Paleookolje v Sloveniji in severnemu delu hrvaške Istre v pozni prazgodovini Maja ANDRIČ Izvleček Uveljavitev poljedelsko-živinorejskega gospodarstva in prehod na metalurgijo v pozni prazgodovini sta, poleg klimatskih sprememb, močno vplivala na razvoj nekdanjega okolja. Kljub jasno vidnim spremembam paleookolja pa so vzroki za spremembe vegetacije in nastanek današnje kulturne krajine še nejasni. V članku predstavljeni rezultati palinološke analize treh pale-oekoloških najdišč, ki so locirana v različnih fitogeografskih regijah Slovenije in severne Istre, kažejo, da je zaradi sekanja in požiganja gozda pokrajina v pozni prazgodovini postajala vse bolj odprta in raznolika, pojavile pa so se tudi spremembe v sestavi gozda. Porast jelke morda lahko povežemo z vlažnejšo klimo in manj intenzivno gozdno pašo. Ključne besede: Slovenija, Hrvaška, bronasta doba, železna doba, arheologija, klima, paleoekologija, pelodna analiza Abstract In the late prehistory, climatic fluctuations and human activity associated with transition to farming and metallurgy triggered significant changes in vegetation and in the palaeoenvironment. However, the reasons for these vegetation changes and mechanisms, which led to the formation of present-day cultural landscape are still poorly understood. This paper presents the results of pollen analysis at three palaeoecological sites, located in four different phytogeographic regions of Slovenia and northern Istria. The results indicate that, while the landscape in late prehistory became increasingly open due to forest clearance and burning, the biodiversity also increased. Changes of forest composition also occurred, and the increase in fir pollen might be associated with increased precipitation and possibly less intensive forest pasture. Keywords: Slovenia, Croatia, Bronze Age, Iron Age, archea-ology, climate, paleoecology, pollen analysis UVOD Bronasta doba (2200-800 pr. n. št.) je obdobje, za katero so značilne močne spremembe arheološke materialne kulture, družbe in ekonomije, povezane z razvojem metalurgije in uveljavitvijo polje-delsko-živinorejskega gospodarstva. Dosedanje arheološke in paleoekološke raziskave v Evropi kažejo, da so bronastodobni kmetje gojili živali, ki so bile udomačene že v neolitiku (ovca, koza, svinja, govedo; Bökönyi 1974; Gerrard et al. 1996; Legge 1996; Hole 1996) in pridelovali širok spekter poljščin, kot so na primer pšenica, ječmen, proso, oves, stročnice in lan (Renfrew 1973; Zohary, Hopf 1993; Behre 1998). Čeprav se seznam udomačenih rastlin in živali v času od neolitika do bronaste dobe ni bistveno spremenil, pa sta kmetijska proizvodnja in gojenje domačih živali zaradi izrabe 'sekundarnih produktov', kot so mleko, sir, volna, gnoj, delovna sila za vleko rala in transport, v bronasti dobi postala intenzivnejša (Sherratt 1981, 1997; Harding 2000). Srednjeevropska bronasta doba je tudi obdobje, ko je bila živina pozimi verjetno prvič stalno nastanjena v hlevu, prvi stalni travniki pa se domnevno pojavijo šele na začetku železne dobe (ca. 800 pr. n. št.; Behre 1988; Behre, Jacomet 1991; Knörzer 1991; Behre 1998; Kalis et al. 2003). Zaradi ornega poljedelstva in sekanja gozda za potrebe proizvodnje keramike in metalurgije je človekov vpliv na okolje naraščal, tako da je že nekaj stoletij kasneje, v času grško-rimskega rudarjenja, dosegel globalne razsežnosti, na kar kaže povečana koncentracija bakra in svinca v grenlandskih ledenih vrtinah (Hong et al. 1994, 1996). V kakšnem okolju pa so živeli bronastodobni prebivalci Slovenije? Zelo pomemben del paleoo-kolja predstavlja nekdanja