NISO    KLONILI
Kadar pišemo in govorimo o zgodovini Ra-šiške čete, ne moremo mimo dejstva, da je bila njena ustanovitev rezultat dela članov Komu-nisticne partije Slovenije na terenu pod Šmarno goro, pod Rašico in v Črnučah.
Komunisti v tem obsavskem predelu bivše-ga partijskega ljubljanskega okrožja so se še pred kapitulacijo Jugoslavije pripravljali na obrambo proti porajajočemu se fašizmu. Zato jih napad Nemčije na Jugoslavijo ni iznenadil. V dneh, ko se je jugoslovanska vojska umikala pred sovražnikom, so člani Komunistične partije iz Tacna, Pirnič, Črnuč in Trzina nabrali toliko orožja, da so se z njira oborožili vsi borci prvih partizanskih enot na območju Smarne gore in Rašice.
Dve četi
O partizanskih enotah, ki naj bi se ustano-vile na nekdanjem območju rajonskega komi-teja KPS Tacen-Šentvid-Medvode, so njeni čla-ni razpravljali takoj po prihodu nemškega oku-patorja v ta predel Gorenjske. Na sestanku v prvi polovici raaja 1941. leta, ki ga je vodil Ivan Novak iz Tacna v gozdičku pod Šmarno goro, je bilo sklenjeno, da se spričo tolikšnega števila članov KPS v tem rajonu ustanovita dve partizanski četi: prva na levem bregu Save s komandirjem Stanetom Koscem iz Gameljn, dru-ga pa na desnem bregu Save s komandirjem Alojzem Sifrerjem. Vodstvo komunistične par-tije tega obsavskega območja je še pred napa-dom Nemčije na Sovjetsko zvezo 22. junijem 1941. leta odločilo, kdo izmed članov KPS bo odšel v partizane in kdo bo ostal na terenu pri političnem delu. Zato odhod članov KPS v ile-galo  in v partizane  v  dneh,  ko  jih je  iskala
nemška policija, ni bil beg pred aretacijo, tem-več zavestna vključitev v narodnoosvobodilni boj proti okupatorjem.
Iz obsavskega območja so najprej odšli v partizane črnuški komunisti. 24. junija 1941. le-ta so se zbrali v gozdu nad vasjo Črnuče in ustanovili črnuško partizansko skupino. Sredi iulija sta bili ustanovljeni tudi šmarnogorska in gameljska partizanska skupina. Na sestanku 19. julija 1941. leta na Smarni gori, ki ga je vodil inštruktor Centralnega komiteja Komuni-stične partije Slovenije Lojze Kebe iz Tacna, so se borci šmarnogorske in gameljske partizanske skupine odločili, da prično z vstajo — v skladu z navodili Glavnega poveljstva slovenskih par-tizanskih čet o pričetku vstaje v Sloveniji. Ta-ko so borci šmarnogorske partizanske skupine 22. julija 1941 iz zasede nad vasjo Tacen na-padli bivšega jugoslovanskega orožnika, ki so ga borci obsodili na smrt z ustrelitvijo zaradi izdajstva koiministov in zaradi sodelovanja pri aretacijah in preganjanju zavednih Slovencev po prihodu nemškega okupatorja v ta predel Gorenjske. Gameljska partizanska skupina pa je ta dan pripravljala tudi likvidacijo izdajalcev iz Gameljn.
28. julija 1941 - ustanovitev Rašiške čete
Zaradi napada šmarnogorske partizanske skupine 22. julija na izdajalca slovenskega na-roda — bivšega orožnika, je nemški okupator v dneh od 23. do 26. julija 1941. leta na območju bivše občine Šmartno pod Smarno goro aretiral več kakor 30 simpaziterjev narodnoosvobodil-nega gibanja. Dva od aretiranih sta bila kmalu nato ustreljena. V teh dneh okupatorjevega na-
silja na obsavskem območju onstran Save so se šmarnogorska, gameljska in črnuška parti-zanska skupina okrepile s prihodom novih bor-cev.
Po navodilu Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, da je treba preiti k večjim ak-cijam in napadom proti okupatorjem, je prišlo 28. julija 1941. leta do združitve črnuške, šmar-nogorske in gameljske partizanske skupine in ustanovitve Rašiške čete. Za komandirja so iz-volili Staneta Kosca iz Gameljn, za komisarja Mileta Spacapana iz Crnuč, ki ga je kmalu na-sledil Maks Pečar iz Cmuč, za sekretarja četne partijske organizacije pa je bil izvoljen Cene Stupar iz Crnuč.
Rašiška četa je delovala kot samostojna par-tizanska enota, zato se je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet odločilo, da se četa vključi h Kamniškemu bataljonu. Svečanostim ob priključitvi Rašiške čete h Kamniškemu ba-taljonu 17. avgusta 1941 na Rašici so prisostvo-vali tudi borci drugih čet Kamniškega bataljo-na. Po številu borcev in borbenih skušnjah je bila Rašiška četa najmočnejša partizanska eno-ta, zato je bilo njenih 13 borcev dodeljenih h Kamniški in Mengeško-moravški četi.
