Maj, dragoljubec in dišeča perla
(Obraz iz nar&ve.)
Fomlad mila                             Zdaj le liiti                               Zraven tudi
Odklenila                                   Vence viti,                                 Ne zamudi,
Svoj veseli nara je rnj;              0 mladLna! zdaj je čas.              Poiskati duSni sad!
Cvetje klije,                              Dan zbegnjo,                             Pomlad ide
Radoat aije,                               Oet vsalmuje,                           Zopet pridc, —
Zeleni U ?rt ia gaj.                  Kmalu mine rožni kras.             Cas mladost' jo le cnirat!
(A. Praprotnik.)
Tak6 so pe)i otroci m se v dolgej vrsti pomikali iz nieata v prosto naravo. Pred njimi jo stopal krepek deCek z zastavo v roei, fci je ponosno vihrala v zrakn, kakor bi čutila, da je t,a dan — dan praznovanja, dan občnega vpselja. Ko je prenchalo petje, ropotal je otročji boben, in vmea je bilo slišati veselo vriskanje otrok! Tsera je sijala radost iz ofii. na mladih licih jim je odsevalo notranjo veselje, — veselju pomlatlansko. —¦ Došli so pod zelen hribec, kanior so bili namenjeai. TA so se nstavili. Srečno veselje, zlati mir se je prelival iz pomladanakG prirotle v otročja srca. Krdelce ae je razkropilo po cvetočej livadi: jedni 30 trgali cvetfce in je yili v ?ence, drugi so skakali
79
iu se igrali. Vse je plaT&Io v nedolžnem rajskem veselji (lo tihegs mrska. In ko ae je solnce n&g&llo k zatonu, vrnili so se veseli in sreCai otroci zopet domiv. da je uoS zaziblje v sladke sanje, dncviie radosti— radosti prvega Aat maja.
A to nij bilo jedino Teselje, a katerim je maj oblagodaril mlada ^rčeca nedolžnih otrok. Vofkrat so Se otroci prihiteli v prost« naravo, v gozd in gaj, na polje in lirado, nabirali si krasaLh cvetic in vračali se y hižo ijubih staršeT, vselej bogato obdarovani od meseca maja.
Cudno lepo in veličastno se uam pokaie mati narara t tem najlepšem mesecu celega leta. Podolma je nevesti, okinCanej z tso kmsoto! In toj krasoti se človeško srce z nepopisljivo Ijiibcznjivostjo sinehlji! Tudi Oilo?eSko srce ima zimo, prebridko zimo, — a s prvo rijolico, s prvim slaveekovita petjeni, ki nam oznanja pomladuje vesele čase, dobi tudi 61ovei5ko srce pomla-daosko Teselje, radostne in vzTišeiM občutke. — Prisrfno te torej pozdravljamo, sin cvetoče Vesne, prekrasni maj, da nam gojiš in ohninB z Tijolicami okin-ftano dete — pomJad! Prsa se nam širijo in roke iztegnjemo, da bi te objeli in pritisnili za veke na srcž, z vsemi tvojimi brezStevilniDii sladkostmi, a katerimi nas tako ljubeznjivo napajaš! Ti kiiSeš! — in odgovarjajo ti staro-davne, Eestitljive gorž iu strmi hrilu, kateriiu polagoma slaftig >jg1o obloko; — odzdravljajo ti nežno pihajoče sapiee, ki se Teaelo igrajo z mladimi drevesnimi listi! Ti kličeS ! — in odgovarjajo ti s prijaznimi pokloni krasne cvetice, ki si je izvabil iz naroCja zenJje iii jo raztrosil po zelenih Uvadah; — slavo te tisočeri glasovi krilatih peveev. Ti kličeš! — in vzbudi se vsa narava, vzbuiii se srce flovekovo, ki bi so rado oprostilo telesnili sjioe, ter plavalo v morji od tebe probujeuih kreposti!-------
Zlati maj! Lep čas y krasmem žiTljenji! Neb6 in zemlja je polna. ži-veCih stvari! Jedva dobis peresce na drevesu, na katerem bi ae bilo žive stvarce! Stori ]e korak iu tak6j jagledaS pred sabo žiročo stvar! Nikjer, o Clovek, nisi sam! V tem lepem fasti se vse giblje in zibljs. To so bitja, ki hočejo tudi živeti po Stvaraikorej volji, ki čatijo žalost in tesejje, kakor ti, 0 flOTek! Ali je boileš zaniCeval? Sto jih Iehlo unioriS T jednem hipu; — ali pa moreS vdihniti jeduej samej stTarci žMjenje ? No! — Akonmio si krona stvarjenja, akoravno imaS krepke i^de in bister um, vendar ne moreS usfcrariti niti jedne žiralce; — da! niti sešteti jih ne moreš bitij, ki životarijo na jednem samero drevescu, kajti brez šte?Ua jih je, ki se vesele svojega življenja T veselem rajakem maji! —
Veseliva 30 tudi midva, Ijubo dete, lepega maja ter hitiva vfm v narofije narave, krepCajva si mn in tel6. Naberiva si šopek cvetic; a dre iamej teh vzemiva iz Sopka in se veseliva njijn z oSesoni in srcem! Prra je najbolj ljnbljeno dete majeFO: dragoljubeo ali šmiraioa (Convalliria majalia) se imenuje.
