni Glasnik" prinaša o tem sledeče poročilo g. župnika, Rev. Johna Plevnika:
Cerkveni "fair" dne 25., 26., 27., 28. in 29. novembra je nepričakovano dobro izpadel. Vspeh našega "faira" je zares tako velikansk, da ne vemo, kako bi se vsem našim dobrotnikom in dobrotnicam dovolj zahvalili. Kratek je bil čas priprav pred "fairom", zato se je pa vse, staro in mlado poprijelo dela z veliko pridnostjo. Naši kon-testarji in kontestarce, naši šolski o-troci, naši fantje in dekleta, in naši možje in žene so šli na delo, in trud ni bil zastonj, kajti fair letošnjega leta je prinesel za cerkev čistega dobička: $4,602.07. Gotovo moramo biti vsi veseli tega lepega vspeha! Tukaj vidimo, kaj naredi v župniji sloga med farani in ljubezen do cerkve!
Kontest med Mr. Math. Golobičem in Mr. Jos. Slapničar-jem je prinesel: $1,225.95. Zmaga je bila na strani Mr. Golobič-a, toda oba kontestarja sta se trudila neumorno za našo cerkev in zato se zahvalimo obema prav iz dna srca. Naša kontestarja sta delavca, toda morata biti gotovo pridna in zvesta delavca, vsak pri svojem delu, ko :sta izven svojega navadnega vsakda-mjega dela nabrala tako veliko denarja •za župnijo Sv. Jožefa.
Kontest med Miss Mayme Stefanič in Frances Čulik je bil ravno tako nepričakovano lep, kajti znesek telga kontesta je: $1,039.03. Zmaga je bila na strani Miss Mayme Štefanič. Kako lepa svota za dve mlade deklice in ni •čudno, da je našim faranom pri 'fairu' ',kar sapo zaprlo, ko so slišali izid tega Ikontesta. Navdušenje med obiskoval-cf pa je prikipelo do vrhunca, ko so videli, kako sta si ti nasprotnici pri kontestu podali jedna drugi roko ter med "živio" klici kot dobri prijateljici zavrteli v spodnji dvorani. Gotovo bode minulo veliko let, predno bodo farani pozabili delo in trud teh dveh pridnih hčerk naših že od nekdaj spoštovanih družin: Stefaničeve in Čuli-kove družine!
V»em zgoraj imenovanim je cerkveni odbor na svoji seji določil lepe nagrade za spomin njih truda in dela za cerkev Sv. Jožefa.
Naša šolska mladina pod vodstvom čč. šolskih sester ni držala križem rok. Vsi dečki in deklice so kot pri-
dne čebelice znašale "niketne", nabrane od starišev, sorodnikov, prijateljev in znancev, tako da so nabrali lepo vsoto $402.45.
"Štanti" bratovščine Presv. Rožnega Venca, društva Sv. Ane, društva Sv. Genovefe, ter dekliške Marijine družbe in družbe Sv. Neže so imeli veliko kupcev in zato so družbenice in članice teh bratovščin, društev in družb veliko pripomogle k lepemu vspehu našega "faira".
—	V misijonski službi. Naš g. župnik, Rev. John Plevnik, je imel zadnji torek, dne 11. dec., sklepni govor pri 40-urni pobožnosti v slovenski cerkvi v Waukeganu, 111., in 'jutri, dne 18. t. m., bo imel završni govor v slovenski cerkvi v South Chicagu, 111. Pri obeh pobožnostih je pomagal tudi Rev. John Plaznik, naš g. kaplan.
—	Slovenci lojalni. Na velikem pa-trijotičnem shodu župljanov slovenske cerkve sv. Jožefa, ki se je vršil snoči v gornji dvorani naše stare župnijske šole v svrho, da se manifestira in javno izjavi lojalnost jolietskih Slovencev napram Ameriki v njenem vojsk-nem stanju z Avstrijo, se je pokazalo, da so slovenski priseljenci med naj bolj patrijotičnimi državljani najslavnejše republike na svetu. Shod je bil tako impozanten, da zasluži nekoliko daljšega opisa. Zaradi pomanjkanja prostora — več prihodnjič.
—	Iz bolnišnice sv. Jožefa. Mr. Anton Kastello, bivši mirovni sodnik iz La Salla, 111, ki je bil operiran na kili dne 7. nov, je zapustil bolnišnico v petek, popolnoma ozdravljen. Pred svojim odhodom v La Salle je obiskal tudi tiskarno A. S. Tem potom se zahvaljuje vsem, ki so ga med boleznijo obiskali ali se ga kakorkoli spominjali. — Fred Korevec, drugi sin g. Antona Korevca, ki je bil operiran dne 14. nov, je tudi že doma. — Pravtako mladi Joe Gornik. — Frank Planinšek, 704 N. Ottawa st, je zapustil bolnišnico v soboto. — Že nad 14 dni je v bolnišnici John Babič, 16 let star, ki se je po nesreči obstrelil. — Joe Fabjan, 911 Summit st, je moral v bolnišnico zaradi vnetja slepiča. — Mladi Frank Juričič, sin rojaka Martina Juričiča, je zapustil bolnišnico in se zdravi doma.
—	Ponesrečen delavec. Matthew Susnjara, 24 let star Hrvat, "shaft operator" v tovarni Illinois Steel Co., je bil na mestu usmrčen kmalu po polnoči od četrtka na petek, ko je brl zadet po elevatorju in vržen navzdol, 90 črevljev globoko. Njegov pogreb je bil včeraj (v nedeljo) popoldne ob dveh, v spremstvu godbe. Zapušča očeta.
—	Spomenik prvemu slovenskemu vojaku. Ravnokar nam naznanja g. Simon Šetina, znani slovenski kame-noseški mojster, 1011—13 North Chicago street, da je postavil na našem pokopališču spomenik prvemu umrlemu slovenskemu vojaku Joseph Ile-niču iz Ottawe, 111. Spomenik je iz Quincy-granita, sestavljen iz štirih kosov, svetlo poliran in nad napisom je vdelana slika pokojnega v krasni U. S. uniformi. To je peti spomenik najnovejše vrste, ki jih je postavila letos omenjena tvrdka.
—	Zima. V soboto, dne 15. dec., zjutraj so kazali nekateri toplomeri v notranjem mestu nič manj nego 14 stopinj pod ničlo, kakor smo čuli iz zanesljivega vira. Včeraj in danes lismo občutili prehudega mraza, a ,neg menda ostane črez praznike.
—	Pistna v jolietskem poštnem uradu imajo: Jankovič John, Polanc Gabriel, Starešinič Joe.
—	Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet.	Adv.
Lyons, Iowa, 10. dec. — Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. Že dolgo časa nisem nič čul od našega slavnega časopisa nobenih novic, ker me ni bilo doma. £daj se zopet stalno držim doma in žetim ponoviti mojo naročnino. U-pam, da boste imeli malo prostora za pismo od mojega starejšega sina Ar-nolda, kateri se je posvetil vojaškemu tanu v službi Strica Sama. Zdaj se nahaja v Camp Kearney, San Diego, Calif, kot eden najmlajših vojakov iz države lowe. Kakor veste, je bil moj Arnold rojen v Jolietu, 111, 8. febr. 1901 in se vedno spominja svojega rojstnega mesta, kjer je hodil v slovensko šolo sv. Jožefa. Z vojaškim stanom je prav zadovoljen. Zadnjič nam je poročal, da se bodo morali pripraviti za potovanje na Francosko s celo armado. Tu Vam prilagam njegovo zadnje pismo, katero je objavil tudi tukajšnji časopis "Clinton County Advocate", ker So tako želeli vsi moji sosedje, zakaj vsi so ponosni na naše mlade vojake, posebno prostovoljce, ki so zapustili svoj dom in se podali v vojaško življenje. Nas Arnold je zdaj bugler ali trobentač pri svojem regimentu in obenem študira brezžično in drugo brzojavstvo, kakor tudi francosko komando. Zdaj ima svojega vojaškega konja in j« močno zadovoljen
Hudo nam je po njem, ali si ne moremo pomagati. Ni nas veliko družin Chulikove familije in vendar je naš fant že tretji Chulik pri U. S. vojakih.
Srčen pozdrav vsem naročnikom A. Slov. Vsem voščimo jaz in moja družina vesele božične praznike in srečno novo leto. Vam vdani prijatelj
Blaž J. Chulik.
Zanimivo pismo Cbulikovega sina Arnolda se glasi:
Camp Kearney, San Diego, Cal. — Dragi moji! Ker smo zdaj skoro vse uredili v našem novem taborišču in imam nekoliko prostega časa, hočem sedaj pisati in poskusiti povedati Vam, kako se imamo tukaj.
Sedaj je tu kakih 40,000 vojakov in pričakujemo jih še 7,000. Prišli so iz držav Washington, Oregon, Utah, Arizona, Colorado, Wyoming in California.
