večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izliajn vsa,le dim razen nedelj in praznikov ob f». nri zvečer. Uredni*tv0 ,n IJanJi daj. Štev. 217. upravnlštvo: Kolodvorsko ulioe Stov. 16. — Zurodnikom so moro govoriti vaak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi so ue vračajo. — Inaeratl: fteststopna petlt-vrsta 4 kr.( pri večkratnem ponav Popust. — Velja za Ljubljano v uprftvui&tvu: zu oolo loto 6 gld., *a pol lota 8 gld., aa čotrt lota 1 gld. 60 kr., na mesoo 60 kr.t po&iljatev na dom velja mesečno 0 kr. več. Po pošti velja aa oelo leto 10 gl., ca pol lota 6 gld., ca četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jedon moseo 86 kr. V Ljubljani v četrtek, 24. septembra 1885. Tečaj II. Nemški in nemško-avstrijski klub. Da ae je zjediniena levica razbila, to nas ni-&i*kor ni iznenadilo. Kal razpalosti bil je v sredi Opozicije trae ~K(lavno pognal, in Človeku ni bilo potreba prevelike politične bistroumnosti, da je naprej videl, kar je sedaj prišlo. Predno se je bil razšel stari državni zbor prikazavala so se znamenja, iz katerih se je sklepati dalo, da bode prihodnja zbornica imela vso drugo podobo, da se bodo zlasti na strani levice vršile spremembe. Uže tedaj namreč vstajali so velikonemški orjaki ter povzdigovali svoj glas, kateri je napravljal in provzročeval nekako razglasje v združeni opoziciji. * Na take pojave kazoč smo i mi uže pred meseci j Poudarjali, da je jedinost levice, na kojo je le-ta 5 8 tolikim ponosom vedno kazala, na kojo je toliko j sladkih upov in nfld zidala, v prihodnje več ko ’ dvojljiva. Ko se je potem zvedel resultat novih volitev, ko se je raznesla v svet komaj pričakovana vžst, da je cel(5 Herbst v svojem volilnem ’ SJjISJu, katerega je skoro četrt stoletja zastopal, t jn ■gjjf njegovo mesto bil Izvoljen mož ve-j ‘'»onemškega duha, tedaj smelo se je z vso goto-, v°stjo trditi, da je razpad in razdvoj zjedinjene ' *evice zapečaten. Sicer so si vodje nekedanje ustavoverne stranke °a vse kriplje prizadevali, preprečiti nakano teh oovih korifej na našem političnem obzorji. Pričevali so se na vso moč ohrauiti, če tudi le na jedinost in slogo opozicije. Pripravljeni so k vsakojaki koncesiji, samo da bi se bila opo* Zlc*ja obvarovala sramote onemoglosti in razdeja-**°8t». še pred kratkim, predno je bila levica ^up stopila v posvetovanje o prihodnji organiza- ciji, vporabljalo je glavno glasilo nekedanje ustavo verne stranke vso svojo zgovorniško umetnost v to, da bi bilo odvrnilo velikonemškega duha pro-šinjene poslance od usodepolnega koraka. Tzrnp.l-sko ljudstvo aa ra/.™1'"«1' iim,imilnniknf;ii mnstn ai prpfiiirnin .taim hmlkili kakor jib je pre- takalo iistavoverjuL časopisje v ^.i-nl^prarl prf. ftsi° ramlOjfeggggifiije. A vse tožbe, vse zdiho-nje in rotenje bilo je zamdn. Prišlo je, kar je ^timoralo! ^Nam tedaj vse to ni prišlo nepričakovano, a nekaj nas je pri tem vsejedno osupnilo. Pri do-tičnem posvetovanji o prihodnji organizaciji opozicije dogodile so se stvari, ki morajo vsakega avstrijskega domol juba boleti x srež. Med drugimi skohcesijaini, katere so hoteli vodje prejšnje usta-xoverne stranko dati novemu kričavemu naraščaju wladi nasprotujočih poslancev, bila je tudi ta, da ^o hoteli odslej pridevati svoji stranki epitheton vJnemšk", iu da so bili pripravljeni združiti se v &i£inško-avstrijski“ klub. A glej, kaj te pokaže strmečemu svetu? Velik odlomek nekedanje zjedinjene levice s tem ni bil zadovoljen, to imč mu ui ugajalo, in sicer zaradi tega ue, ker se nahaja v njem tudi besedica „avstrijsk “! Kaj hočejo, kaj nameravajo možje s to demonstracijo? se po pravici poprašuje svet. Kai si mislijo pod tem, ako se imenujejo samo ^aajnški" klub? Naj se li s tem zazuamenuje, dn iim AvatmariivPij ____ domovina, da so temveč vse njih težnje in želje obrnene v sosedno Nemčijo? Ko bi si druga večja polovica nekedanje združene levice ne bila pridela imena „nemško-avstrijskega kluba", ne bilo bi tako čudno čuti o „ nemške m" klubu. A ravno to je tolike pomenljivosti, da se jeden del nem- Listek. P r o k 1 e t a! (Romun Spisnl Eiuilo Richobourg; po E Vacimnvi proiliv lftvi jimato poelovonil Janko Loban.) (Dalje.) Oba moža sta bila ganena, zbegana. Leona jnln JaI« ..1_4.