^ Minister Podobnik
pohvalno o naših ok
prizadevanjih
^ Pregledno tu za kulturo
rjem
^ Grapovčnik - nova mestna četrt9
V Za obrt po evropski meri
asilo občine Lo"jMT 15. junij 2006, letnik XXXVII, št. 6
N d j p TGJ
Pošteno rečeno
A M
Dobavitelj kalkulatorjev, ki nam jih bo Ministrstvo za finance šenkalo oktobra v pomoč za preračunavanje tolarjev v evre in nasprotno, velja ta hip za največjo državno skrivnost. Pošteno, daje kaj!
Nekdanji »oče naroda« in veliki bojevnik zoper predrugačevanjc zgodovine nas je oni dan poučeval, da naša država ni nastala z vojno, temveč se je tedaj le osamosvojila. Ncva Miklavčič Predan bi stvar še nekoliko predrugačila in zatrjevala, da se nismo osamosvojili z vojno, pač pa z zločini?! Tako vidite, pridemo do pojma najžlahtnejšega domoljubja. Neva, kar pomeni tudi Nedolžna, bi bila zato najprimernejša, da bi napisala učbenik o domoljubju, ki bi se naj uvedlo v sistem našega vzgojno izobraževalnega dela od vrtcev prek osnovnih in srednjih šol do univerze. Lahko bi ljudem za posebne domoljubne zasluge podeljevali celo odlikovanja Ncva Predan(ović). Bilo bi pošteno!
Slišali smo tudi, da Gibanje za pravičnost in mir ni politična stranka, pač pa politična tvorba, ki ji ni do oblasti, temveč do boljšega življenja. Pa to je to. Samo da se še ne ve, kako gre to brez politike. Gotovo pa človek z najvišjo politično funkcijo v državi že ve, kako se taki stvari streže namreč kako se dela politika brez politike. Nadvse pošteno!
Ko je Srbija ostala čisto sama (za Kosovo se ve, za
Vojvodino pa še ne natanko!), se je prav te dni odločila za osamosvojitev. Lepo. Kaj, da ne. Človek se najlaže osamosvoji, kadar ostane sam, kaj da bi to ne veljalo za državo. In tako je Srbija z osamosvojitvijo od same sebe vendarle izbojevala tako težko pričakovano in pravično bitko v svoji zgodovini. Pošteno, da bolj bi ne moglo biti!
Medtem ko nam Francozi, ki se bojijo ohranjanja ogrožene živalske vrste, vračajo naše medvede, nas slovenska oblast prepričuje, daje sobivanje človeka z medvedom nekaj najbolj idealnega, še posebej zato, ker je populacija rjavega medveda ugodna in vitalna; torej se lahko nadejamo, da nam bodo medvedje kažipot k ugodnejši vitalnosti. Za kaj vse pridejo lahko prav ti kosmatinci, le da tega Francozi ne dojemajo. Tu so se Francozi bržčas pošteno nasadili!
Očitno je pri nas še premalo pornografije in premalo nasilja, zato bi bilo omejevanje obojega sila neprimerno, kot pravijo nekateri svobodnjaki. V šolah in menda celo že v vrtcih pa narašča nasilje, da bi učitelji postali prej uspešnejši krotilci medvedov kot otrok. Pošteno povedano!
In tako pridemo s poštenjem do zgodbe o naftnih derivatih: na svetovnem trgu se pocenijo za 10%, pri nas pa za 1,6%, ali pa do zgodbe o izjemni pozornosti vlade, kije oni dan obiskala Notranjsko kraško regijo, s posebnim poudarkom na Ilirski Bistrici, Idriji in Cerknem. Vse bolj pa se zdi, da se bo težko izšla taka Notranjsko kraška regija. Pošteno rečeno!
Urednik
Dober dan, gospod župan!
Naravnost iz županove pisarne
Župan
Janez Nagode
Do novih učilnic
V postopku je priprava na prenovitvena dela v osnovni šoli »8 talcev«. V počitniškem času se bo uredil prostor za prepotrebno šolsko knjižnico, ki jo bodo tudi opremili skladno z ustreznimi normativi, in prostor za multimedijsko učilnico, za katero pa je že dovolj opreme. Vrednost del, ki bodo končana do začetka novega šolskega leta, je 25 milijonov tolarjev.