Meni se je tožilo po domu, ko sem gledal nekatere novodošlece; ali sedaj, ko smo se seznanili, sem vesel in zadovoljen.
Naše taborišče (camp) je 16 milj dolgo, že prav v gorah. Moja kompa-nija je nekako sredi taborišča. Tukaj je 15 Y. M. C. A. poslopij in 500 velikih kopališč samo za vojake, in vsak drugi večer imamo "moving pictures", ali govore.
Ondan so leteli štirje zrakoplovi nad našim taboriščem in spustili 50 zavitkov močnega papirja (kakršnega Vam prilagam), na katerem je bilo natiskano: "Americans Attention, Second Liberty Loan." Vsak zavitek je obsegal 10,000 iztisov, potem si lahko predstavljate, koliko rdečega, belega in modrega papirja je plavalo navzdol po zraku nad našim taboriščem. Lep pogled je bil zares. (Konec prih.)
PEVSKI KONCERT IN OPERA "CORNEVILLSKI ZVONOVI" V LA SALLE, ILL.
Nedelja 25. nov. 1917 bode ostala vsakemu Slovencu v La Salle in drugim, kateri so se vdeležili omenjeni večer pevskega koncerta, v dolgotrajnem in prijaznem spominu.
Kakor znano, nas je posetil pevsko-dramatični odsek društva Sv. Cecilije št. 12 D. S. D. in je priredil pevski koncert in odlomke iz prekrasne opere "Cornevillski zvonovi".
Nekako opoldne so se pripeljali s 'special car" poulične železnice člani in članice omenjenega društva s svojimi prijatelji, skupaj 62 po številu, in voziti so se morali v resnici z električno brzino, kajti prišli so precej pred časom, kot smo se tukaj nadejali in posledica je bila, da ni bil sprejem tak, kot je bil nameravan od tukajšnjega pevsko-dramatičnega društva "Slovenije". Upam, da nam vsled tega o-prostijo.
Ko smo se nekoliko seznanili, pogovorili in tudi pokrepčali v Kompovi dvorani, smo jo skupaj mahnili v irsko dvorano Sv. Patricka, kjer se je imela zvečer vršiti predstava. Imeli smo tu nato skupno skušnjo, katero smo tudi srečno prestali. Zatem sc pa zopet vrnemo v Kompovo dvorano, kjer smo imeli člani in članice društva "Slovenije" čast, sprejeti nam drage Joliet-čane kot svoje goste pri banketu, katerega se je njim v čast priredilo.
V	tem času se je pa pripeljalo še več naših prijateljev iz Jolieta in ž njimi tudi g. F. Gorup, urednik Am. Slov.
Na banketu pa smo čisto prijateljsko in po domače pokramljali medsebojno, kakor da sc že bogzna kako dolgo poznamo, tlasiravno se še nekateri nikoli videli niso, in marsikateri La-allčan je pripomnil: "Kako veseli in prijazni so ti Jolietčani!" Zares, v taki družbi je prijetno biti. Take družbe bi se nikoli ne naveličal.
I.e žal prehitro je potekel čas, ko je bilo treba zopet odriniti nazaj v irsko dvorano in se pripraviti za nastop pri pevskem koncertu in predstavah.
Se ko smo pevci in igralci korakali proti irski dvorani, že so prihajali ljudje, kajti vedeli so, da tisti večer jih čaka poseben duševni užitek, in varali se niso.
Ne gre nam iz spomina, kar smo videli in slišali in popolnoma zasluži, da se tudi zabeleži v časopis, kateri je ta-korekoč zgodovinska knjiga človeškega življenja.
Zapisati in izraziti hočem svoje mne nje in tako nekako naslikati vtis, ka; terega je napravil pevski koncert in opera "Cornevillski zvonovi".
Obenem podajam tudi mnenje drugih oseb, Slovencev in drugorodcev. * * *
V	duhu šc vidim, kako se dviga za-grinjalo. Pričetek je tu.
Prvi nastopi mešani zbor društva Sv. Cecilije št. 12 D. S. D. s pesmijo "Kukavica", uglasbil Knittel. Krasno se razlegajo krepki in ubrano doneči glasovi. Občinstvo je bilo kar očara no in ne more se nadiviti rajskomile-mu petju, katero je vodila gospa Ant. Nemanicheva.
V	drugi točki programa je pa nastopil ženski zbor dr. Sv. Cecilije z angleško pesmijo "Come where my love lies dreaming", C. Foster, in nam pokazal, kako znajo dekleta same zapeti, in res kar vglobile so se v pesem, katera je potem odmevala tako nežno in ljubko. — Po tej pesmi je zapel zopet
ravnoisti zbor še eno angleško in sicer "Water Lilies", harm. R. H. Buck, in zopet so pokazale dekleta, kako natančno znajo, vse izvesti pod vodstvom svoje vrle voditeljice Mrs. A. Nemanich. Prelepa je bila tudi ta pesem, pa kako izvrsten takt!
Tretja točka vsporeda je bila "Beseda sladka domovina", katero je zapel mešani zbor društva "Slovenija", pod vodstvom gdč. Frances Juvančič. Ker se pa ne spodobi, da bi sami svojo malho hvalili, hočem tu povedati mnenje nekaterih jolietskih pevcev in mnenje poslušalcev, kar bode gotovo le v spodbudo našim pevcem. Izrazili so se, da se je slišala pesem lepo in ubrano in tudi izvrstno da se je razločil "piano" in "forte".
Četrta točka je bila slov. pesem "Sarafan", katera je tako v srce segajoča in spomin budeča, in bila je tudi rav-notako izvrstno prednašana. — Po tej pesmi je sledil ravnoisti zbor z angleško "The Glow Worm" in tukaj je navdušenje občinstva prikipelo do vrhunca. In kako bi tudi ne, ko je bila ta krasna pesem tako izvrstno prednašana. Slišala se je zdaj lepo, lahno, in zopet prešla je kakor val v mogočen akord in ob koncu pesmi pa še krasna in obenem visoka prikladba, katero je imenitno pela gospa A. Nemanicheva. Ni čuda torej, da ni bilo aplavza ne konca ne kraja in da se je morala pesem ponavljati.
Peta točka vsporeda je bil četvero-spev "Pogled v nedolžno oko", katerega so peli I. tenor Mr. Frank Završ-nik, II. tenor Mr. M. F. Kobal, I. bas in bariton solo Mr. Martin Rakar, II. bas Messrs. M. Komp in M. Povše. Bilo je to tudi nekaj krasnega, to priča buren aplavz, katerega so želi.
Patrijotična pesem in prizor "Our Colors" je bila šesta točka vsporeda, kar je priredilo dr. "Slovenija" in se je mnogim, posebno drugorodcem jako dopadlo. Kostume za ta prizor se je nabavilo in najelo iz Chicage, in lepo je bilo videti, kako sta "Stric Sam" in "Boginja Svobode" razvila veliko ameriško zvezdnato zastavo, ženski zbor "Slovenije" je pa zapel "Our Colors" lepo, spodobno, svečano.
Za patrijotičnim prizorom je sledil govor č. g. župnika Fr. Šalovena, kateri je navdušeno pozdravil in obenem zahvalil naše vrle prijatelje iz Jolieta ter nas tudi spomnil njih prvega pose-ta pred 14 leti, med katerim so bili Vitezi Sv. Jurija, med njimi tudi prvi vitez g. Anton Nemanich, kateri je še dandanes vedno zvesti vitez krščanskim načelom. Dalje nam je čast. gospod predočil lepoto slovanske pesmi in dramatične umetnosti, katere čut vsebuje tudi naša slovanska duša, kar nam posebno priča talent naših ljubili sosedov iz Jolieta in tudi gojitev te lepe umetnosti pri Slovencih in sploh Slovanih, koji tudi spadamo med civilizirane narode. Za navdušeni in rodoljubni govor je žel Father Šaloven gromovit aplavz.
Za govorom je pa sledil najlepši del programa in to so bili odlomki opere "Cornevillski zvonovi". V resnici, kaj tacega je zmožen le Joliet. Imenitno, prav umetniško in čisto dovršeno so nastopali vsi igralci in pevci. Posebno pozornost je vzbujal seveda markez Henri (Mart. Rakar) v slikovitem kostumu in s svojim izvrstnim kreta-njem. Zatem tudi "jolietski Caruso", g. Fr. Završnik, kateri se je s svojim izbornim petjem vsem dopadel. Krasno so peli tudi vaška mladenka in vaška dekleta in kočijaži, kateri popolnoma zaslužijo, da navedemo n|)$h imena.
Vaška dekleta so bile gospodične: Mary Stonich, Frances Čulik, Anna Mutz, Amalia Klcpec, Mary Judnič, Julia Rogina, Theresa Nemanich, Ama lia Bezek, Anna Bezek, Anna Smolič, Jennie Smolič, Mary Zoran.
Vaška mladenka: Mrs. A. Nemanich. Kočijaži gg.: Louis Simonič, Joseph Rogina, Frank Kauzlarič, Frank Videč, Frank Russ.