__I..1___________ J •_1- 1.__.1* 1 in je vsled tega tudi cesarjeva milost poklicala druge možč na vladno krmilo, tedaj začeli so ti možje oponirati. Ko bi bila ustavoverna stranka politično dovelj zrelay spremenila bi bila svojo jiaktiko in zavzela bi bila drugo razmeram primerneje stališče. A namesto tega rohneli so Herbst, Plener in druge korifeje prejšnje večine na sedanjo vsem narodom in strankam pravično vlado, in na ta način izgojili so možč »der schiirfsten Touart", in »nemški" klub, ki jih položi v grob neslavne po slavni prošlosti! slala onim vlastem, katere so podpisale berolinsko pogodbo, okrožnico, v kateri protestuje proti po stopanju bolgarskega kneza, češ, da je kršil berolinsko pogodbo. Sultan je sklenil, braniti po bero-linski pogodbi mu pripadajoče pravice. V brazilijanskem starašinstvu se je dnč 12. t. m. sprejel prvi in drugi član postavnega načrta, naj se polagoma odpravi robstvo O tretjem članu pa se še nadaljuje debata. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Izžrebanje poslancev v oddelke državnega zbora vršilo se bode prihodnji ponedeljek. Kdaj in kdo se izvoli predsednikom ui še natanko določeno; poučeni krogi hote vedeti, da se volitev državnozborskega predsednika ne vrši pred 1. oktobrom. v Ceski listi potegujejo se mnogo za jezikovno ravnopravnost na železnicah. »Pokrok" zahteva od čeških članov železničnega sv6ta, naj delajo na to, da se doseže ta ravnopravnost. Včeraj otvoril se je v Karlovci srbski cerkveni kongres. Njegovo delovanje in čas zborovanja zavisno bode v prvi vrsti od postopanja večine. Tuje dežele. Volitve v pruski deželni zbor določene so na 29. oktober, oziroma 5. november. Vse stranke pripravljajo se uže zdaj na vse moči za volitve. O nemško - španskem sporu glede Karolinških otokov ni zdaj posebnih poročil. Iz Madrida 8e sicer še vedno poroča, da se delajo priprave za oboroževanje, a temu ni pripisovati posebnega pomena, ker je vender rešitev vse zadeve zavisna le od odgovora nemške vlade na špansko noto. Francoski list „Corr. Ha vas “ piše o dogodkih v Rumeliji: Novejša poročila potrjujejo, da bolgarski knez ravna proti svčtom Rusije in se le po sili udaje javnemu mnenju v Bolgariji. Turčija je odločena, bojevati se, da se ohrani zdanji položaj. Položaj je resen, vender je gotovo, da vse vlasti gorko želijo mir. Bolgarski knez Aleksander potuje po vzhodni Kumeljji. Narod sprejema ga povsodi navdušeno kot rešitelja; hiše so okrašene z zastavami, pri- Dopisi. Z Dunaja, 22. septembra. (Izv. dopis.) Jacta est alea, državni zbor se je otvoril! Uže včeraj zvečer se je znalo, da se je levica razkrojila v „nemško-avstrij8ki“ in »nemški klub“. Da je katastrofa uastala, temu se nismo čudili, to nas ni iz-nenadilo; pač pa smo se zavzeli nad izrednim številom pristašev, kateri so so pridružili nemškemu klubu. 47 jih je takoj pristopilo, nekoliko jih še utegne kasneje prirasti izmed onih 15, kateri niso navzočni bili pri včerajšnji skupščini. Velevažni ta dogodek izražal se je deloma danes še v fiziognomiji naše zbornice. Na levi strani je marsikedo povešal glavo, kateri je bil sicer navajen, ponosno okolo korakati. Desničarji pa so bili dobre volie. saj je sleherni izmed njih čutil, da je večina hitAo uže deloma dobila le —jrsled^protivnikovih. iia- jtak. Nasprotnik je razdvojen, razcepljen, tembolj se mora ohraniti jedinost in soglasje med desnim krilom. Ta misel je povsem prevladala v večini. Denašnja seja namenjena je bila zgolj navadnim formalnostim; bila je tudi pri kraji v pol uri. Sedeži naših poslancev so letos nekoliko drugače urejeni, nego prejšnja leta. Sedaj so namreč Tirolci potisneni med naše poslance, tako da sedi večina slovenskih zastopnikov spredej, le gospodje Obreza, Nabergoj, Bož. Raič in prof. Šuklje v jedui klopi zadej. Hanas ho noslanci ohlinhpvali. vaftk-jr svojem materinem jeziku. M^rda^utegnejsa^imati, da je Dunajevski svojo ohUuhastoriL_v.jM)Jj -skem, Pražak v čeak e m^ jeziku, češki veleposestniki pa večinoma nemški. Po javni seji imel je