Prenova knjižnice tudi v Hotcdršici
Prav zdaj se prenavljajo prostori v stari šoli v I lotedršici. Tu bodo do srede junija pripravljeni prostori za vaško knjižnico, podružnico logaške Knjižnice. Otvoritev knjižničnih prostorov bo ob kresni nedelji, ko tamkajšnja župnija slavi svojo 500-lctnico. Knjižnica z opremo bo veljala občinski proračun 7 milijonov in pol. Škoda, da še ni prišlo do dogovora s Pošto Slovenije za ureditev primernih prostorov tudi za pošto. Na vsak način pa bodo do konca leta nared prostori za potrebe tamkajšnjega Kulturno turističnega društva in za krajevno skupnost.
tO
JJlj   Na naslovnici: Pa pošljemo, kaj je spodaj! Foto: France Hrus
Obnovljena tudi notranjščina Kulturnega doma
Tabor
V dogovoru s šolo, krajevno skupnostjo Tabor in občino bodo prenovili dvorano Kulturnega doma v Gorenjem Logatcu. V načrtuje prenova odra, senčil in nakup novih stolov. Obnovljena dvorana bo tako na voljo tudi vsem prireditvam tamkajšnje osnovne šole. Predvidena prenova bo vredna kakih 5 milijonov tolarjev; namenskih 300.000 tolarjev je pridobilo tudi kulturno društvo prek Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
Skoz Jačko kanalizacija do srede oktobra
Končan je tudi javni razpis za izbor izvajalca kanalizacijskih del za padavinske vode in fckalnc odplake vzdolž Jačkc pa prek križišča z avtocestnim priključkom do Ograd.
v.
Oktobra kanalizacija tudi za Jačko.
Najprej
Kot najboljši ponudnik je bil izbran idrijski Zidgrad, ki bo dela opravil v pogodbeni vrednosti dobrih I 1 1 milijonov tolarjev nekako do srede letošnjega oktobra.
Umik zastarelega vodovoda
Skozi dvoje let 2006/07 - se bo obnavljal zastareli vodovod po različnih koncih Dolenjega Logatca: skoz Blckovo vas mimo bifeja Zvonček pa vse do Rovtarske ceste. Dela v vrednosti nekaj manj kot 146 milijonov naj bi stekla predvidoma v začetku junija. Investicije se bo lotilo Cestno podjetje Ljubljana kot najboljši ponudnik z javnega razpisa.
Kmalu tudi pločnik na Martin j Hrib?
Izdelan je idejni projekt za enostranski pločnik skoz Martinj Hrib. Pločnik bo zgrajen po levi strani ceste od krožišča do konca martinjskega naselja. Projekt bo predstavljen občanom zlasti zaradi posega v privatna zemljišča, za katera bo treba
pridobiti soglasja lastnikov zaradi nujnih odkupov zadevnih zemljišč. Občina se zaveda, da utegnejo biti postopki pridobivanja zemljišč dovolj težavni. Vendar brez ustreznih soglasij ne bo prišlo do izvedbenega načrta in tudi ne do izgradnje pločnika, ki naj bi čim prej zagotovil varnost pešcev, še posebej starejših in otrok.
Za več prometnega reda v ožjem središču Logatca
V pripravi je posebna študija za ureditev prometa v ožjem središču Logatca med Tržaško, Tovarniško, Jačko, Notranjsko cesto in avtocestnim priključkom. Študijo pripravlja družba APPIA iz Ljubljane. Posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov krajevne skupnosti, policije, sveta za preventivo v prometu in občinske uprave, je po obravnavi dala prednost varianti, ki zagotavlja čim manj prometa skoz središče, ki ureja racionalne enosmerne rešitve z dovoljeno hitrostjo do 30 km/uro in določa obsežnejše površine za mirujoči promet.
Špela htenii
Zgledna prizadevanja za reševanje o ko I j s ki h vprašanj
Na povabilo župana Janeza Nagodeta k delovnemu sestanku z ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom in njegovimi sodelavci so se 23. maja odzvali poslanec Stanislav Brenčič, vodje svetniških skupin logaškega občinskega sveta in predstavnik civilne iniciative
Govor je bil o štirih poglavitnih temah, aktualnih tudi za našo občino. Najprej je stekla beseda o zajemanju in čiščenju odpadnih voda. Županje dejal, daje bil projekt zasnovan že pred 12 leti inje zajel 16 občin, kijih druži porečje Ljubljanice. Projekt vodi RRA Ljubljana. Za Logatec je to pomemben projekt, saj naj bi v njegovem okviru do leta 2008 zaključili gradnjo čistilne naprave, vredne 2 milijardi tolarjev. Ta zalogaj je za občino prevelik. Ker skupni projekt 16 občin napreduje prepočasi, je logaška z vrhniško in borovniško občino pripravila projekt za delno rešitev tega vprašanja. Velja 31 milijonov evrov. Obstaja upanje, da bi ta parcialni projekt lahko bil deležen evropske podpore.
Minister Janez Podobnik.