Zvunaj po Aobrsnh i» pe gOSlatSi klancib, kamor le posamezni solnčni žarki Iij6 skozi gosto vcjcvje ter CFeticaiu kakor skrivaj gorkoto pošiljajo, tam msUi dragoljubci, lcakor da bi jc kdo nasul. Njlh korenike tir-ijo globoko T zemlji in iz vsake poženeta po dva sTetlozelena, nielika, podolgasta lista, mej katerima stoji tenko stetelcc, ki nosi v kimaslcin gtozdu vse polno fisto WUi in prijetno diseCih cvetov, iz katerih se narede okrogle, STetlorudečo jagode.
80
Dragoljubci ao prave podobe pobožnega srca. Kadar odpr6 svoje fiašiee, pošiljajo sladko vonjavo k nebn, kakor bi hoteli darovati diže&ga kadila Bogn v zahvalo; a na svoje nežno stebelce obesijo žvonJke, katere naj postre&ie sajiiee ztobč 7 slaro božjo. — —
Drnga cvetirs, katero si hoCemo denes ogledati, je dišeča perla ali pervžnec (Aspdrula odorata).
KajP Ta droboa cvetica s svojimi majlieiiiini, nezaatninii cvetovi naj jo perla? — Tega bi jej v resnici nihiie ne prilastOTal! A vondar je ta.k6! V dišavi je ne prekosi nobena njena soseda. io ? resnici je ona perla med kauienjein. Ako se dene perla t rino, dobimo tako okusno kapljico, kaW da bi grozdje za-njo ne rastlo na t«m svetu.
Domovje dičeiSe perle so senčnati gozdi po gorah. Bahlo ti6i njeno steblice t stndenčaatej zemlji, a okolo njega stojž v mižnih vretencih listki, ki imajo v sebi znaao prijetno dišavo. Na vrhu steblica iiua. rahlo češuljo, obstojefo iz belih cveto7.
V lepoti se torej dišeča perla ravno ne odlikuje, a njen prijeten d«U jej daje toliko vrednoat.
Cvetoti maj se torej sme ponašali s srojo perlo, posebao, ker niu je nek6č režila čast, in ga postavila za diko dvanajstorih mesecev, kakor nain to pripoTedojB pesnik:
nSo5!i 80 se uekdaj dvanajsteri meseci pri svojem očetu solncu, in 98 tu poganjali za predstvo. Vsak je hotel biti najkrasnejSi, najkoristnejsi. A majn se je najbolj posregilo s svojo ljubeznjirostjo prikupiti se očem sodnikov. Že so mu hoteli podati venee. A to je oktobia raskaSUo im vse. Že malo 7injen, vzdignil je kupo peneSega riua in vpil a hripaviai glasom: rres, da iiu&S prekrasno lepoto mJadosti, d» iniaS cvetje in Tonjavo, ali Tina aemnS, ki razTeseljuje bogove in Ijudi!" —
Ali maj si nij dal vzeti prednosti. Lehkih aog je bitel tja Ten v zelene loge, in pod njegovimi nogami uo rzrastie aajtolj dišeje in sladke cvetice. Hitro jili je nekoliko nabral, djal jib je v vino in podal kupo sTOJim bratom, reko5: niistTariti res ne znam viaji; a vendai1 mu vzamem omotno moi ter inu podelim sladkost pomladi." In ko so Tsi zbrani okusili majevo pijaCo, prijazuo mu so pritrdili in podali Tenec prednosti."
D. Majaron