Hohenwartov klub avoj prvi shod v navadnih prostorih. Pristopili so mu ygi slovenski in hrvatski p^lanci brez izjeme in brez pridržka ;l,udi poslanci Hren, Čuklje in Miha Vošnjak so ag sprejeli v klub. Članov broji tedaj Hohenwartov tftrrtT^O; omenjamo, da rejajo se razsvitljave, v cerkvah pa se pojo za- Mih češki, kateri je sedaj najmoč- hvalne pesni. Knez Aleksander nadel si je uže na-slov kneza severne in južne Bolgarije, storjen je prvi korak v zjedinjenje Rumelije z Bolgarijo v včliko Bolgarijo. Narod v Bolgariji in v vzhodni Rumeliji odločen je vse žrtvovati, da se otrese turškega jarma. nejši na celi desnici, 66. Lichtensteinovcev je 19, ■Coroninijeve stranke 15, vender je celo mogoče, na Coroninijev klub po polnem razpade. Ako desničarjem prištejemo šest ministrov, ki so ob jed-nem poslanci, in one „divjake“, kateri navadno glasujejo z desnico, potem znaša večina 194 za- ,Ni treba, da mi pravite, zakaj ne morem postati nikdar soprog Blanche-in. Uganem prav lehko vzrok! . . — »Mislite li?“ deje Rouvenat grenko. — »Gospod Mellier želi svojej hčerki sijajno partijo; on jo dade za ženo le bogatemu, visokemu gospodu!" — »Vi se zelo motite! Da vam dokažem svojo simpatijo, zagotavljam vas, da je Blanche bila obljubljena uže, ko je bila šest let stara. To je tedaj vzrok. Več vam ne morem povedati." — »Kaj! To je vzrok?" — »Da, to je edini vzrok, in ni je moči na zemlji, ki bi mogla to stvar spremeniti!“ — »In vender, gospod Rouvenat, dovolite mi, da vam opomnim, da se otrok ne zaročuje! Ali ne more srce gospodičino drugače Voliti nego li vaši naklepi ? Kaj pa, če bi drugega moža ljubila in ne vašega zaročenca." — _To bi bila velika nesreča." — »Velika nesreča?" .Da.* »Tedaj on, ki bi ga gospodičina Blanche sama volila, bil bi zavrnjen?" — »Gotovo, prav tako kakor vi in drugi, ki so uže želeli Blancheo v zakon." Mladenič pogleda starčka zmedeno. »In to imenujete vi ljubezen do deklice, kateri ste boter?!" Rouvenat se čudno nasmehlja. »Dobro vem, da me ne morete umeti; pa te stvari vam še ne nesljivih glasov, ter ni več navezana na dvojljivo *-podporo Coroninijeve skupine ali moravskih veleposestnikov. Iz vsega se tedaj vidi, da se desnica vrne v zbornico, po številu pomnožena in ojačena po notranji solidarnosti. Parlamentarna Ordre de bataille je uže precej dognana. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, utegne zasedanje končano biti najkasneje do 22. oktobra. Potem se takoj skličejo delegacije, katere bodo lehko do 15. novembra dovršile svojo nalogo, ako jim posebnega gradiva ne donesč — dogodki v Rumeliji. Nadejati se je tedaj, da se deželni zbori sestanejo okolo 15. no-vembra; zborovali bodo potem do božičnih praznikov. morem pojasniti; moja skrivnost je. Srce male naše Blanche mora biti prosto! Denimo, da vas to srce rado ima; ono lehko pozabi ta sen. Saj nečete deklice onesrečiti; ne-li?" — „In to še vprašate 1“ vikne mladenič, »in mene to vprašate, ki bi življenje dal za Blancheo!" — »Nu tedaj: v imenu male Blanche in njene sreče, v imenu vaše ljubezni do deklice, v imenu vaše česti in v imenu vsega, kar vam je drago, zaklinjam vas: pojte preč od tukaj, izginite, skrbite, da vas Blanche nikoli več ne vidi!" Mladenič bolestno zastoče. Rouvenat nadaljuje: »Jaz ne vem, kdo ste, odkod prihajate; pa daste tudi knez, milijonar, bilo bi vsejeduako! Vi ne morete postati nikoli soprog mali Blanche-i! Obračam se do vašega srca, do vaše poštenosti! Stvar se tiče pokoja ubozega nedolžnega otroka! Vi pač ne želite deklici nesreče? To bi bilo slabo, a vi ste dobri! Vidim, vidim solze v vaših očeh ! Glejte, tudi jaz bom moral jokati. . . . Bog mi je priča, če bi bilo mogoče, da Blanche postane vaša . . . bili bi mi ljubši kakor vsak drugi ... Pa nemogoče je . . . nemogoče! Vi zapustite ta kraj; ne-li? Vi ne poiščete več deklice? Ali mi to obljubite?" Razne vesti. — (Kaj so lahko umetniku prigodi.) P® umetniki zlato vinsko kapljico ljubijo in da so z njo navdušujejo, jo znano. A da zna to imeti včasih tild' neprijetno nasledko, o toni priča nam sledeči dogodek-Pred nedolgim poljal so jo nek godoc z nekaterimi tovariši iz