Na naše posebno vprašanje, kaj meni nasploh o naši občini, je minister Janez Podobnik odgovoril: »Logaška občina je zares zgledno prizadevna pri urejanju okoljskih vprašanj. Zato ji bo ministrstvo v okviru razpoložljivih možnosti stalo ob strani. Seveda, rešitev prav vseh vprašanj pa ni le v moji pristojnosti, pač pa tudi v pristojnosti samostojne agencije. Rešitve vprašanj pa se vedno najdejo, če se le iščejo.«
Županovo predstavitev je minister podprl. Pohvalil je občino za prizadevno delo na tem področju. Dejal je. daje projekt v okvirih, kijih Evropa predpisuje za tovrstne načrte; je v okviru porečja Ljubljanice in bi ga zaradi dobre priprave lahko obravnavali prednostno. Kohczijsko obdobje do 2006 se izteka. Kohezija rešuje velike projekte v celoti. V novem kohezijskem obdobju bo na voljo štirikrat več sredstev, kot jih je bilo v iztekajočem se razdobju. Omenjeni skupni projekt po novem štirih občin je že v Ljubljani. Prvih šest v državnem merilu bodo obravnavali že letos. Namreč, koncept uresničevanja projektov zajema celote. Kot celoto lahko štejemo povodje Ljubljanice, ki pa ga lahko razdelimo na tri
dele: zgornje, srednje in spodnje. Omenjeni projekt zajema srednji del po vodja. Upajmo, da Bruselj ne bo vztrajal na celovitosti Ljubljanice. Mag. Bernarda Podlipnik je dodala, daje edini jasni kriterij, po katerem bo bruseljska administracija tehtala projekte, vrednost najmanj 25 milijonov evrov. Dosedanje izkušnje kažejo, da kdor prej pride, prej melje. Glede strukture financiranja projektov je oblikovano načelo, da država lahko dobi do 85% nepovratnih sredstev, občina jih mora zagotoviti 10, država pa 5%. Do sedaj je veljalo nekako tako, da je evropska skupnost zagotavljala 60, država 30, občina pa 10% vrednosti upravičenih stroškov investicije.
Delovno omizje o prijaznejšem okolju.
Druga tema je veljala ravnanju z odpadki. Uvodoma je župan navajal, daje zbiranje in odlaganje odpadkov v občini dokaj solidno urejeno, celo tako, da na občinskem odlagališču lahko sprejemamo odpadke še iz nekaterih drugih občin. Vendar ima odlagališče kljub vzorni urejenosti dovoljenje za obratovanje le do leta 2008. Občina se resnosti tega vprašanja izjemno resno zaveda.
Najprej
zato je s sosednjo - postojnsko občino podpisala dogovor o prihodnjem prevzemu logaških odpadkov. Žal, je referendum na Postojnskem ureditev odlagališča zavrnil. - Morda se bo pokazala možnost ureditve skupnega odlagališča za območje od Ljubljane do Kopra. Tcžnjajc odbirati čim več odpadkov za rcciklažo. Zaradi propadlega referenduma na Postojnskem je logaška občina zaprosila ministrstvo za podaljšanje roka za obratovanje logaškega odlagališča.
Minister je znova pohvalil občino kot eno najbolj uspešnih pri ločevanju in odlaganju odpadkov. Mag. Podlipnikova je povedala, da se v državi zaključuje projekt regijskih centrov za zbiranje odpadkov (za 150 do 200 tisoč prebivalcev). V prihodnjem mesecu bodo razgrnjeni koncepti za tiste občine, ki so se znašle zunaj regijskih centrov. Evropa načrtuje čim manj odlaganja in čim več ponovne uporabe predelanih odpadkov. V uredbi je že zapisano, kaj se srne predelati in kako. Pri ravnanju z odpadki bo veliko prostora na voljo podjetniški iniciativi. Zatem je minister še dejal, da ta dan popoldne podpisujejo na Pivškem oblikovanje Notranjsko kraške regije kot ekološke regije, s čimer želijo poudariti okoljske posebnosti in prednosti tega območja tudi z razvojnega gledišča.
Tretje vprašanje je bilo namenjeno gradnji povezovalne Tržaške ceste z Rovtarsko. Županje uvodoma dejal, da se občina boji protestne zapore Rovtarske ceste zaradi izjemno povečanega prometa po njej in s tem zmanjšanja varnosti ljudi, ki živijo ob njej in jo morajo vsakodnevno uporabljati tudi kot pešci. Poslanec Stanislav Brenčič je obširneje spregovoril o reševanju te problematike, ki je povezana tudi z obnovo magistralne ceste od krožišča pri Klamu do Valkartona oz. do konca drevoreda.
Minister je menil, da obstajata dve poti za rešitev tega žgočega vprašanja. Ministrstvo je tako že predlagalo izdajo državnega lokacijskega načrta na Vrhniki. Druga pot - s soglasjem doma - pa je krajša. Prizadevanja se odvijajo na obeh področjih.