Piano je prav mojstrski igrala gdč. Margaret Nemanich, vseskozi, pri o-peri in tudi med presledki prireditve.
Igralci so bili oblečeni v slikovitih zgodovinskih kostumih, kar je opero še bolj olepšalo. Toliko umetnega petja brez vsacih not {>red seboj in vedeti priti pravočasno v tir, si mora vsak misliti, da to ni tako lahko, pa vendar vse je tako gladko šlo. Čestitati moramo pevcem in igralcem, posebno pa spretni voditeljici gospe A. Nemanichevi.
Po le prehitro končanej operi je nastopil kot govornik g. Anton Nemanich, kateri se je v jedrnatih in krasnih besedah zahvalil najprvo za gostoljubnost, nakar je zanimivo in pomenljivo opisal razmere in dolžnosti ameriških Slovencev in posebno poudarjal zvestobo do naše nove domovine. Sledil je mogočen aplavz.
Potem so nastopili člani "Slovenije' s šaloigro "Dr, Vseznal in njegov slu ga štipko Tiček". Igralci so zadeli ulo-ge primeroma dobro, če vpoštevamo, da so imeli le malo število vaj. Povzročili so dosti smeha, zlasti takrat, ko je štipko bolnike "farbal".
Konečno sta nastopila oba pevska zbora, dr. Sv. Cecilije in dr. "Slovenije", in sledila je pesem "Na nebu tvet-de sevajo". Zaključilo se je pa prireditev x ameriško himno "The Star
Spangled Banner", katera je mogočno odmevala po dvorani, med tem ko je občinstvo vstalo v pebdrav.
K sklepu pa še podaiem članek, kateri je bil priobčen v ponedeljek 26. nov. t. 1. po poročevalci (kateri je bil tudi navzoč pri predstavi) v tukajšnjem angleškem"5 listu "The Daily Post" in se glasi dobesedno, kakor sledi:
Concert-Opera Pleased Large Crowd Last Night.
A large crowd of people attended the concert-opera given jointly by St. Cecelia society of Joliet and Slovenian Dramatic Club of La Salle in St. Patrick's hall last evening. Every number on the program was very good and at times, were applauded for a second and third appearance.
"The Bells of Corneville," a concert and opera put on by St. Cecelia society of Joliet was superb in every detail and every part carried out in perfect style. The program closed with mixed voices of St. Cecelia and "Slovenia" singing our patriotic odes. The large crowd present fully appreciated every number on the program and the committee on arranging the concert are due much praise for bringing ■such excellent talent to La Salle for lovers of music and drama. The proceeds of the concert will be given toward the building fund of St. Roch's new church.
The committee desires to thank their numerous friends who from far and near assisted in making th^ function a grand success.
*
Iz tega je razvidno, kakšno mnenje imajo drugorodci o tej slovenski prireditvi in katera bode vsakemu, kateri je bil navzoč, ostala za vselej v prijetnem spominu.	Lasallčan.
Zahvala.
Pevsko-dram. društvo "Slovenija", kakor tudi farani Sv. Roka v La Salle, 111, se najprisrčneje in najtopleje zahvaljujejo v prvi vrsti pevsko-dram. odseku društva Sv. Cecilije št. 12 D. S. D. in gospe Ant. Nemanichevi za njih poset in ves trud in prizadevanja, katera ste imeli s prireditvijo pevskega koncerta in opere "Cornevillski zvonovi" pri nas v La Salle. Zraven tega ste bili tako velikodušni, da ste prepustili čisti dobiček v korist tukajšnje nove slov. cerkve. Naše moči so preskromne, da bi zamogli Vam v polni meri poplačati. Zato naj Vam Bog plača is tokrat!
Obenem nas veže dolžnost, da zahvalimo tudi naše pridne kuharice Mrs. M. Šetina, Mrs. M. Stušek in Mrs. A. Povše, katere so nam priskočile na pomoč pri oskrbi večerje ali -banketa. Vsa hvala tudi strežnicam in natakarjem, posebno pa hvala našim dobrim lovcem in tudi vsem tistim, kateri so darovali bodisikarkoli za banket.
Še enkrat srčna hvala vsem, kateri so nam bili v pomoč omenjeni čas.
Dr. "Slovenija" in župnija Sv. Roka.
Zdravniški humor.
Nek izkušen zdravnik je objavil šest slučajev, v katerih more bolnik ozdra-veti. Ti so: 1. Kadar bolnik ne kliče zdravnika. 2. Kadar bolnik kliče zdravnika, a ta ne pride. 3. Kadar bolnik kliče zdravnika, ta pride, a nič ne zapiše. 4. Kadar bolnik kliče zdravnika, ki pride in predpiše zdravila, a jih bolnik ne kupi. 5. Kadar bolnik kliče zdravnika, ki pride, predpiše zdravila in jih bolnik kupi, toda ne rabi. 6. Kadar bolnik kliče zdravnika, ki pride
in predpiše zdravila in jih bolni ter zaužije, a kljub temu ozdrj zdravnik je menda sebe in svoji so res dobro poznal.
Uspeh moderne medicine!
V neki newyorski bolnišnici posrečila zelo težavna operacij; kemu Trinoteju Martin je stro; gal usta in nos, tako, da ni mof jesti, niti govoriti. Zdravniki sj nili, da mu napravijo nova usta, zelo dolgo trajalo in sicer iz m so ga izrezali iz ostalega njej telesa. Operacija se je prtfg posrečila.
ffi^SOaliSfaffi m s s
m i---—I
ii | MALI OGLASI.
S 1---1
KSHSSSSSI
Amerikanski Slovenec je razšilj celi Ameriki in kjerkoli so Sil tam nekdo dobiva naš list, z so oglasi v tem listu vedno it; Kadar koga iščete, pošljite c naš list, ki ga gotovo najde j kem času.
Mal oglas stane po 1 cent zti besedo za enkratno objavo i p-priobčenje, če pa kdo hoče] večkratno objaviti se naj račf vsako nadaljno objavo po c za vsaki dve besedi.
Istotako se računa od raznih, naznanil smrti, krstov, porok i. gih malih oglasov po lc od besede.
Narpčilu je pridejati denar ali t po lc.
V NAJEM 2 SOBI. VPRAŠ pri: Anton Nemanich, 1000 1* cago St, Joliet.
KOLEDAR ZASTONJ! AKf< čete imeti zanesljiv koledar'% 1918, pojdite k sosednemu leto vprašajte za Severov AlmaOi Slovence za leto 1918. Zdaj! pravljen za brezplačno razdaj' buje vse kakor ponavadi, kat; koledar vsebovati, navodila, svetnikov, prerokovanje vrem'j mnogo koristnih izrekov in I nih šaljivk, ter kratkih člankol vrst. Dobite ga takoj. AkoJ morete dobiti od sosednega narja, pišite ponj takoj nart nam. W. F. Severa Co, Cedt' pids, Iowa. — Adv. Dec.
NAZNANILO. — NEKI JOS. |
vat baje prodaje rojakom nek 'srečke za uro na ime Jos. Te-' Jos. Gornik, zato naznanjava, m dva nisva dala nobene ure vj' nje.—JOS. TEŽAK, JOS. GO?
i
KILA OZDRAVLJENA.i
Ko sem pred leti vzdignil neki blo, sem se bil vtrgal. Zdravfl1 mi svetovali edino pomoč v op3 Pas mi ni pomagal. Konečno se' bil nekaj, ki me je popolnoma 4 vilo. Leta so prešla, a kila se I vrnila dasi imam težko delo k1 sar. Ozdravljen sem bil brez J cije, zgube časa ali sitnosti. prodajem ničesar, pa dam nasvet' ozdraviti kilo brez operacijeali j časa, če mi pišete na Eugene Mj len, Carpenter, 485 D, Marcelu« Manasquan, N. J. Izrežite ta oi ga pokažite vtrganim, da mu oh življenje ali vsaj preprečite
tarnanje in konečno operacijo, i
j
Union Coal & Transfer C
»16 CASS STBEKT, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving Chicago telefon 4313.	Northwestern telafffl
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavo
Ustanovljen L 1895.
i
Anton Nemanich in Sil
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, U*
Priporoča davnemu občinstvu svoj tavod, ki jc eden največji* mestu; ima lastno aasebno ambulanco, ki je najlepk v Joliet« Ift* tvaike voiove in kočije.
Na poaiv« «e poiluft vsak čas p«*o£ 1« podnevu.
Kadar rabite kaj ▼ aaii strok* s« oglasite ali teUfoaajte. Cfcic*' tal. UTS te N. W. 144.	1 ^
Nail HUM ta rti Marci m SUrca«.
AMHRIKAN6KI SLOVENEC. 18. DECEMBRA 1917.
»
T ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Seiež: JOLIET, ILL.