KoroSkega proti Benetkam. Je-li ta joden pi vih muzikov svota, ali no, o tem viri molčd, a 5« se umetnost po izpitem vinu meri, potem naš godec gotovo ni joden zadnjih mož v muzikaličnem svetu On in njegovi tovariši preskrbeli so so b!17“v”offifi meri z vinom in kako ga piti znajo, so kmalu pokazali. Začelo so je neizrečeno veselo življenje, dokler jim uiso glave postale trudne in so jedon za drugim pospali^ Naš godec mislil si jo v svoji živi domišljiji, da je uže v kakom hotelu v Benetkah, za to se sleče, izuje škornje, ter jih skozi vrata na stopnice postavi, češi da mu jih postrežnik do jutra lepo osnaži. Ko se vzbudi, bili so v Bonetkah. Sedaj mu je bilo tudi v glavi nekoliko jasnoje. Ozre se po svojih škornjih, a postrežnik ni jih bil še nazaj prinesel. Bog zna, kedo se je sedaj' nad njimi veselil. Naš umetnik moral je, ker na železnici ne čakajo radi dolgo, stopiti brez škornjev * voza in potom podati se bosopet z mesto, kjer si je za malo krajcarje, ki jih jo še imel, kupil italij»nsko opanke. — (Mlada nevesta.) Pred nekolikimi dnevi poročila so je udova jodnoga prvih bogatašev v Kaliforniji, gospa Murphy, s svojim stričnikom P. J- Oo-lumbotom. Ta nevosta praznovala je s svojim prvim možem uže zlato poroko in je sedaj čez sedemdeset let stara. Nje druga poroka vršila se je v San Frančišku, in sicer jo zakonski par poročil ondotni nadškof sa™-Srečna udova, ki je tako prišla do druzega moža« imela je od poproj mnogo otrok in umikov. Njeni s0' danji mož je tako mlad, da bi ona bila lehko njegova stara mati. Sorodniki mlado neveste in zlasti nje otroci niso bili baje nič kaj veseli s to novo po' roko in so tudi ostentativno svatovščine niso udfl' ležili. Leon prikima nemo, ves pobit. »O, saj sem vedel, saj sem vedel! Vi ste blag človek!" jokne Rouvenat ganen. Mladenič ga obupno pogleda. Njegove ustnice se potegnejo, kakor bi hotel čez nje mili pozdrav: Z Bogom! potem objame starčka ter so odstran' hitro. »Nesrečnik več na svetu!" zamomlja Rouvenat tožno. 20. Leon je bil na mah zopot. potisnen v največ1’ gorje. Bilo mu je, kakor bi ga zemlja morala p°' žr. ti. Zapustivši deželno cesto letal je brez m1' mena preko polj. Ni mogel več misliti, le trp^ jo mnogo, mnogo! Zdajci mu udari na uho zvonjenje. V Frei"1' courtu so zvonili poludan. Prišel je bil ua v«^’ od kodar je človek lehko razgledaval BeniHo!!91^ pristavo Ugledavši jo, Leon britko zastoče njegove roke pokažejo v daljavo. »Vse je P,eV vse je preč!" zaječi. »Jaz je ne smem več-Bog to živi Blanche, Bog te živi!..." Na njegovi levi strani se je širil g°xd 8ueurp' ski, pred njim ho se kupičile skute* f ^£-vf> " ^9T4>, CS. -. } Domače stvari. Tiskovna pravda „Slovenskega Naroda“. Pri včerajšnji obravnavi naznani predsednik so' dišča, da se na predlog tožnikovega zagovornika zasliši kot priča tudi privatni tožnik g. Matija Jonko, na predlog zastopnika zatoženca pa priča Muznik, črevljar v Bolcu. Matija Jonko, 60 lot star veleposestnik in trgovec v Bolcu, pod prisogo izpovodujo, da vse, kar so je pripovedovalo, da bi on 110 ravnal pošteno z ljudmi pn računih, ni res. Vsakomu zračuni s kredo na mizo, onemu, ki pisati in brati no zna, cel6 s koleščki, ko- fo J® dobil, koliko jo vzel in koliko ima dati ali pa • vsakem računu pokličo šo dva moža zraven, da vidita, kako so je računilo in da se šteje donar ali Pa da so je napravil dolg. Obresti ni jomal in no jomljo več ko po c 0/0 0d 100 gld.; ako jo bilo katero posestvo Prodano ni on kriv tega, da so se ljudjo toliko zadolžili. Tri četrt cele Soško doline prihaja k njomu in kupuje pri njem ali mu prodaja. Kar se tičo koz so se lodilo vseh 28 let, kar jo on v Bovcu, in se niso, i. Zdajci zasliši glas za njim: »Stojte, Btojte! Dober dan, gospodine! Kam li ste namenjeni?" Leon se brzo ogleda ter spozna starega berača, ki je sedel na enem kamenu; ua drugem P& je imel Bkromno svoje kosilce pred seboj. Solnce je prosjaka obsčvalo. „Za Boga; kako pa li vi izgledate?0 zakliče starček. BSaj ste kakor iz sebe! Morda t0 togou, steJrae utaj naSli? Pa verjemit« mi, ja* se ba5 tako takor v>, da me obiščete tukaj v mojem stanovanji!