S prejšnjimi je bilo povezano še četrto vprašanje. Pričakuje se novela zakona 0 urejanju prostora, ki naj bi nekatere postopke poenostavila in pospešila. Župan je dejal, da je občina dinamična pri reševanju prostorskih in okoljskih vprašanj, zalo pričakuje tudi ustrezne zakonodajne okvire. Predstavnica ministrstvaje povedala, daje besedilo novele že strnjeno v člene. Vlada naj bi novelo obravnavala junija, parlament pa jeseni. Predvidenih je 130 milijard sredstev, od katerih je dobršen del namenjen za reševanje prostorskih problemov občin.
Vodja poslanske skupine SDS Ladka Furlan je dejala, da želijo več možnih rešitev vprašanja povezovalne ceste, ne le ene z državnim lokacijskim načrtom. To zahtevo je podkrepil tudi predstavnik civilne iniciative in izpostavil drugo možnost povezovalne ceste prek Pustega polja.
Ministerje dejal, da se boji, da oboje hkrati ne bo šlo: po eni strani se kaže težnja, naj se vprašanje čim prej reši, po drugi pa zahteva civilne iniciative po več različicah možnega reševanja tega vprašanja. Poslance Stanislav Brenčič je izrazil prepričanje, daje treba v prid ljudi ob Rovtarski cesti pohiteti, da se jim zagotovi vsaj najnižji standard življenja. Štirinajst tisoč vozil na dan skozi kraj je zares velika obremenitev tudi za Tržaško cesto. Nujnost prepotrebne rešitve Rovtarske ceste je podčrtal tudi predsednik sveta KS Naklo Berto Mcnard.
./. Gostiša
Izza svetniških klopi
Od gladkih potrjevanj do trenja trših orehov
Kopica sklepov in odlokov gladko sprejeta - Grapovčnik razvnel razpravljalce - Starši zavarovani pred podražitvami v vrtcu - Plačilo komunalnega opremljanja na daljši rok - Ugodno mnenje o
kandidatki za ravnateljico Osnovne šole Tabor
Projekt Grapovčnik - sila trd oreh
Na seji 1 .junija je občinski svet brez pravšnje razprave gladko sprejel dva Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za urejanje prostora, namenjenega nadzidavi in prezidavi Zdravstvenega doma, in za območje ob Potoku zaradi ureditve lastninskih odnosov z domačijo Lovrečcvih, dve pobudi za
Ko je šlo vse še tako gladko.
spremembo ureditvenih načrtov za prometna križišča na Kalcah in za obrtno industrijsko cono pa razveljavitev Odloka o pomožnih objektih ter uvedbo rezervacij za otroke v vrtcih pa sklepe o ustanovitvi sveta Ljubljanske razvojne regije (LUR), o pripravi razvojnega programa LUR in o ustanovitvi regionalnega razvojnega sveta LUR.
Dejali bi lahko, da skoraj po pričakovanju pa se jc dodobra razvnela razprava ob lokacijskem načrtu za ureditev območja Grapovčnika, kjer investitor Encrgoplan, d.o.o., iz Ljubljane načrtuje gradnjo soseske s kakimi 200 stanovanji, od tega 100 v blokovni in 100 v individualni gradnji, kakor jc svetnikom predstavil projekt arh. L. .1. Lrkcr. Večina razpravljavcev jc želela na neki način pritegniti vsaj posameznim željam in zahtevam prebivalcev Pavšičevc, ki jih bo gradnja nove soseske najbolj »prizadela«. Namreč, tamkajšnji prebivalci po navedbah župana Janeza Nagodeta terjajo, da bi vzporedno z. nastajajočo sosesko, v kateri naj ne bi bilo večstanovanjskih hiš, nikakor pa ne večnadstropnih razdalja od sedanjih blokov do novih zgradb naj bi bila vsaj 50 m - zgradili rekreativno in otroško igrišče, več parkirnih mest, celo pokritih garaž, več zelenih površin. So pa svetniki v razpravah posebej poudarjali predvsem skrb za ohranjanje ali izboljšavo kakovosti življenja sedanjih in bodočih rodov. Zato bloki s pritličji naj ne bi presegali treh ali štirih
Izza svetniških klopi
nadstropij, povezovalna cesta naj bi bila široka za širino srečevanja dveh kamionov, opozarjali so na zahtevno konfiguracijo tal (hude strmine!), na potrebo po viziji družbenega standarda, na spoštovanje okolja in na možnost umestitve poslovnih-servisnih prostorov. Po široki in na trenutke naježeni razpravi je svet sprejel predlog odloka v prvi obravnavi, za drugo obravnavo pa naj predlagatelj upošteva pripombe iz razprave svetnikov.