vegetacija, ki jo lahko rekonstruiramo s pomočjo analize cvetnega pra- hu, ki se je odlagal v močvirskih in jezerskih sedi-mentih. Dosedanje palinološke raziskave so pokazale, da je v poznem glacialu Slovenijo prekrival odprt, pretežno borovo-brezov gozd, ob otoplitvi in domnevno vlažnejši klimi na prehodu poznega glacia-la v holocen pred ca. 11000 leti (Kutzbach et al. 1998) pa so se močneje razširili listavci, hrast, lipa, leska in brest (Culiberg 1991; Šercelj 1996). Druga večja sprememba vegetacije v Sloveniji je datirana v čas okrog 6800 pr. n. št., ko sta najpogostejši drevesni vrsti postali bukev in jelka (n.pr. Šercelj 1963, 1965, 1966, 1971, 1975, 1976, 1981-1982, 1988, 1996, Culiberg, Šercelj 1987; Culiberg, Šercelj 1980 a, b; Culiberg 1991; Andrič 2001, 2002). Ta razširitev sencovzdržnih drevesnih vrst na začetku 7. tisočletja pr. n. št. je verjetno povezana z regionalnimi spremembami klime, kot so na primer zmanjšanje kontinentalnosti klime v južnih Alpah (ca. 7100 pr. n. št., Tinner et al. 1999, Tinner, Ammann 2001), napredovanje ledenika Pasterze v avstrijskih Alpah 6900 pr. n. št., Nicolussi, Patzelt 2000) in domnevno tudi začetek pluvial-nega obdobja na vzhodnojadranskem območju, datiranega v čas med 7000 in 4800 pr. n. št. (Schmidt et al. 2000). Zaradi vse močnejšega človekovega vpliva na okolje v drugi polovici holocena se je sestava gozda še spreminjala, na kar kaže porast hrasta in upad bukve in jelke na mnogih pelodnih diagramih (n.pr. Šercelj 1988; Culiberg, Šercelj 1991; Šercelj 1996; Gardner 1997). Človekov vpliv na vegetacijo v okolici bronasto-dobnih naselij je, na primer, viden na pelodnem diagramu iz Dolnjega Lakoša, kjer so leskova grmišča verjetno uspevala na še ne docela degradiranih pašnikih (Šercelj 1987, 1996). Kakšno pa je bilo paleookolje bronastodobne-ga človeka v drugih delih Slovenije? Je bil razvoj vegetacije v Sloveniji enoten ali pa specifičen za posamezne fitogeografske regije? Kakšne so bile spremembe okolja ob prehodu na metalurgijo in v čem se paleookolje v bronasti dobi loči od neo-litskega/eneolitskega in železnodobnega? Kako je domnevna klimatska sprememba v bronasti dobi (ohladitev in domnevna suha in topla faza v pozni bronasti dobi, n.pr. Lamb 1977, Jockenhövel 1998, Baillie 1998, Ložek 1998, Behre 1998) vplivala na vegetacijo in človekov način življenja? So neenotna kultura in poselitveni vzorec Slovenije (Dular 1999, Teržan 1999) ter spremembe paleook-olja v bronasti dobi med seboj vzročno povezani? Oglejmo si razvoj okolja na treh paleoekolo-ških najdiščih. Sl. 1: Fitogeografska delitev Slovenije (po Wrabru 1969) in lega paleoekoloških najdišč. Fig. 1: Phytogeographic division of Slovenia (after Wraber 1969) and the position of study sites. Tab. 1: Paleoekološka najdišča. Table 1: Study sites. Paleoekološko najdišče Fitogeografska regija Nadmorska višina Prapoče Submediteranska (Čičarija) 480 m Goreiqe jezero Dinarska (Cerkniško jezero) 550 m Mlaka Preddinarska (Bela krajina) 140 m PALEOEKOLOSKA NAJDIŠČA IN RAZISKOVALNA METODOLOGIJA Izbrana paleoekološka najdišča (tab. 1; sl. 1), močvirja Prapoče (Čičarija, jugozahodna Hrvaška), Gorenje jezero (Cerkniško jezero) in Mlaka (Bela krajina) ležijo na območjih z različno klimo, od submediteranske v jugozahodni Sloveniji do kontinentalne-subpanonske klime v jugovzhodni Sloveniji (Ogrin 1996). Tudi relief, geološka podlaga in vegetacija na izbranih najdiščih so različni (Wraber 1969), v sedimentu ohranjeni pelodni zapis pa kaže, da je bila podobno raznolika tudi zgodovina razvoja vegetacije. Na vsakem paleoekološkem najdišču je