« -vašem stanovanji?" — „Nu, aii ne vidite, da tlt stanujem?" — »Jaz ne vidim nobenega poslopja.« — »A poglejte le te skale!« reče Mar-‘toche smehljajoč se. »To je moj grad! Med temi skalami so prebivale uharice, martinčki in kače takrat, ko sem jaz le-sim prišel stanovat. Ali vidite veliko to razpoko? To je vhod v galebjo, katera vodi v moje sobe. Stanujem v treh Velikih sobanah." (Dalje prihodnjič.) — (Priznanje.) Gosp. Rudolfu KCnigu, restavratorju na kolodvoru južno železnice v Ljubljani, izrazil je naddvorniški urad Nj. c. kr. visokosti cesarjeviča Rudolfa popolno zadovoljstvo in zahvalno priznanje za obod, katerega je priredil povodom potovanja provzvišene gospo cesaričino Stofanije v Mi-ramare dno 24 avgusta t. 1. visoki gospoj in Njenemu spremstvu. (Mestni odbor ljubljanski) imel je pred-včeranjim zvečer redno javno sejo. Predsedoval jo župan Grasselli, navzočnih 25 mostnih odbornikov. Novosprejeti moščani gospodje Roger, Cacak, Blaznik in Jesonko storili so obljubo v roko županu. Most. odb. Hribar predlagal je, naj se izreče protest proti članku »Zagreb in Ljubljana", katerega smo mi posneli iz „Resnih Glasov" z določno izjavo, da se no strinjamo povsem z njegovo vsebino in se opetovano izrekli, s katerimi točkami so ujemamo Mest. odb. dr. Tavčar stavi nujni predlog, naj so z ozirom na pičlo število otrok, kateri so se vpisali mestno nomško ljudsko šolo, naprosi c. kr. deželni šolski svdt, da odvožo mestno občino od dolžnosti ustanoviti nomško deško in dekliško šolo, čo pa so ta prošnja odbije, vloži naj so pritožba pri upravnem sodišči. Podžupan Petričih poroča v imonu finančnega odsoka o dovoljenji nagrade onim mestnim detektivom, ki so zasledovali pse, katorih gospodarji so se odtezali plačilu pasje takse ter predlaga znesek 40 gold. ■ Se sprejme. Mest. odb. dr. Stare poroča o Josipa Streharja kupni pogodbi za mestno zemljišče v Gradišči pare. št. 42 za znesek 228 gold. Poročevalec pred.laga, naj se ta parcela ne proda za tolik znesek, marveč naj se proda na javni dražbi. — Predlog se sprojme. Za pokritje stroškov za predpriprave za vodovod dovoli se 3000 gold. proti 5°/0 obrestonju iz zaklada loterijskega posojila. MostocUKpm^ Zupan. gor|tao ustanovitvi sa-mostalnof^OTnoraS&ne ‘'ljudsko šoMr na Mahu tor naj se za priredbo učiteljevoga stanovanja dovoli 120 gold. — Se sprejme. Sklene so mostno ustanovo za učonce državnega obrtnega učilišča v Gradci razpisati, koj ko poteče do njo pravica dozdanjoga štipendista Schleipacha. Mest. odb. Potočnik predlaga, naj so pravilno prenovi pročoljo mestne hišo, napravi naj se balkon. Na poročevalčev predlog sestavi so za to zadovo poseben odsek, v katoroga so izvolijo gg.: mest. odborniki Potočnik, Tomek in Žužek; dalje stavb. svet. Ziegler, arhitekt Svitil, spirituval Fliess, slikar Jurij Šubic, stavb, mojster Troo, most. inženir Dufto in dož. inženir Hrasky. Župan Grasselli stavi samostalni predlog, naj se visokemu c kr. trgovinskemu ministerstvu pošljo prošnja za ustanovitev poštnih podružnic v Ljubljani, * Ker je bilo poročilo o izpovedbah prič v prejšnjih listih, kakor se nam poroča, prec6j pomanjkljivo, bodemo vsemu poročilu prideli še dodatek, da se natančno razvidi razvoj vse obravnave. in sicer jedne v bližini sv. Jakoba trga in druge na Valvazorjevem ali cesarja Jožefa trgu. Po daljši utemeljitvi predlageteljevi sprejme se jednoglasao ta predlog. — Na to so javna seja zaključi. — (Pred.log mestnega zbora ljubljanskega z dne 22. t. m.,) naj ces. kr. deželni šolski svžt mesto ljubljansko odveže dolžnosti uzdrževanja nemško ljudske šole, katero je te dni ustanovilo mesto, jo imenovani svčt v današnji svoji seji ovrgel. — Od pravičnih in razumnih mOž, ki sedd v deželnem šolskem svetu, o kojih rodoljubju sicer gotovo ne more nihče dvojiti, mi nismo druzega pričakovali. — (Tiskovna pravda Jonko contra »Slov. Narod") skončala se je z oproščenjem urednika »Slov. Naroda", ker je po izreku porotnikov ta dostal dokaz resnice. Zastopnik tožiteljev prijavil je takoj pritožbo ničnosti. — (C.kr. kmetijska družba kranjska) bode 3. oktobra t. 1. dopoludnč ob 9. uri v Rudolfovem 6 plemenskih