Vltauovljena 29. novembra 1014
Inlcorp. v dri. III., 14. maja 1915 Iukorp. T drž. Fa., 5. apr. 1916
ORU2BIN D GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet. 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, III.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tainik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa. I1L
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET. ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
V.a pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe ae naj pošljejo na 1. porotnika.
BjBB®BBBBB®B®®®BBBBBBBBBBBB®®®BBBBB®BBB®
Zadnja kmečka vojska.
H ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1573. Q
--——--»—
Spisal Avgust Šenoa. — Iz hrvaščine, poslovenil L. J.
11
®BBaaBsa®BBBBBBSEBSBBBs®BBSBBBSBBaaaa®s
(Dalje.)
Ljudstvo zadrhti, puške počijo. Dim, plamen in grom! "Gorje! Jezus!" zaori grozen glas do neba. Razpraši se gruča. Tu pade mladenič, tu kleči žena, grabeč se za srce, tam se opoteka starec, tu se zvija od smrtne rane otrok. Kri teče, nedolžna kri po črni zemlji, kri pred licem božjim na velikonočni dan. Vojaki so besni, zadrve se med narod, razbijajo, tolčejo in plenijo. Puškino kopito razdrobi glavo starčku Mihajlu, ranjen se vrže Gubec v materino naročje. A Tahi se dvigne v stremenih, od radosti mu drhte goste obrvi, ustnice se mu razširijo v zloben nasmeh, a oči se mu svetijo kakor zmaju. Veselo gleda na to razbojni-štvo, kjer plaka žena nad mrtvim možem, kjer pobira mati ostanke zaklane-nega otroka, kjer si pulijo ljudje lase se tolčejo po prsih, toda on ne sliši nič, ne čuti nič. Zakadi se med tropo, zdirja k cerkvenim vratom, kamor je zavlekla Bubčevka sina in zamahne S sabljo, toda kakor levinja se postavi starica pred njega in vpirajoč svoje veliko solzno oko vanj mu reče: . "Udari!" "Udari!"
"Strani babal" zagrmi Tahi in zamahne vnovič — — a v tem trenutku stopi pred cerkev duhovnik in zakličc, držeč srebrno razpelo:
"Na to skalo bom zidal cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala!" • Trinog se ustraši, roka mu omahne, ljuto obrne svojega konja in zdirja v grad. Tedaj se prikaže podžupan Jurij Raškaj, ki je prišel iz Zagreba na poziv Štefana Grdaka in zapove v ba-novem imenu, da se niti roka ne sme dotakniti kmetov.
Velika noč je, spomin krvave daritve Jezusove, tužno plaka mrtvaški zvon, v stubiški cerkvi leže telesa mrtvih kmetov, ob njih kleči duhovnik in moli za nedolžne duše, a po brdih se sliši
tarnanje vdov in jok otrok-sirot. » ♦ *
Tretji dan po veliki noči kleče pred ? tarjcm brdovskim trije kmetje, eden ■Z £tl>b>ce, drugi iz Susjeda in tretji IZ Urdovca.
^ "Sinovi!" reče župnik Babič, blago-ovivsi može, "Bog naj vas blagoslovi, K naj vas vodi! Vaše rane sem zapisal v to pismo. Nesite ga pred sve-0 l'ce kraljeve milosti, odkrijte mu sv°je srce. Kralj vam bo pomagal, to naj vam bo edini up. Ti pa, o Bog, razsvetli srce vladarjevo!"
XIX.
Lepo je poletje, pokrajina mirna, numa kakor v grobu. Poizgubila se je mučeniska kri pred stubiško cerkvijo, "niecki poslanci so se vrnili od kraljevega doma, kjer se jim je reklo, da bo Krona odredila, kar bo potrebno. Kmetje so potrti, molče, ne upajo si skoro ,	Tam je gospodar, Tahi je si-
Cudni »o ti dnevi na Susjedu. po Hel«no razjeda črv. Na svoji Postelj, pod sliko Arlandove Dore se zvija bolna. Lica ji žare od smrtne j. ' oii «e Ji vrte, stiska zobe, da )' ne uide duša, da se osveti svojemu ^zvestemu možu. Vse je itvedela. Smrt jo drži prikovano na po-
stelj, mrzli smrtni znoj ji stopa na čelo, Tahi pa se veseli v družbi oskrbnice nečistnice. "Oh, naj živim, živim!" vzdihuje Helena. Zastonj! Smrt jo tira v grob, ljubosumnost jo vleče proč od groba. Obupno se zvija, moli, kolne, joka in vzdihuje: "Naj živim! Živim!" A Tahi se ne meni zanjo. Draškovič se mu je prijazno nasmejal, Bator ga ščiti, cesar je daleč, nebo visoko. Smeje se Tahi in pije, smeje se, ker ga, norega starca, odlikuje lepa grešnica, smeje se, ker se guga na vešalih kmet. Bleda mesečina sije skozi odprto okno. Ej, mesec! Vidiš-li belo, polno roko o-skrbnice? Kakor kača se ovija okoli starčevega tilnika. Kakor kače padajo črni, razpuščeni lasje mlade oskrbnice na starčevo sivo glavo: njegovo oko umira od strasti, dih njenih ust žge in pali. Starec, pijan ocj naslade, se zakrohoče in pokaže s prstom skozi okno na griček.
"Vidiš-li, dušica," zavpije, "kako se guga nekaj tam na drevesu? To je kmečki pes. Rekel ti je, da si nečist-nica. Sedaj visi. Ha, ha, ha! Glej, obletavajo ga krokarji! Na vaše zdravje, črni tovariši!" zakliče Tahi, skoči kvišku in izprazni vrč vina. Grešnica
se smeje, krokarji pa krokajo!---
Bleda mesečina obseva obraz gospe Helene, odseva Dorino sliko. Privzdigne glavo in obrne bledo lice proti mesecu! Čuj, Helena! Čuj! Krokarji kra-kajo! Smrt gre, smrt! In Tahi! Kje jc on? — Prešestnik! — Groza! — Talji se razveseljuje — Helena umira.
V grad prihaja na konju tujec iz Zagreba.
"Kje je gospodar?" vpraša slugo.
"Ne vem," odgovori Peter Bošnjak, ki je prišel pred vrata.
"Hm, bržkone nadomestuje oskrbnika Loliča," se nasmehne Drmačič, ki je igral s ePtrom kocke.
"Peljite me k njemu! V imenu kraljevem!" reče tujec.
Peter prižge luč. Pelje tujca do o-skrbnikove hiše in potrka na vrata. Iz hiše prileti Tahi.
"Kateri predrzneš me vznemirja tako pozno po noči?" zavpije Tahi in pomeri tujca od nog do glave.
"Homo regius!" (Kraljev človek) odvrne tujec. "Ste vi mogočni Fra-njo Tahi, vrhovni kraljevi konjar?"
"Da," reče Tahi začudeno.
"Tu imate pismo z velikim pečatom od kraljevega odvetnika Blaža Ha-zafyja."
"Od kraljevega odvetnika? Kaj hoče od mene?"
"Berite sami! Z Bogom!" reče tujec in odide.
Tahi iztrga slugi luč, se vrne hitro v sobo, razmota pismo in prične čitati, bledeti, drhteti.
"V imenu božjem, kaj je?" zavris-ne Lolička.
"Kaj je?" vzkipi Tahi. "Vidiš-li onega na vešalih? Ta me je tožil. Kmet me toži. Čuješ-li krokarje? Mojc glave iščejo — moje glave!"
"Stc-li znoreli, gospodar?" se prestraši Lolička.
"Jaz?" se nasmeje starec s krohotom. "Zdrav sem in zdrave pameti. Kralj me kliče pred sodbo, kjer se sodi kri za kri. Oh, iz zasede pošiljate
vi svoje strele, bojazljivci! Pridite na polje! Tukaj sem! Vaša črviva pravda se bo odbila od moje duše, kakor turška kroglja od mojih železnih prsi!"
Z brzim korakom pohiti Tahi v zgornje stanovanje. Na pragu ga pričaka sluga, bled, prestrašen.
"Se je mladi gospod Gabrijel že vrnil iz Zagreba?" vpraša gospodar mračno.
"Še ne, milost," odvrne sluga, "ali gospa--"
"Pusti me, idi!" mahne Tahi z roko. Nehote stopi v spalnico svoje žene. Skozi okno je prodirala mesečina. Tahi se ustavi na pragu. Helena se vz-drami, plane kvišku in obrne svoj napol mrtvi obraz proti možu. A 011 otrpne in pobesi oči. Helena upre svoje grozne oči v Taha, sname svoj poročni prstan in zakriči:
"Proklet bodi, nečistnik! Zadavi naj te Arlandova Dora!" in vrže prstan možu pred noge. Prstan zazveni po kamenitih tleh, žena se zagrabi z obema rokama za prsi, zakriči, zazija, dahne in pade mrtva nazaj. Zazebe ga —-— — Čudna svetloba obseva mrtvo lice; zdi se mu, da se Arlandova Dora na sliki smeje peklensko-zlobno. Zunaj pa krokotajo krokarji: "Kri za
kri! Kri za kri!"