Razlika do nove cene v vrtcu na rovaš proračuna
Vrtce Kurirčck je ponovno ponudil predlog višjih cen za svojo dejavnost, in sicer za prvo starostno obdobje 93.890 tolarjev za otroka, kar je 9,06% več, za drugo starostno obdobje pa 67.607 tolarjev, kar je 2.09 % več. In kot da so svetniki preslišali zatrjevanje ravnateljice Fridc Rupnik, da so višje cene zaradi metodologije in meril, ki jih predpisuje država, so vsi svetniki skorajda v en glas nasprotovali povišanju cen. Zaleglo ni niti prepričevanje župana, ki jc svetnike opozarjal na dejstvo, da ima vrtec glede na merila pravico do predlaganih povišanj. Če svet novih cen ne sprejme, bo morala celotno podražitev prevzeti občina, če pa svet sprejme novo ceno, si bo podražitev podelila občina s starši (občina 70%, starši pa 30% podražitve). In svetniki po dokaj enosmerni razpravi podražitve niso izglasovali. Župan jc obvestil svetnike, da bo ta odločitev obremenila občinski proračun za nepredvidenih 8 do 9 milijonov tolarjev.
Cena za vodovodno opremljanje zazidalnih zemljišč ostane - podaljša se obročno odplačevanje prispevka
Ob podpori krajevne skupnosti in svetnikov iz Rovt je skupina občanov iz Rovt s posebno vlogo zaprosila za zmanjšanje nedavno tega sprejetega prispevka za vodovod Rovtc Sovra. Župan jc menil, da zmanjšanje prispevka ne bi bila na mestu, ker bi sprožila plaz enakih vlog tudi drugih investitorjev, ki bi opremljali zazidalna zemljišča z vodovodom. Opozoril pa jc na možnost, da bi se lahko zmanjšal prispevek v primeru pridobitve namenskih nepovratnih sredstev. Mnenja svetnikov so bila raznolika: eni so bili za popuste, drugi so temu nasprotovali, pač pa so predlagali možnost podaljšanja obročnega poplačevanja. Na
Kaj pa popust pri vodovodnem opremljanju zemljišč?
koncu pa so svetniki skoraj soglasno podprli županov predlog, s katerim se obročno odplačevanje prispevka podaljša na 14 obrokov, v odločbe pa se naj vnese določba, da se bo investitorjem ustrezno zmanjšal prispevek skladno z eventualno pridobitvijo nepovratnih sredstev.
Mag. Marinki Dodič ugodno mnenje za ravnateljevanje na Osnovni šoli Tabor
Svetniki so se seznanili z zajetno dokumentacijo treh kandidatk za razpisano mesto ravnatelja na šoli Tabor. Vse tri kandidatke so ustrezale razpisnim pogojem. Kadrovska komisija jc izrazila svojo naklonjenost Marinki Dodič zaradi strokovnih in domicilnih razlogov; namreč, kandidatka s svojo dolgoletno prakso in s poznavanjem razmer na tej šoli najbolj opravičuje umestitev za novo ravnateljico šole. In svet je soglasno dodelil svoje ugodno mnenje k imenovanju mag. Marinke Dodič za ravnateljico osnovne šole Tabor Logatec.
Martin Koren
d ^5 ^31^ ^ j
V občinski blagajni je premalo za preveč zahtev
Kultura je dobrina, ki jo zagotavlja na državni ravni država, na občinski pa občina. Občina zagotavlja finančno podporo posamičnim kulturnim projektom v odvisnosti od števila prebivalcev, ekonomske moči, prostorskih in kadrovskih kapacitet ipd., kot to veleva veljavna zakonodaja. Pristop naše občine je pri razumevanju predpisov, ki urejajo sofinanciranje kulture, (pre)širok, saj podpira tudi projekte, ki
niso samo občinski.
Sprejeti proračun jc podlaga za izvedbo razpisa, na katerem pod enakimi pogoji oziroma merili, ki so določena v občinskem pravilniku, konkurirajo društva s svojimi projekti. Gre torej za razdeljevanje javnih sredstev, zato je treba zagotoviti enakost pri pridobivanju davkoplačevalskih sredstev vsem društvom kakor tudi nadzor nad namenskostjo porabe. Samo nastajanje in oblikovanje pravilnika jc prikazana v prispevku »Kulturna pomlad v Logatcu« (str...), iz katerega je razvidno, da so možnost vpliva na pravilnik imela vsa društva; od njihove zainteresiranosti in angažiranosti pa jc bil odvisen »končni« izdelek pravilnik. Lc ta pa nikakor ne sme in ne more biti odraz želja
samo nekaterih najbolj glasnih, ampak mora zaobjeti vsa društva. Sicer pa, brez muje se še čevelj ne obuje.