juncev muriškoga plemena prodajala. — Ti junci se bodo postavili posamezno na prodaj za polovico tiste cone, za katero jih družba kmetijska kupi, in se vsak prodd tistemu, kdor največ zanj d& proti temu, da ga prvič koj plača in drugič se s pismom zaveže, ga najmanj dve leti za plemo obdržati, zato se k tej dražbi pripuščajo samo kranjski živinorejci. — (Občinsko volitve) Pri volitvi novega občinskega predstojništva v Ihanu v kamoniškem okraji bili so izvoljeni, in sicer županom Jakob Ložar, občinskima svetovalcema pa Fran Sojer in Ivan Kokalj. Vsi trije so posestniki v Ihanu. — Pri občinski volitvi v Dragi v kočevskem okraji pa je bil izvoljen županom Pavel Turk iz Drage, a občinskima svetovalcema Lovre Mihelič iz Laz in Jurij Poje i 1 Proške. — Dalje so bili izvoljeni pri volitvi občinskega predstojništva v Kostelu v kočevskem okraji, in sicer županom Matija Mihelčič iz Pirč, občinskim svetovalcem pa Fran Bavčar iz Petrinje, Martin Briški iz Vasi, Anton Kuželički iz Grivaca, Matija Zdravič iz Vimola in Matija Oz a nič iz Kuželja. — (Dijaško veselico v Kranji,) prirediš kranjski visokošolci v spomin tisočletnice Metodijeve v prostorih kranjske čitalnice 2 7. dne meseca septembra t. 1. na korist čitalnice kranjske. Vspored: 1.) »Slavnostni govor". 2.) F. S. Vilhar: „Lunica". Mešan zbor. 3.) A. Foerstor: »Njega ni". Moški čve-terospev. 4.) Ch. Gounod: „Vspomladi". Samospev za sopran s spremljevanjem glasovirja. 5.) L Fleišmau: »Luna sije". Čveterospev za sopran, alt, bariton in bas. 6.) F. S. Vilhar: „Slovo". Moški zbor z bariton-solo in spremijovanjem glasovirja 7.) »Gospod Čapek*. Vesela igra v jednom dejanji. 8.) Ples. — Začetek točno ob 8. uri. Vstopnina dijakom in čitalničnim udom 40 kr., neudom 70 kr. — (Iz Krškega) se nam piše: Od nas se je poslovil jako priljubljeni, obče čislani ter spretni ces. kr. zdravnik g. dr. Fr. Zupanec. VečerjaTkatero so njemu na čast priredili v bralnem društvu njegovi prijatelji in znanci, je bila lep dokaz temu. Naj se bla-gemu narodnjaku v Ljubljani, kamor se preseli, dobro godi, in naj ondi koristi Slovencem tako, kakor je to storil pri nas. — (Trtna uš) prikazala se je v obili meri ob Sotli Mnogo vinogradov je okuženih, in nekaj cel6 uže po polnem uničenih. — (Slastno črešplje.) Pred nekaterimi dnevi umrl je v Vitanji pri Celji posestnikov sin Fran Vodnik nenavadne smrti. Ko so truplo razporjali, našli so v žolodci okolo 3 kilo črešpelj, blizu 300 jih je bilo; vslod preobilo užitih črešpelj se je želodec tako razširil, da je nastopilo njega otrpuenje, in kot posledica smrt — (Grški kralj) je prišel včeraj zjutraj v Trst, pa so je precej vkrcal v svojo jahto „Amphi-trite". Grška kolonija mu je na kolodvoru napravila ovacijo. — (Nova banka v Trstu.) Z Dunaja se poroča, da so tam ozbiljno pečajo s tem, da se v Trstu ustanovi nova banka. Posebno „L.tnderbank" iu dve drugi nemški banki so za to prizadevajo. Vodja nove banke bil bi srbski konzul v Trstu. g. Kabiglio. Ustanoviti se ima kmalu tudi podružnica Anglobank. Narodno - gospodarstvene stvari. Cena kruha v Parizu. (Konec.) Istotako ni se moglo pristopiti k predlogu, da bi občina sama na veliko zgradila pekarne, kajti s tem bi se pripravilo množtvo rodbin na beraško polico in ker občina in država vselej dražje izdelujeta nego zasebnik, bili bi vspehi tako neznatni, da bi ne bili v nobenem razmerji k uničenim eksistoncam. Predlagalo se je tudi, naj si delavci sami pomagajo, namreč da delavci založč svoje lastno pekarne, toda za to misel našlo bi se med pariškimi delavci prav malo privržencev in še menj taeih, ki bi hoteli s svojim zavodnim deležem v to pripomoči; v obče pa delavstvo nima stalnega bivališča, temveč ono se ravnil po delu, ko naopak udeležba pri jodnakera podjetji zahteva stalnejšega sedeža. Komisiji ni ostalo druzega, nego predlagati staro, uže nekaterekrati poskušeno sredstvo, namreč uvedenje takse za peke, a ta predlog je bil tudi sprejet z malo večino v mestnem zastopništvu. Sploh je pa to zadeva vlade, da takso uvede; toda vladi so ne mudi ž njo in občinstvo samo so za to roč ne zanimljo. Modrujejo pak blizu takd