* * *
Vsa kraljevina ostrmi od čuda. Tahi, ta vsemogočni Tahi je bil pozvan radi zločinstva pred kraljevo sodišče. Namestnik kraljevega nadzornica Mi-hajlo Merey je pozval v pismu kanonike stolne cerkve zagrebške, da pošljejo svojega kanonika kot zastopnika in izbero kraljevega človeka, da se preiščejo vsa zločinstva, razbojništva, u-mori, vsa nasilja, ki jih je storil graj-ščak Franjo Tahi, vrhovni kraljevi konjar. Kanoniki, pokorni kraljevi zapovedi, so določili za kraljevega človeka podžupana Gašperja Druškoviča iz Druškovca in mu pridružili še drugega, svojega kanonika Franjo Filipovi-ča, da odkrije kraljevi svetlosti vse pregrehe trinogove. Velikaši so se vznemirili, nižje plemstvo se je poti-hori\a smejalo, kmetje so se oddahnili ban Draškovič je skomigal z rameni, ves svet se je čudil, da še biva na svetu pravica in v tem občnem začudenju je rekel Fran Frankopan svojemu tovarišu banu Draškoviču:
"Vi se čudite, reverendissime colle-ga, (Prečastiti tovariš) odkod ta nenavadni grom. Dobro! Čujte me! Hoteli ste za sedaj Taha čuvati radi politike, dasiravno vem, da vam presedajo njegova zlodejstva. Glejte, pravica je pravica, a krivica je prokleta. To je moja politika! Jaz sem podkuril na dvoru temu susjedskemu volku. Vem za vse, kar je počenjal. Upravitelj Grdak je pošten človek, a ko mi je pričel naštevati Tahova zločinstva, je vzkipela v meni kri. Videl sem na svoje oči, kako pleni Turčin zemljo, kako zatira narod, a verujte mi, da nekrščeni pogani niso slabši od Taha. Kako naj brani ljudstvo zajedno z nami to našo domovino, če pa vidi, kako ga ubija nasilstvo pod pravico krščanske gospode, kako naj ne želi ljudstvo priti brez krvi pod oblast Turčina, ko ve, da ga ondi ne čaka hujše suženjstvo. Vojščak sem, in moje srce ne prenese tega tiranstva, zato sem pripravil po svojih prijateljih kralja do tega, da je uvedel preiskavo."
"Ej, imenitni moj tovariš," se nasmehne škof, "mislite-li, da se ne bi tudi jaz rešil rad te kuge, tega nepoboljšljivega človega, ki mu niso svete niti božje svetinje? Nikoli ne bom pozabil, kakor grdo je ravnal s. starim župnikom, kako je vdrl z oboroženo roko v božji hram. Pri mojem odrešenju, tudi mene boli srce zaradi naroda. Toda ljudi na dvoru poznam predobro. Danes so takšni, jutri drugačni. Tahi ima na kraljevem dvoru mogočne prijatelje, v deželnem zboru stoji večina plemstva na njegovi strani, pred vrati čaka že zopet turška nesreča, a v prvi vrsti moramo skrbeti, da otmemo zemljo sovražnika krščanstva. Tudi jaz bom skrbel, da razbi-jem močne zveze Tahove z dvorom in da odvrnem od njega domače plemstvo. A pri tem je treba opreznosti, treba je čakati priložnosti. Vi hodite ravnim potom. Dobro; Toda pazite, da se vam ne prelomi razjarjeni meč na kameniti lobanji Tahovi, na ščitu njegovih mogočnih zaščitnikov."
"Bom videl!" reče Slunjski, "toda ako ne opravim ničesar s pravdo, grom
in pekel, naj pa--—" in knez za-
škriplje togotno z zobmi.
Dne 2. malega srpana so pričeli kraljevi ljudje hoditi od kraja do kraja, da zbero vse črne pregrehe zverskega plemenitaša, vse krvave muke ubogega ljudstva, najprej v Zagreb, potem na susjedskem gAdu, v Stubici in v Ste njevcu. Vzdignili so se kakor en mož pošteni, spoštovani možje: Krištof Ve likinič, kanonik bravec, Ivan Dombrin, kanonik pevec, Mirko Velikimič, arhi-dijakon, Jurij Herešinec, kanonik čuvaj, sodnik plemenitega mesta na Grški Gorici, Anton Knežič, župnik iz Pušče, Ivan Babič, župnik iz Brdovca, Jurij Raškaj in Fran Mrnjavčič, podžupana zagrebška, Matej Crnkovič iz Crnkovca in vsi so položili roko na sveto razpelo, vsi so zaklicali: "Tahi je rabelj, Tahi je kriv!" In vzdignil se je celi kraj, tristo kmetov je prišlo pred kraljeve ljudi m povedalo za vse svoje rane, za vse solze, za vse nesre-
če, in izreklo jasno vse, naj se čuje do Boga, vpijoč: "Pravdo! Pravdo nam dajte! Ljudje smo! A glej, ubija nas gosposka zver!"
»(Dalje prih.)
DR. JANEZU EV. KREKU V SPOMIN.
(Dalje.)
Sourednik "Jugoslovenskog Svijeta" (461 Eighth Avenue, New York City), g. Ivan Možina, nam je blagohotno poslal prepis člankov iz starokrajskih listov o smrti in delovanju drja. Kreka, s prošnjo, da jih vsaj deloma priobčimo, češ, ker bodo gotovo zanimali tudi naše čitatelje. Ker mi ne dobivamo starokrajskih listov že nad poldrugo leto, nas je ta prijazna usluga tembolj razveselila. Hvala poslatelju! Vse članke, ki so bili priobčeni v "J. S." deloma le v ekscerptu, objavimo v "A. S." v celoti, začenjajoč s priobče-vanjem že danes, kakor sledi:
Slovensko časopisje v domovini o Dr. J. E. Kreku.
Povodom smrti prvega boritelja za svobodo Jugoslovanov so bili vsi slovenski listi polni lepih in dolgih člankov o življenju in delovanju dr. Janeza Evangelista Kreka ter so porabili to priliko za manifestiranje narodnega edinstva in teženj za svobodo jugoslovanskega naroda. Izmed številnih člankov prinašamo samo najvažnejše stvari.
Vesti o smrti.
(Slovenec, 9. X.) "Težka, trpljenja in bolesti polna vest je dospela danes iz Št. Janža na Dolenjskem. Sinoči (v ponedeljek) okoli desetih je izdah-nil največji Slovenec svojo veliko dušo, največji, kar jih rodi slovenska mati. Najfečji Jugoslovan, katerega je poznal naš slovanski jug, dr. Janez Evangelist Krek je mrtev. Prenehalo je biti srce, katero je našo slovensko domovino, našo jugoslovansko domo vino ljubilo z največjim žarom. Sredi parlamentarnega delovanja, sredi bor be za obstanek našega jugoslovanske ga naroda ga je dohitela smrt in ga iztrgala iz naše srede.
Obrnil je plug, zasejal seme v brazdo, razvil zastavo jugoslovanske drža ve, zbral okoli sebe srca Jugoslovanov — in ni ga več med nami! Vse njegovo življenje — eno samo veliko delo od zore do mraka.
Umrl je največji genij, voditelj slovenskega naroda. Umfl je politik, pesnik, sociolog, učitelj, izobraževalec in teolog... Njegovi tovariši v parlamentu, katere je on povezal v močno falango Jugoslovanskega kluba, -stoje na pozorišču borbe, pripravljeni na vse. A njega, duševnega voditelja, največjega boritelja, ni več med njimi. Tam za gorami že sluti srce silno zarjo tako težko pričakovane svobode in zedinje-nja Jugoslovanov. Dr. Krek, veliki a-postol te naše lepše bodočnosti, je gledal pred seboj v daljavi naše vstajenje, katero mora priti. Ni mu pa bilo so jeno, doživeti to svobodo; njemu, največjemu sinu jugoslovanske domovine.
Ideje neodvisne Poljske je zasadil v vsako poljsko srce genij Henrika Sien-kiewicza, idejo svobodne in zedinjene Jugoslovanske države genij našega ti tana duše in srca, dr. Kreka. Obadva je pozval Bog k sebi pred uresničenjem njunega ideala. Dr. Krekovo srce ne bije več. N3ŠI0 je mir; Žalost in bolest se je nasedla danes v slovenskih srcih. Ali brezsmrtni genij dr. Kreka bo večno živel med nami in oja-čeval odporno silo njegovih parlamentarnih tovarišev, celega naroda v borbi za našo pravdo. Dr. Krek je umrl, ali jugoslovanske ideje ne bo nihče več zadušil."
(Slovenski Narod, 9. X.) "Iznenada je ugrabila smrt iz naših narodnih vrst odličnega človeka. Umrl je dr. Krek, prvi borec naše jugoslovanske politike, eden najpomembnejših oseb med Jugoslovani, človek globokega znanja, iskrenega narodnega karakterja, neumornega dela — človek velikih idej.