Z veljavno zakonodajo je občina zavezana podpirati kulturo v lastni občini, saj za nastope na državni ravni obstaja možnost sofinanciranja iz drugih virov. Da pa bi ime Logatca v čim bolje poznali tudi zunaj občinskih meja, se ravno tako podpirajo projekti na širši ravni.
V letu 2003 je bilo sredstev, namenjenih direktno društvom, za 11,5 milijona tolarjev, v letu 2006 pa že 15,3 milijona tolarjev, torej kar za 33% več. Redko kateri prejemnik proračunskih sredstev se lahko pohvali s tako visoko rastjo sredstev.
O
rs
0>
C »J
Med seboj
SREDSTVA, PORABLJENA DIREKTNO ZA "KULTURO"
in pihalni
2003    2004    2005 2006
Pripomnimo naj, da v letu 2005 društva niso porabila vseh sredstev, ki bi jih lahko. Neporabljenih je ostalo 0,8 milijona tolarjev. Škoda. Ali pa razmislek, da naj društva v prihodnje prijavljajo projekte, ki jih bodo tudi izvedla, ali pa z dokazili prikazala upravičeno porabo sredstev. Le-ta ne smejo in ne morejo kar nekam »ponikniti«.
Naprej prikazujemo tabelo »prejemnikov« sredstev v letu 2005 in odobrena sredstva po društvih za leto 2006.
Naziv društva	Odobreno v letu 2005	Porabljeno v letu 2005	Odobreno v letu 2006
LOGAŠKI OKTET	451.000,00	278.000,00	467.865,00
DM SV. NIKOLAJA	75.000,00	72.000,00	376.715,00
OMePZ »NOTRANJSKA«	428.000,00	378.000,00	653.730,00
KD »DREVORED«	254.000,00	129.000,00	293.566,00
KOMA LOGATEC	117.000,00		410.555,00
LD ZELENI OBLAKI	312.000,00	232.000.00	474 542.00
PD INV. IN UPOKOJ.	275.000,00	235.000,00	310.665,00
KDROVTE	143.000,00	73.000,00	
KTD HOTEDRŠICA	302.000,00	258.000,00	264.540,00
PD MePZ LOGATEC	440.000,00	440.000,00	620.850,00
ŠKDVRH	493.000,00	424.000,00	708.201,00
KD TABOR	367.000,00	367.000,00	563.448,00
TVVIRLING KLUB LM	719.000,00	713.000,00	959.745,00
KšO TRATE	434.000,00	434.000,00	370.285,00
KUD ADORAMUS	706.000,00	614.000,00	967.436,00
KD ŽAREK ROVTE	365.000,00	358.000,00	168.418,00
DL LOGATEC	75.000,00	75.000,00	540.245,00
ŠKTD GRAJSKI PARK	100.000,00	100.000,00	
PD HOTEDRŠICA	121.000,00	71.000,00	135.390,00
ŠD KOVK ROVTE	222.000.00	222.000,00	495.840,00
PIHALNI ORKESTER DRUŠTVO BRATOVŠČINA	5.200.000.00	5.200.000,00	2.087.693,00
			239.845,00
KD »NOVI ODER«		-	188.205,00
K tem sredstvom pa bi morali prišteti še tista, ki jih društva ne prejmejo v obliki denarja, ampak velikokrat kot pomoč v obliki brezplačne uporabe prostora, propagandnega materiala, uporabe občinskega vozila ipd. Pri vsem tem tudi ne moremo mimo dejstva, da občina pokriva polovico plače strokovne delavke na JSK.D. Skladu pa tudi nudi brezplačno pisarno, pisarniški material, poštne storitve.
Mnogi bi bili tolikšne podpore veseli, ampak ljudje smo si različni. Nekateri dajejo in jemljejo več, nekateri manj. Nekateri pa zahtevajo. Upravičeno ali pa tudi ne. Alije v naši občini kultura upoštevana ali ne, to jc vprašanje, na katerega si bo moral vsakdo - na podlagi dejstev - odgovoriti sam.
Župan in občinski urad
ogaške novice
Odločite se sami, v kakšni občim zeute živeti!
Že celo vrsto let jc opaziti neskladnosti in zaostajanje v razvoju logaške občine, katere prebivalstvo se hitro povečuje, vse bolj obremenjena infrastruktura pa ne sledi novim potrebam. Stihijska graditev blokovskih naselij, ki jo narekuje pretežno zasebni kapital, ne omogoča kakovostnega življenja novim naseljencem, slabša se tudi položaj domačinov, vedno bolj nevzdržne pa postajajo zlasti prometne razmere tako v občinskem središču, kot tudi v okoliških krajevnih skupnostih. Zelene površine se umikajo blokom, parkov in otroških igrišč, razen v bližini šol, tako rekoč ni več, čeprav je prostora za to več kot dovolj.