bilo opravljeno vzorčenje (vrtanje z vrtalnikom Livingston) ter analiza koncentracije mikrooglja, pelo-da in določanje starosti sedimenta s pomočjo ra-diokarbonskega datiranja (tab. 2). Uporabljena metodologija in rezultati raziskave so bili že predstavljeni (Andrič 2001, 2002, Andrič, Willis 2003), vendar pa je bilo tokrat v segmentu vrtine, ki se je odlagal v pozni prazgodovini, opravljeno dodatno radiokarbonsko datiranje, kar omogoča podrobnejšo predstavitev razvoja vegetacije. Izbrani rezultati raziskave so prikazani v obliki pelodnih diagramov, tokrat je na njih nekoliko podrobneje predstavljen tudi pelod zelišč (sl. 24). Na levi strani vsakega diagrama je prikazana globina vzorcev, sledita časovna skala in procentni delež za posamezne taksone. Ocena starosti sedi-menta, prikazana na časovni skali, je bila določena z linearno interpolacijo med posameznimi radio-karbonskimi datumi (tab. 2), katerih pozicija je označena na diagramih. Vsak diagram se zaključi s krivuljama, ki prikazujeta koncentracijo mikrooglja in pa delež peloda dreves, zelišč, spor praproti in vodnih rastlin. HOLOCENSKA IN BRONASTODOBNA VEGETACIJA Podroben razvoj holocenske vegetacije na vseh treh najdiščih je bil predstavljen drugje (Andrič 2002, Andrič, Willis 2003), zato naj glavne izs- ledke pelodne analize le na kratko ponovim. V zgodnjem holocenu (ca. 8000-6800 pr. n. št.) je Slovenijo prekrivala razmeroma enotna vegetacija -pretežno listnati gozd, v katerem so uspevali hrast (Quercus), leska (Corylus), lipa (Tilia) in brest (Ulmus). Okrog 6800 pr. n. št. se je sestava gozda nenadoma močno spremenila, razširile so se sencovzdržne drevesne vrste, v osrednji Sloveniji pretežno jelka (Abies) in bukev (Fagus), v severovzhodni in jugozahodni Sloveniji pa domnevno lipa (Tilia). Ta nenadna sprememba vegetacije je bila verjetno posledica klimatske spremembe (povečanje količine padavin). Na povečanje bio-diverzitete in nastanek fitogeografskih regij Slovenije pa je verjetno vplival tudi vse močnejši človekov pritisk na okolje (Andrič, Willis 2003), ki je povzročil tudi nastanek današnje pokrajine nekaj tisočletij kasneje. O nekem enotnem bronastodobnem paleooko-lju v Sloveniji torej ne moremo govoriti. V okolici Prapoč (Čičarija, SZ Hrvaška) je v tretjem tisočletju pr. n. št. uspeval pretežno lipov gozd. Pelod-ni zapis kaže, da so poleg lipe (Tilia) v okolici rastli tudi hrast (Quercus), beli gaber (Carpinus betulus), leska (Corylus), jelka (Abies) in bukev (Fagus);, jelša (Alnus) pa je verjetno uspevala na močvirnem dnu doline. Na začetku drugega tisočletja pr. n. št. je pokrajina postajala vse bolj odprta -količina drevesnega peloda na diagramu je upadla, delež peloda zelišč pa narastel (sl. 2). Pojav prvih pelodnih zrn tipa 'Cerealia' je datiran okrog 2100 pr. n. št. Ker žitarice proizvajajo le malo peloda, ki se ne širi daleč proč od rastline (Behre 1988; Rösch 2000), ta pelodni zapis kaže, da so bila polja locirana v neposredni bližini vrtine južno od vasi Prapoče. Hkrati pa je v bronasti dobi, v času med 2000 in 1400 pr. n. št., na pelodnem diagramu opazna tudi sprememba v sestavi gozda, količina peloda jelke (Abies) je namreč narastla. V drugem tisočletju pr. n. št. se je človekov vpliv na okolje še okrepil in današnji zelo podobna pokrajina je nastala že v pozni bronasti dobi okrog 1200 pr. n. št.. V železni dobi je, domnevno zaradi človekove dejavnosti (sekanje gozda), biodiverziteta okolja še narastla (število taksonov na pelodnem diagramu naraste, Andrič 2002, sl. 15). - § § e i i i g § i 3 i i iis e g s : g i= s s = . s . i § - ? — O J o - § ^ O J i §