Mnoge zasluge si je stekel dr. Krek za svojo stranko in za svoj narod v okvirju ^strankinega delovanja, ali od trenutka, ko Je s svojo lastno inicija-tivo, premišljfenostjc*, globokim poznavanjem časa stopil na čelo gibanja, ki je tudi pri nas vedno bolj priganjalo vse narodne sile k zedinjenju v borbi za obstanek in bodočnost našega naroda, izstopa njegova oseba iz okvira stranke in dr. Krek postane prvi narodni boritelj v najlepšem smislu te besede. Z njegovim imenoln bo vedno ispojeno veliko delo našega narodnega zedinjenja, prvi realni pri-četki našega smotrenega stremljenja po narodni samostojnosti in neodvisnosti. S polno inicijativo in odločnostjo je deloval dr. Krek za zedinjenjc naših poslancev v parlamentu, magna charta naše nove narodne politike, jugoslovanska deklaracija, je v mnogem oziru njegovo delo. Dr. Krek je bil duša Jugoslovanskega kluba.
Globoka vera v bodočnost našega homogenega naroda je prevevala dušo tega človeka... naša velika narodna misel je imela v njeni pravega apostola
časa bo dovolj, da ae razpravlja o
tem, koliko je izgubila njegova 'Stranka z dr. Krekom, ali danes najhujše boli rana, katero je zadala usoda Jugoslaviji.
Kot sveto oporoko je zapustil dr. Krek vsem našim ljudem, ki so dobre volje, zapovedi: Bodite složni v delovanju za narodno bodočnost, bodite neomahljivi v veri, da bo prišel dan osvobojenja in svobode.
Jugoslavija upisuje s tugo in bolestjo ime enega svojih najboljših sinov v knjigo zgodovine. Spominjala se bo njega, ko bo prišel dan isreče, kajti bil je med onimi, ki so v času polnem obupa zažgali narodu svetlost velike nade in nove vere v življenje. Slava njegovemu spominu."
(Edinost, 11. X.) "Tragika te smrti je neizmerna, ne samo zaradi tega, ker nam je iztrgan človek v najlepših moških letih, temveč predvsem zaradi tega, ker je z njim ugasnilo življenje, ki je obetalo še toliko dobrega in velikega, ker je umrla krepka volja spojena z neobično energijo; ker je legla v večni grob glava, ki je toliko mislila in stvarjala toliko lepih načrtov; ker je z dr. Krekom izginila najmarkant-nejša osebnost z našega ozkega političnega pozorišča: človek velikega uma 111 nezlomljive volje.
Smrt Kreka je udarec za slovenski narod; odprta nam je rana, katere ne bomo lahko ozdravili. Odprla ise je praznina, in s skrbjo gledamo okoli sebe: ali bo mogoče izpolniti to praznino?. ..
Tudi on je bil partizan in poleg tega oster boritelj. Toda v tem velikem času, ki odločuje usodo narodov, se je oprostil vsake strankarske ozkosrčno-sti in se v smelem poletu vzdignil v jasne višine, kjer se mu je odprl pogled za potrebo narodne skupnosti, za zahtevo sedanjega časa. Videl je zahteve, katere zahteva zgodovinsko znameniti čas tudi od našega naroda: združite svoje sile, zedinite se, kajti samo zedinjeni, z združenimi močmi, morete dovesti narodno ladjo v varno pristanišče — za vse čase...
(Dalje pride.)
Teža, kakoršno mora nositi vojak v Evropi.
Ta je kaj različna in sicer mora nesti danski vojak kg 30:100; avstrijski kg 28:836; nemški kg 27:706; španjolski kg 27:350; francoski kg 26:570; švicarski kg 26:455; švedski kg 26:375; ruski kg 26:260; italijanski kg 26-.200; belgijski kg 24:870; angleški kg 24:500; ho-landski kg 23:570. Razume še, da to breme obstoji iz orožja, telečnjaka in kar je v njem. To in pa v dolgih marših, plezanju po hribih, včasih še dolgo brez prave hrane, to pač ni zavidanja vredno.
Rastline, ki naznanjajo vreme.
Bodeča neža ali kompava ni samo zdravilna rastlina, ker krepča, ako se uživa, želodec in živčevje, ampak naznanja tudi vreme. Njena čaša se zapre, kadaf se bliža dež, in se zopet odpre, kadar nastopa lepo vreme. Take rastline sta tudi meseček in pa kurja čevca. Če sta zaprti še zjutraj ob 9. uri, je še isti dan dež. Tudi kisla deteljica stiska pred dežjem svoja tri pe-resca skupaj. Rumena lakota pa naznanja dež, če močno diši.
ANTON STRAŽIŠNIK,
1219 Summit Street, Joliet, Illinois.
Karpenter in Kontraktor. Stavim in popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cene. Vse delo jamčim.
Carl Schreiber
Chicago Phone 3496.
519 Marble St. :: Joliet, IlUnoia.
SLOVENSKI BARV AR IN SLIKAR.
Barvam poslopja, znotraj in zunaj, ter opravljam vsak posel, ki spada v barvarskega obrta področje.
Obešam stenski papir.
nPoslsm-site Novo Pivo
Old Lager
•"•»V STEKLENICA HHH«
Je BOLJŠA in okusnejša pijača, kot katero drugo piv«. -IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših salunih v Jolietu

PAIN-EXPELLER
je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprenosljivega čina pri tolikih bolečinah in	|
nadlogah.
Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da Ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko.
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 Washington Street, New York
1&5
BS®H®®®®®fflHSffl®®®@®®SH®®®ffiB®®SBB®B®BB®BBB m	a
I Robeson's I
I Shure-Edge Rezila 1
a	a
i/ bi bila krasno darilce i 1	ia Božič	1
[*]	si
| Vsak mož, fant, deček, otrok in celo ženske radi vza- |j
mejo lep žepni nožič za darilo. Shure-Edge	[|
rizila so narejena iz prave tvarine in držijo	®
ojstrino. Pridite si ogledat naio veliko zalogo |j
predno kupite kje drugje.	®
Poehner & Dillman S

417*423 Cass St, Joliet, Al. /*# Phone 119 |
j »fflffisfflafflfflfflfflfflfflfflffiffiaffiffifflffi®®®»fflffiaBffifs«®a»HM»a«S
AMERIKANSKI SLOVENEC, 18. DECEMBRA 1917.
IMALil YITEZ
(PAN VOLODIJEVSKI.) Zgodovinski roman. ft ft Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski.
(Dalje.)
V	tem je zaropotal koleselj. Zagloba priteče v vežo, potem dalje v obednico, v kateri sta sedela stolnik in žena.
"Mihaela ni nikjer!" Zakliče zasopel. "Iskal sem ga povsod. Kricki mi je rekel, da ju je videl skupaj1 s Ketlin-gom. Gotovo sta se bila."
"Mihael je tukaj!" mu odgovori gospa stolnikova. "Prišel je s Ketlingom ter mu dal Kristino."
Solnati steber, v katerega je bila iz-premenjena Lotova žena, gotovo ni bil videti tako bedast kakos Zagloba v tem trenutku. Nekaj časa je trajalo molčanje, nato si je stari plemič po-drgnil oči ter vprašal: * "Kako?"
"Kristina in Ketling sedita tukaj v sobi, Mihael pa je šel molit," odgovori stolnik.
Zagloba nato brez odloga odide v sobo. Dasi je vedel vse, je vendar obstal osupel, ko je videl Ketlinga in Kristino skupaj. Skočila sta kvišku ter bila zelo zbegana, zlasti ker sta za Zaglobo vstopila tudi gospa stolniko va in stolnik.
"Življenje mi ne zadošča, da bi izka zoval hvaležnost Mihaelu," reče napo sled Ketling. "Najina sreča je njegovo delo."
"Bog vama daj srečo!" reče stolnik. "Mihaelu se ne bomo protivili."
Kristina objame gospo stolnikovo, in obe se spustita v jok. Zagloba je bil kakor oglušel. Ketling se prikloni gospodu stolniku kakor sin očetu, on pa ga dvigne in reče ves zbegan:
"Ubiša je Dejm posekal! Zahvali se Mihaelu, ne pa meni!"
Črez trenutek pa vpraša:
"Žena, kako je bilo že ime oni žen ski?"
Toda gospa stolnikova ni utegnila odgovarjati, zakaj v tem hipu je pritekla Barbka vsa zasopla, rdeča bolj nego kdaj, z lasmi, padajočimi na čelo, skočila h Kristini in Ketlingu ter zaklicala:
"Aha! Dobro! Zdihajta! Ljubita se! Ženita se! Mislita pač, da ostane gospod Mihael sam na svetu. Ha, nikakor! Jaz ga vzamem, ker ga ljubim, in sama sem mu to povedala. Sama sem mu to povedala, in on me je samo vpra šal, ali ga hočem. Nato sem mu pove dala, da ga imam rajša nego deset dru gih, da ga ljubim in da bom njegova najboljša žena, da ga ne zapustim nikdar in da se bova bojevala skupaj. Že dolgo sem ga imela rada, dasi tega nisem povedala nikomur, zakaj najvr-lejši, najboljši'je in vreden vse ljubezni... Sedaj pa se le ženita, jaz pa vzamem Mihaela, bodisi še jutri..."