le: Kedor ima delo, ima tudi za ta funt kruha vsak dan; kedor je pa brez dela, no bo imel tudi za kruh, in da si bi bil še tako po ceni. Vlada sicer preiskuje od nekdaj vsacih 14 dnij ceno kruha, toda ta taksa ni za nikogar zavezana. Preiskavanje cene vrši se tem načinom, da se k pomerni ceni moke na glavnih parižkih tržiščih pri-štejejo stroški, koje so z izdelovanjem vroče moke v krnh združeni. Vreča moke, tehtajoča 157 kilo surove vage, veljala je letos pomerno 47 frankov, stroški pekarski računajo se na 19,30, torej vkup G6,80 frankov. Iz jedne vreče napeče pek najmenj 102 hleba po 2 kilo, kar znaša po 70 cent za hlebec 71,40 frankov, torej je razločka 5,10 fr. na korist pekov. Ti se \6 da stavijo proti uradnemu svoj lastni račun nasproti, računajoč cono moko na 48 fr., pekarske stroške na 27,40 fr., tedaj vkup 75,40 frankov, pri čerur je samo to čudno, kako so se mogli vzdržati, če pri vsaki vreči porabljene moke 4 franke še doda vajo. Vsled te uradne takse imela bi cena 41ibernega ali dvekilnega hlebca znašati 65 centm., a ne, kakor se prodaje, 70 centm. (Leta 1860., ko je veljala vreča moke 55 frankov, prodajal se je hlebec kruha po 69 centm.) Cena ta umeje se samo pri hlebci iz po polnem bele moke, koje so iz 100 kilo zrna namelje le 67 kilo; ko bi se vzela namleta moka do 75 pct.,ka-keršno rabi parižka občina v lastni veliki pekarni, ki je združena z lastnim mlinom, za kruh za bolnišnice in mestne zavode, znižala bi so cena na 60 contimov, in bil bi to še vedno po polnem bel kruh, imajoč še to dobroto, da bolj zaleže, toda „de gustibus non est disputandum". Obitelj, obstoječa iz štirih oseb, koja dan za dnevom najmenj vpotrobuje jeden hleboc, prištodila bi na dan 10 cent. ali mesečno 3 franke, na leto 36 frankov in gotovo bi se bolj najedla, nego sedaj, ker ima črna moka več redilnih tvarin v sobi, nego bela. Za ubogo obitelj pak representuje 36 frankov kapital, s kojim bi so dalo mnogo druzih potreb pokriti. Pariz porabi na leto blizu 277 milijonov kilo moke ali 1750 000 vreč, v njih izdelan je vpotreblje se 400 000 centov zrna. Samo corbeilski mlini pri Parizu zmeljejo čez leto in dan 30000 000 kilo = 220000 vreč zrna in porabijo čez 500 000 centov pšenice. Orna moka, koje so v Parizu lo malo proda, razpečava se v siromašno krajo na deželi, kjer ljud v kruhu ni tako izbirčen. —k. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Dunaj, 24. septembra. „Polit.. Corr.“ poroča iz Plovdiva (Filipoplja): Angleški vojaški atachč Trottcr in angleški generalni konzul Favvcett odpotovala sta v Carigrad, ko sta se prej delj časa razgovarjala s knezom in Stranskim. Prišlo je več prostovoljcev pod vodstvom duhovnikov. — Odšla je deputacija, da prosi pri velevlasteh priznanja Odgovorni urednik J. Naglič. združitvi. — Bolgarske čete dohajejo v vzhodno Rumelijo. Jutri dospe v Plovdivo bolgarski kava-lerijski polk. V nagovoru do reservistov, odhajajočih na mejo, dejal je knez: Mi mamo sovražni Turkom, a če bi se upirali združitvi, borili se bodemo razjarjeno. — Poročilo, da bi bil Giers dopust v Meranu pretrgal, označuje „P. Corr.“ kot neresnično. Giers je še vedno v Meranu. Sredec, 24. septembra. Poročilo, da so turške čete prestopile mejo ter okupirale nekatere kraje, kar pomenja, da se Turčija hoče umeša-vati, to poročilo vznemirilo je vso Bolgarijo, veu-der se pričakuje evropsko posredovanje. — Se-branje se je otvorilo ter jednoglasno odobrilo vladno postopanje in dovolilo pet milijonov kredita v pokritje eventuelnih .stroškov za vojsko; sklenilo je adreso do ruskega cara, proseč ga, naj bi dovolil ruskim častnikom, da se smejo uvrstiti v bolgarske čete. — Vlada zabranjuje vse pojave proti Macedoniji. D u n aj, 23. septembra. Cesarica, nadvojvo-dica Valerija in princesinja Gisela Bavarska dospele so v Schonbrunn ; na kolodvoru v Penzingu sprejel jih je cesar. Karlovec, 23. septembra. Srbski cerkveni kongres se je otvorii. Moskva, 23. septembra. „Moskovskija Viedo-mosti“ izražajo dvojbo, da bi vlasti priznale bolgarsko zvezo kot fait accompli. Načelno nima Rusija nič proti združenju; na tem je ležeče, kako se bode