Zastoj jc najbolj očiten glede na dejstvo, da Logatec postaja zgolj spalno naselje, saj povečanje površin, namenjenih obrtnim in industrijskim dejavnostim, ni prineslo razvoja, kakršnega smo pričakovali. Podjetniki, ki k nam prihajajo od drugod, zaposlujejo delavce in strokovno osebje iz. svojega okolja, medtem ko se morajo domačini, med katerimi jc tudi veliko strokovnjakov, voziti na delo v Ljubljano in druge kraje. Škoda je, da prav slednji pomagajo sooblikovati razvoj tam, kjer so zaposleni. Ta trend je treba čim prej obrniti v korist razvoja naše občine, da bomo z življenjem v njej zadovoljni. Občinski proračun sam je sicer na ta račun nekoliko bogatejši, vendar to na kakovost življenja domačinov kaj dosti ne vpliva. Veliko več je negativnih učinkov, med njimi zlasti problematika prometa, ki postaja že tako rekoč nevzdržna, vedno bolj preobremenjena pa jc tudi ostala infrastruktura, kar utegne imeti dolgoročne posledice.
Vsak skladen razvoj zahteva premišljeno načrtovanje rabe prostora, pri čemer je treba upoštevati pobude vseh prebivalcev. Prostor, v katerem živimo, lahko oblikujemo tudi sami, kar jc navsezadnje namen lokalne samouprave. Zavedati se namreč moramo, da pasivnost javnosti omogoča sprejemanje samovoljnih, za občino škodljivih, za nekatere posameznike pa zalo donosnih rešitev.
Da bi pripomogli k vključevanju širše javnosti v sooblikovanje občine, v kateri živimo, jc Občinski odbor SDS od Oddelka za okolje in prostor logaške občinske uprave ob razgrnitvi Občinskega lokacijskega načrta za območje urejanja DL-C1 Narodni dom zahteval, da prične organizirati javne predprostorske konference, na katerih bodo krajani pravočasno seznanjeni z zamislimi za razvoj posameznih območij znotraj naše občine, s čimer bodo lahko o tem tudi sami odločali.
Na delovnem sestanku Občinskega sveta, na katerem jc bil navzoč tudi minister /a okolje in prostor Janez Podobnik s svojo ekipo, smo zaznali samovoljno odločanje o posameznih projektih v naši občini, ki bodo vplivali na naša življenja. Namesto da bi takoj uredili Rovtarsko cesto, njeno ureditev pogojujejo z graditvijo krožišča v Napoleonovem drevoredu pri Mercatorju, ki mu ostro nasprotuje tako civilna javnost kot tudi Občinski odbor SDS. Zavzemamo se namreč za graditev povezovalne ceste med Rovtarsko in Tržaško pri obrtni coni Zapoljc, s čimer bi dolgoročno rešili prometne zagate znotraj naše občine in hkrati omogočili tudi navezavo na možne obvoznice mimo naselij ob Tržaški cesti in avtocestnem priključku.
Ladka Furlan za občinski odbor SDS Logatec
Med seboj
Iskanje nadarjenih
Talent se sam od sebe gasi, če se ne hrani s sokovi sreče v življenju.
(Gustav Matoš)
Februarja 1999. je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje sprejel Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli. Zakon o OŠ opredeljuje skupino nadarjenih otrok kot populacijo s posebnimi potrebami, ki potrebujejo poleg rednega šolskega programa posebej prilagojene programe in aktivnosti.
OŠ Rovtc že več let izvaja različne oblike in metode dela za nadarjene učence. Znotraj pouka smo izvajali notranjo, fleksibilno diferenciacijo, posebne zadolžitve otrok, kooperativno učenje in druge oblike skupinskega dela. Zunaj pouka smo organizirali raznolike interesne dejavnosti, dodatni pouk, priprave za udeležbo na tekmovanjih, raziskovalne naloge, program za osebni in socialni razvoj, raziskovalni tabor, različne projekte (Male sive celice) itd.
Na naši šoli sledimo Konceptu odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci. Vsi starši naših otrok so dobili na roditeljskem sestanku potrebne informacije o Konceptu in vizijo šole o delu z nadarjenimi učenci. Učitelji so bili na strokovnem izpopolnjevanju, kjer so podrobno spoznali Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci. Lansko šolsko leto smo »pregledali« vse učence, začeli z opazovanjem učencev med rednim vzgojno-izobražcvalnim delom in oblikovali evidenco učencev, ki bi bili lahko nadarjeni. Letos pa smo pričeli z identifikacijo nadarjenih učencev; v soglasju s starši smo z učenci opravili test inteligentnosti in ustvarjalnosti. In kar 35 učencev je bilo identificiranih za nadarjene, kar je 17% vseh učencev na šoli.