Borci Rašiške čete so še pred vključitvijo h Kamniškemu bataljonu 17. avgusta izvršili vrsto sabotažnih akcij proti nemškemu okupatorju in domačim izdajalcem: v dneh od 4. do 6. avgusta so borci pod geslom — niti zrna pšenice oku-patorjem — požgali gospodarska poslopja z ži-tom na Črnučah, v Repnjah pri Vodicah in v Srnartnem pod Smarno goro, ki so po izgonu lastnikov v Srbijo postala last nemškega oku-patorja; v noči na 12. avgust so borci minirali most preko reke Gameljščice v Spodnjih Ga-(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
meljnah; ta dan so črnuški partizani izvršili tu-di smrtno obsodbo izdajalcu Alojzu Majheniču iz Crrvuč; 14. avgusta je bila miniiana ielezniška proga v Mednem in zažgan nemški avto v Tac-nu pod Smarno goro in odstranjeni obcestni znaki in telefonske naprave ob cesti Tacen— Gameljne—Vodice.
Vse večje akcije ...
Po priključitvi Rašiške čete h Kamniškemu bataljonu pa so borci prešli k večjim sabotaž-nim akcijam: 19. avgusta so iz zasede v smled-niških gozdovih napadli nemški avto, 20. avgu-sta se je skupina borcev Rašiške čete pri napa-du na nemški avto v Repnjah spopadla z nem-ško policijo, 29. avgusta je bil ranjen nemški vojak pri napadu borcev na nemški avto v Pšatniku nad vasjo Tacen, 3. septembra so borci napadli nemški avto v Straži nad Gameljnami, 15. septembra pa so uničili nemški avto nad vasjo Vodice.
Vsakodnevne sabotažne akcije in napadi borcev Rašiške čete so resno vznemirjali nem-škega okupatorja. Zato se je nemški okupator odločil napasti Rašiško četo. V pripravah na napad je na Rašico prišla 18. septembra 1941. leta posebna nemška vojaška komisija z na-menom, da na mestu samem ugotovi položaj in pripravi načrt za obkolitev in uničenje Rašiške čete. Toda borci so jo na^povratku napadli pri Pasjem potoku pod vasjo Rašico, kjer je padlo vseh šest članov komisije. Dva dni po tem na-padu, 20. septembra 1941. leta je nemški okupa-tor požgal vas Rašico, vaščane pa je izgnal na Hrvatsko. Rašica je bila prva požgana vas v Sloveniji. Teden dni nato pa so Nemci napadli tudi Rašiško četo. Spričo sovražnikove premoči bi bil vsak odpor usoden za obstoj Rašiške če-te, zato so se borci porazdelili na skupine in se umaknili iz rašiških gozdov.
Medtem ko je večina bovcev odšla v Ljub-ljansko pokrajino, je skupina, ki je skrbela za ranjence, doživela tragičen konec. V boju z nemško policijo sta padla komisar Maks Pečar in France Krmelj iz Pirnič 30. septembra 1941. leta na Selu pri Vodicah, med zajetimi pa je bil tudi komandir Stane Kosec, ki je po straš-nem mučenju umrl 3. oktobra 1941. leta v be-gunjskih zaporih.
»Temeljni kamen« upora
Skupina borcev Rašiške čete, ki je odšla v ljubljansko pokrajino, se je okrepila z novimi borci iz Ljubljane in konec oktobra 1941. leta odšla na Gorenjsko, kjer jo je napadla nemška policija 30. oktobra pri Sv. Ožbaltu nad Skofjo Loko. V boju sta padla dva borca, padlo je tudi več Nemcev, drugi borci pa so se prebili skozi sovražni obroč in se vrnili v Ljubljansko po-krajino, kjer so izvršili več sabotažnih akcij.
Po izvršitvi sabotažne akcije na železniški most čez Ljubljanico pri Preserjah v noči od 4. na 5. december 1941. leta je četa zopet odšla na Gorenjsko, kjer so borci Rašiške čete sode-lovali v Cankarjevem bataljomi pri vstaji v Poljanski in Selški doliai ter se udeležili bojev v dneh od 9. do 11. januarja 1942. leta v Draž-gošah.
Rašiško četo prištevamo k najbolj borbenim partizanskim enotam v letu 1941 na Gorenj-skem. S svojo prisotnestjo pred vrati Ljubljane in s svojimi junaškimi dejanji proti nemškemu okupatorju in domačim izdajalcem je spodbujala Ljubljančane k uporu proti okupatorjem in ustvarila v tem predelu Gorenjske vse pogoje za nadaljnji razvoj narodnoosvobodilnega gi-banja. V akcijah in bojih je Rašiška četa že v prvem letu narodnoosvobodilnega boja izgubila 17 borcev. P'o osvoboditvi pa je bilo proglaše-nih šest borcev iz Rašiške čete za narodne he-roje.    •
Rezka Traven