zvršilo. Plovdivo, 23. septembra. Iz zanesljivega bolgarskega vira so poroča, da bolgarski knez pri združenji Bolgarije in vzhodne Rumelije nikakor ne namerava alterirati razmerje zavisnosti obeh dežel k Turčiji; njegovo postopanje ni nikakor sovražno Turčiji. Rim, 23. septembra. Poročilo o koleri z dnč 22. t. m.: V proviuciji Palermo obolelo 192 oseb in 97 umrlo; v provinciji Girgenti 1 obolela; v provinciji Massa-Carrara 2 oboleli; v provinciji Parma 10 obolelo in 7 umrlo. Telegrafično borzno poročilo z dnč 24. septembra. Klit Jednotni drž. dolg v bankovcih..............................81 60 » . > i srebru................................82'10 Zlata renta....................................................108 • 75 6°/o avstr, renta................................................99-60 Delnice n&rodne banke....................................... 866- — Kreditne delnice................................................ 282-60 London 10 lir sterling..........................................125-85 20 frankovec..................................................... 9-98 Cekini c. kr.................................................... 6-93 100 drž. mark....................................................61-85 Uradni glasnik z dnč 23. septembra. Dražbe: V Ljubljani hiša Marijane Rekar (5400 gld.) dnč 26. oktobra. — V Mokronogu Četrt posestva Jos. Koncilije iz Gor. Tuhinja (240 gld.) dnč 21. oktobra. — V Črnomlii premičnine, kakor štacunska roba. obleka, železnina itd., pflYln Razhnrška iz Črnomlja 14669 eld-74 kr.) dnč 23. septembra, 7. oktobra in zi. novembra. — V Metliki travnik in njiva Jan. Nussdorferja (400 gld.) dnč 17. oktobra; — zemljišče Martina Rozmana iz Slane Vasi (1790gld.) dnč 17. oktobra. — V Postojini posestvo Jos. Sedmaka iz Nadanjega Sela (1358 gld.) dnč 2. oktobra; — posestvo Jan. Smerdu iz Nove Žiče (890 gld.) dnč 2ega oktobra. Tiijoi. Dnč 22. septembra. Pri Maliči: Euphrat, Zuckermann in Guttermann, trgovci, z Dunaja. — Vitez Pils, c. kr. umirov. feldmaršaltajte-nant, s soprogo, iz Gradca. — Gatsch in Bučar iz Kostanjevice. — Tagliani, zasebnica, s sinom, iz Trsta. — Neumeister, inžen. soproga, z Reke. Pri Slonu: Schonberg iz Norimberka. — Wittchen, c. kr. major, z obiteljo; pl. Eillenbach. c. kr. namest. svčtnik. in Goldscheider, trgovec, z Dunaja. — Silerdzi, agent, iz Zagreba. Pri Južnem kolodvoru: Fried z Dunaja. — Devvald, akau. slikar, iz Požuna. — Dr. pl. Hoberth, c. kr. fin. svčtnik, iz Zadra. Pri Avstr, carji: Šraj z Dunaja. — Schiker, zasebnica, iz Gradca. — Frauensberg, učitelj, iz Ljutomera. — Kusla Marija in Jerica iz Trsta. Pri Virantu: Dereani, trgovec, iz Žužemperka. — FleS iz Ribnice. — Šlaipah iz Trebnjega. Tržne cene. V Ljubljani, 23. septembra-Hektoliter banaške pšenice velja 6 gld. 98 kr., doin^e 6 gld. 50 kr.; rež 5 gld. 63 kr.; ječmen 4 gld. 37 kr.; oveS 2 gld. 92 kr.; ajda 4 gld. 37 kr.; proso 5 gld. 3 kr.; tut' šica 6 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 50kr.’ leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 60 kr-— Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 80 kr., špeh P° 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2‘/a kr- i hter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjsko 64 kr., drobniško po 34 kr, — Piške P° 45 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slam6 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 6 gW-40 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld> belo 20 gld. Meteorologično poročilo. S p Čas opazovanja Stanje barometra v mm Tempo- ratura | Vetrovi Nebo Mo-krlna v nun __ M a o< <1) CA c6 *M 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 745*13 743 14 742 16 12-3 21-8 14-0 1 bzv. jvzh. sl. bzv. megla jasno 1. sv. 0-00 Lep« kupčija z galanterijskim in norimberškim blagom, pozlačenim1 letvicami, osebito oljnatimi barvami, laki itd., sevI.o«oab na Gorenjskem takoj prodi pod dobrimi pogoji. — VeV se izvč v Kranji pri tvrdki: Jos. Fantoni in v njegov-i poddružnici v Lescah. (144) 3—1 Za prihodnje leto 1S86. V zalogi Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani je izšla: Slovenska I k