Pri tem ji je pošla sapa.
Vsi so jo začudeni gledali, ne vede, ali je zblaznela, ali pa govori resnico. Nato so pogledavali drug drugega, kar se je prikazal ob vratih Volodijevski.
"Mihažl!" vpraša stolnik, ko se zave. "Ali je to res, kar slišim?"
In mali vitez reče zelo resno:
"Bog je storil čudo; to je moja tolažba, moja ljubezen, moj največji zaklad."
Po teh besedah skoči Barbka k njemu kakor srna.
V	tem se tudi Zagloba otrese čudenja. Bela brada se mu zagiblje, široko razprostre roke ter zakliče:
"Bog ve, da se razjokam!... Hajdu-ček! Mihael! Pojdita sem!..."
DRUGA KNJIGA.
I.
Volodijevski jje svojo ženo zelo ljubil pa tudi ona je ljubila njega in obema se je godilo dobro;.toda najsi sta bila že četrto leto skupaj, otrok nista imela. Pač pa jima je šlo gospodarstvo izpod rok. Volodijevski je kupil za svoj in Barbkin denar nekoliko vasi okrog Kamenca; dobil jih je po ceni, ker so jih ljudje radi prodali iz strahu pred turškimi napadi. Na svojem zemljišču je uvedel red in strogo voja-j ško disciplino; nemirni narod se je takoj naselil stalno, zopet postavil po-žgane hiše in zgradil trdnjave, v katerih so bile časih nastanjene posadke; izkratka, kakor je Volodijevski prej mislil na brambo domovine, tako je začel sedaj vzorno gospodariti, toda sablje le ni odložil iz rok.
Slava njegovega imena je bila, za njegova posestva najboljša čuvarica. Z nekaterimi tatarskimi knezi je po starodavnem običaju "lil vodo na sablje" in sklenil z njimi prijateljstvo, druge pa je pobijal. Svojeglavna ka-zaška krdela, razne orde, lopovi iz stepe in iz pokrajine besarabske' so se kar tresli ob spominu na "malega viteza"; zato so črede njegovih konj, ovac in bivolov varno hodile po stepi. Celo njegovim šosedom so prizanašali lopovi. Njegovo imetje je raslo s pomočjo njegove žene. Ljudje po okolici so ga cenili in spoštovali. Rojstni kraj mu je dal v roke oblast, hetman ga je imel rad, hotimski pašaj je kar
cmakal, tako mu je bil všeč, a na dalj nem Krimu, v Bakčisaraju, so spoštljivo izgovarjali njegovo ime.
Gospodarstvo, vojna in ljubezen, to so bili poglavitni življi njegovega bitja.
Znojno leto 1671. je našlo naša znanca Volodijevska v podedovani Barbki-ni vasi, v Sokolu. Sokol je bil biser med vsemi njiju posestvi. Ondi sta šumno in vljudno sprejela gospoda Za globo, ki je, ne da bi se menil za dolgo pot in za svojo starost, dospel k njima izpolnit obljubo, ki jima jo je bil dal na svatbi. Hrupno gostovanje in ra-dovanje pa je takoj preplašilo hetma-novo povelje, češ, naj Volodijevski prevzame poveljništvo v Hreptovu ob moldavski meji ter prežene nevarne ljudi iz okolice.
Mali vitez, zmerom pripravljen služiti domovini, je takoj naročil, naj družina prižene črede s paše in naj se o boroži sama ter pripravi na pohod.
Srce pa se mu je krčilo ob misli na to, da se mora posloviti od žene, ki jo je ljubil kakor mož in oče v tej meri. da brez nje tako rekoč niti dihati ni mogel. Toda na divje stepe je vendar ni mogel jemati s seboj ter jo tako izpostavljati nevarščini, ki ji je grozila ondi.
Toda ona je vztrajala pri tem, da hoče iti z njim.
"Pomisli," mu je dejala, "ali bi bila varnejša, ako ostanem tukaj, nego bi bila ondi pri tebi? Nečem druge strehe nego tvoj šator, zakaj s teboj sem se omožila, s teboj delila doslej vse nezgode in napore. Tukaj bi me ugo-nabljal nemir; tam pri takem slovečem bojevniku se bom čutila varnejšo nego kraljica v Varšavi; ako bo pa le treba odriniti s teboj na bojišče, pa odrinem Tukaj ne zaspim brez tebe, ne vzamem hrane v usta in naposled ne pre bijem več, nego sama poletim v Hrep tov; ako me ne bi pustili k tebi, pa bom tako dolgo prenočevala pri vra tih, tako dolgo prosila in jokala, dokler me ne pripustiš, dokler se me ne usmiliš..."
Videč tako ljubezen, objame Volo dijevski ženo ter jo vnet poljubi na rdeče lice, pa tudi ona mu vrne to ljubezen v enaki meri.
"Ne bi omahoval," je dejal naposled "ako bi tu šlo samo za straženje in če-tovanje proti Tatarjem. Vojakov kaj pada bo dovolj, zakaj z menoj poj de prapor generala podolskega in še drugi gospoda podkomornika; razen tega pojde Motovilo s svojimi semeni in Linkhaus s dragonci. Vsega skupaj bo okrog šeststo vojakov in z družino vred okrog tisoč ljudi. Le tega se bojim, česar nečejo verjeti klepetači na zborovanju, česar pa mi tu na meji pričakujemo vsak hip: da napoči velika vojna z vso turško močjo. To je potrdil tudi Misliševski, in hotimski paša ponavlja to vsak dan, a tudi hetman verjame, da sultan ne pusti Do-rošenka brez pomoči in da napove lju-dovladi vojno. Kaj naj tedaj počnem s teboj, najdražja moja cvetka, nagrada moja, ki te je dal sam Bog?"
"Kaj se zgodi s teboj, to se zgodi tudi z menoj. Nečem drit&e usode nego ono, ki zadene tudi tebe..."
Tukaj pa mu Zagloba pretrga molk, se obrne k Barbki in reče:
"Ako vaju Turki ujamejo, tedaj — najsi hočeš ali nečeš — bo tvoja usoda docela drugačna, nego ona tvojega moža. Ha! Za kazaki, Švedi, septen-trionci in brandetiburško svojatjo naj pride še Turek! Rekel sem že knezu Olševskemu: 'Doro.šenka ne spravljajte v obup, zakaj le prisiljeno je naklonjen Turku.' Toda kaj? Niso me slu-šali. Hanenka so postavili zoper Do-roša, in Doro.š sedaj hote ali nehote leze Turku v grlo in mora ga naposled privesti k nam. Ali se še spominjaš, Mihael, da sem vpričo tebe svaril Ol-ševskega?"
"Svarili ste ga, toda morda kdaj drugič, zakaj ne spominjam se, da bi ga bili svarili vpričo mene," odgovori ma-i vitez. "Toda to, kar pravite o Do-rošenku, je sveta resnica, zakaj tudi -am hetman je takega mnenja; da, pravijo celo,'da ima pisma od Doro-šenka, pisana v tem zijiislu. Sicer pa, kakor je, tako je, dovolj, da je za mirne dogovore sedaj že prepozno. Tu pojde sedaj za nekaj drugega. Vi ste tako bistroumni, da vas rad vprašujem za svet; povejte mi torej: Ali naj vzamem Barbko v Hreptov s seboj, ali naj jo rajši pustim tukaj? Opozarjam samo, da je ondi grozna puščava. Mno gega Se v tej krajini nikdar ni bilo, toda sedaj, ko so šle čreznjo krdela ka-zaška in tatarski čambuli, ne vem, ali je tam od koč še ostal tram na tramu. Dokaj je ondi jarkov, poraslih z gostim grfničjem, globokih jam in raznih skritih kotičev, v katerih se lahko skriva na stotine razbojnikov, da ne omenjani:, onih, ki prihajajo semkaj iž' Valahije."
".Razbojniki»ob-taki irrtxSI so igolj
igrača," odgovori Zagloba, "a čambuli istotako. Ako jih pride mnogo, se bo dalo o njih slišati, ako manj, pa jih kar pobiješ."
"Eh kaj!" zakliče Barbka, "vse je igrača. Razbojniki, čambuli— to vse ni nič. S tako močjo me Mihael u-brani vse krimske sile."
"Ne vznemirjaj me v razsodbi," de Zagloba, "sicer še izrečem sodbo zoper tebe."
Barbka urno pritisne obe roki na usta in skrči glavo med ramena, kakor bi se Zagloba grozno bala, in on, dasi je vedel, da se Barbka samo šali, je kazal, da mu to zelo ugaja. Položil je grbasto roko Barbki na jasno glavo ter dejal:
"No, ne boj se, napravim ti veselje!"
Barbka mu takoj poljubi roko, zakaj od njegovega sveta je bilo res mnogo zavisno, saj se še ni bil nikdar zmotil Zagloba vtakne obe roki za pas, zre z bistrim zdravim očesom nekaj časa Barbko, pa Mihaela in reče hipoma:
"A potomcev ni, pa jih ni, kaj?"
Pokimal je z glavo ter pomolil naprej spodnjo ustnico.
"Božja volja, nič drugega," odgovori s povešenimi očmi Barbka.
"Ali bi jih rada imela?" vpraša Zagloba.
"Povem vam odkritosrčno," odgovori Volodijevski, "da ne vem, kaj bi dal za to; toda časih si mislim, da so tu zaman moje želje. Gospod Jezus mi je itak poslal srečo, da mi je dal to žensko, ali, kakor ste jo imenovali vi — tega 'hajdučka' ter me blagoslovil na slavi in premoženju, torej ga ne smem več prositi česa drugega. Glejte, prišlo mi je celo na misel, da ne bi bilo med to pozemeljsko in med nebeško ljudovlado nobene razlike, ako bi se izpolnile vse človeške želje in ako bi ena kakor druga mogla osrečiti človeka. Torej pa si mislim: Ako tukaj ne učakam enega ali dven fantov, da me ne minejo ondi in da bom služi! ondi pod nebeškim hetmanom; svetim nadangelom Mihaelom in da si pridobim slave in odlikovanj na pohodih zoper nečistega peklenščka."
Sam od svojih besed ginjen, je pri tej misli pobožni'katoliški vitez dvignil oči proti nebu. Toda Zagloba ga je malomarno poslušal, strogo pome-žiknil z očmi in naposled rekel:
"Pazi vendar, da se ne boš rogal. Ako si domišljaš, da tako dobro poznaš namere previdnosti božje, pa znaj, da je to morda greh, za katerega se boš moral nekaj časa pražiti v vi-cah kakor grah na vroči slanini. Bog ima širše rokave nego krakovski škof, toda nima rad, ako mu kdo gleda vanje, kaj je ondi pripravil za ljudi in kaj namerja še storiti. Glej samo, da boš delal to, kar je tvoja dolžnost; ako torej hočeta imeti potomce, ne hodita vsaksebi, nego ostanita skupaj."
Ko je Barbka to zaslišala, je poskočila od veselja na sredo sobe, plosknila z rokami in ponovila:
"Da, ostaniva skupaj! Takoj sem u-genila, da se, gospod, postavite na mojo stran. Takoj sem ugenila. Pojdi-va v Hreptov, Mihael. Vsaj enkrat me vzameš s seboj na Tatarje! Moj edini, moj zlati, moj dragi Mihael!"
"Glejte! Že po pohodih se ji hoče!" zakliče mali vitez.
"Poleg tebe se ne bi ustrašila vse orde."
\ "Silentium!" zakliče Zagloba, prijaz-i no zroč na Barbko, ki jo je imel zelo rad. "Upam vendar, da Hreptov, ki pa še ni tako daleč, ne bo poslednja Staniča na Divjih poljih."
"Nikakor! Posadke bodo še stale v Mohilovu, v Jampolu in poslednja ima biti v Raškovu," odgovori Volodijevski.
"V Raškovu? Raškov mi je dobro znan. Od ondot smo privedli Heleno Skretuskemu, iz onega valadin-kega jarka, ali se še spominjaš, Mihael? •— Ali se še spominjaš, kako sem odpravil onega spaka, onega zlodeja, lei jo je čuval ondi? Ker bo poslednja posadka nastanjena v Raškovu, bo, ako se Krim zgane ali odrine Turčija na pohod, ona tam o tem najprej zvedela ter še pravočasno poslala v Hrep-' tov poročilo; zato tudi ni tolike nevarnosti. Hreptova ne morejo napasti nenadoma. Res ne vem, zakaj bi Barbka tjakaj ne smela iti s teboj. Odkritosrčno ti pripovedujem to, saj ti je vendar znano, da bi rajši izgubil glavo, nego spravil Barbko v nevarnost. Vzemi jo s seboj. To vama bo obema služilo v zdravje. Barbka mora samo obljubiti, da se da, če bi napočila velika vojna, brez upora odgnati v Varšavo, zakaj takrat nastanejo okrutni pohodi, strastne bitve, obleganje taborov in morda celo glad kakor pod Zbaražem. V takšnih časih si celo moški s težavo ohrani glavo, kaj šele ženska!"
"Rada bi celo padla ob Mihaelu, ako bj bilo treba," odgovori Barbka, "vsekakor pa imam pamet ter vem, kaj je mogoče in kaj ni. Sicer pa naj odlogi volja Mihaelo, ne moja. Saj je vendar letos pod poveljništvom Sobijeskega hodil na pohode, toda ali sem kdaj silila z njim? Nikdar! Dobro. Da mi le sedaj ne branita, gospoda, iti v Hreptov z Mihaelom, pa me, če bi nastala velika vojna, lahko pošljeta, katno^ vama je drago."	.,
"Vrli gosppt^..Zagloba te pospremi lia Podlesje k SlcretusVim," odgovori
mali vitez, "tjakaj vendar ne pride Turek."
"Gospod Zagloba! Gospod Zagloba!" reče porogljivo stari plemič. "Sem li morda stražnik? Ne zaupavajte tako svojih žena gospodu Zaglobi, zanašajoč se na to, da je star, zakaj lahko bi se pripetilo kaj povsem drugega! Sicer pa si morda misliš, da se, če nastane vojna s Turkom, že skrijem v Podlesju za peč in da bom ondi pazil na pecivo, da se ne zasmodi? Nisem še tako star, da ne bi bil sposoben še za kaj drugega. Sicer moram imeti pomočnika, da sedem na konja, toda kadar že sedim, skočim na sovražnika tako dobro kakor vsak mladenič. Hvala Bogu, še ne sipljejo z mene peska ali žaganja. Na rovanje s Tatarji že ne pojdem, po Divjih poljih se ne maram kosati z vetrom, toda ob poglavitnem napadu se drži poleg mene, ako utegneš, in lepe reči boš videl."
"Vi bi še hoteli iti na vojno?" (Dalje prih.)
ATLAS — ZASTONJ.
Še imamo nekoliko ročnih atlasov celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo.
Posebno v sedanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimivosti po celem svetu.
Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas zastonj predno zaloga poide.
UPRAVA AMER. SLOVENCA.
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) itev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja 'in firnežev. Izvršujejo se vsa bat varska dela ter obešanje stenskegf papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass
t\Chi Phone 376 L/ N. W. 921 120 Jefferson St JOLIET, IL1
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso **x vse druge pedmete, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem
John U. Pasdertz
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IDL
— Kadar hočete kaj kupiti, oglasite se v trgovinah, katere imajo svoje oglase v Amer. Slovencu.
Odbor za leto 1917.
Predsednik............George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik....... ........John- Peiric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $2,900.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 3088.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
<e dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
DENAR ZA BOŽIČ PO NIZKI CENI
Yeselo javljamo, da smo premenili naše obroke in znižali odplačila. Zdaj lahko posodite denar na sledeče obroke:
Vsota posojila.	Štev. mes
$ 12.00 ...	..... 6
16.00 ...	..... 8
20.00 ...	.....10
24.00 ...	..... 12
28.00 ...	..... 7
32.00 ...	..... 8
36.00 ...	..... 9
<10.00 ...	.....10
48.00 ...	.....12
60.00 ...	..... 10
72.00 . ..	.....12
80.00 ...	..... 10
88.00 ...	......11
100.00 ...	..... 10
Mesečno odplačilo. Glavnica z obrestmi 3 1-2 odsto na mesec.
..............$ 2.00............
.............. 3.00............
.............. 2.00............
.............. 2.00............
.............. 4.00............
.............. 4.00............
.............. 4.00...........
.............. 4.00............
.............. 4.00...........
.............. 6.00...........
.............. 6.00...........
.............. 8.00............
.............. 8.00...........
.............. 10.00...........
Druge vsote do $300 po istih cenah.
Skupna cena
.... $ 1.47
....	2.52
....	3.85
....	5.46
....	3.92
....	5.04
....	6.30
....	7.70
....	10.92
....	11.55
....	16.38
....	15.40
....	18.48
....	19.25
Joliet Loan Company
(NOT INC.)
Cor. Chicago aiid Jefferson Sts., 2nd floor
Room 201 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL. Telephone: Chicago 522.
Pod državno kontroolo in licenco.
NAJSTAREJŠA POSOJILNICA V JOLIETU.
JOLIET. UUU
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay St».....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOI»
______LLL...................... --■—P........I......... - -...............
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se Imenuje
EAGLE EXPORT
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
OtoMehaOS	S. Will St.. M«, III