Sledila je tretja stopnja Koncepta: priprava individualiziranih programov in delo z nadarjenimi učenci na šoli.
Med nadarjenimi Foto: Mika Striinar.
Do konca šolskega leta imamo v načrtu dokončati IP za učence 3./ 8, 7. in 8. razreda. Za naše najmlajše (I. triada) pa smo od decembra pripravljali različne ustvarjalne delavnice, ki jih vodita koordinatorka za nadarjene Miša Stržinar in psihologinja Irena Kržan. Načrtujemo pa tudi ponudbo ustvarjalnih delavnic za učence, ki so že identificirani kot nadarjeni, osebno svetovanje učencem in staršem, dolgoročno pa tudi sobotne šole.
Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci zahteva od učitelja veliko dodatnega dela, saj je tovrstno delo obvezno in finančno nepodprto. Edina spodbuda za učitelja so uspehi in motivacija otrok in zadovoljstvo staršev.
Miša Striinar,
koordinatorica za delo z nadarjenimi na OŠ Kovic
Gospodarske diagonale
Dnevi obrti 2006
V portoroškem Avditoriju so od 25. do 27. maja potekali 11. dnevi slovenske obrti-Že prvi dan za zbornico in obrt trije pomembni dogodki: podpis sporazuma o sodelovanju med OOZ in OZS, forum obrti in podjetništva ter podelitev priznanja obrtnik leta
Podpis sporazuma o poslovnem sodelovanju med OOZ
in OZSje zaokrožil polletno dogovarjanje o tem formalnem aktu, ki naj zagotavlja cnovitost slovenske obrtniške organizacije. Sporazum jc poleg OZS podpisalo 58 od 62 območnih zbornic. Obrtna zbornica Slovenije in območne zbornice so sicer tudi doslej delovale kot enotni obrtno-zbornični sistem, niso pa imele skupnega akta o tem (so)delovanju.
Pod naslovom »Da bosta obrt in podjetništvo konkurenčna prednost Slovenije« jc na forumu, ki se gaje udeležilo po grobi oceni največ doslej, jc obrtna zbornica predstavila letošnjih 74 zahtev in 43 predlogov kako v posameznih dejavnostih izboljšati pogoje dela. Od lanskih 114 zahtev jc bila približno tretjina uresničenih. Upajmo, da bo tudi z letošnjimi vsaj tako, če ne boljše.
Kot referentje so se z vladne strani foruma udeležili državni sekretarji nekaterih ministrstev in direktor ene od agencij ter štirje ministri: minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, obrambni minister Karel Erjavec in minister za javno upravo Gregor Virant. Ti so vsak s svoje strani osvetljevali napredek pri urejanju obrtnikom in podjetnikom prijaznejšega poslovnega in upravnega okolja. Slišati jc bilo veliko pritrjujočih besed zahtevam, ki sta jih
predstavila predsednik OZS Miroslav Klun in predsednik upravnega odbora OZS Štefan Pavlinjek. Vsi so ugotavljali, daje napredek v tej smeri od lanskega leta občuten. Naj bi se stvari le še naprej razvijale tako. Saj, navsezadnje, če obrt in podjetništvo ne bosta imela ustreznega okolja za razvoj, ne bo ne razvoja ne konkurenčnosti in ne preživetja v vse bolj globaliziranem in tudi krutem gospodarskem svetu. Brez lažne skromnosti lahko zatrdimo, da je bilo čutiti, da predstavniki slovenske obrtne zbornice lahko tvorno komunicirajo na najvišjem državnem nivoju. Res jc, da morajo za dobro komunikacijo biti tudi sogovorniki, predstavniki oblasti, odprti in sprejemljivi za kakovostne pobude in jih morajo znati tudi udejanjiti skozi zakonodajo in uresničevanje te zakonodaje.
Tretji dogodek tega dne jc bila razglasitev Igorja Požarja iz bližjega Studenoga za obrtnika leta.
Naslednja dva dneva sta bila v znamenju delavnic in strokovnih seminarjev, kjer so predavatelji nadrobneje razpravljali o občutljivih področjih za poslovanje in delo obrti in podjetništva.
Upajmo, da so letošnji dnevi obrti utrdili zavest o nujnosti ustvarjanja obrti in podjetništvu prijaznega okolja tudi za razvoj družbe in države, ne le podjetnikov samih.
J. Gostita
> o
C
Mi
Gospodarske diagonale
Do konca prenove ni daleč
Delavci Primorja iz Ajdovščine obnavljajo del Notranjske ceste med staro občino proti križišču s Cankarjevo ulico. Dolga in snežna zima je znatno zavrla potek del, ki jih financira občina iz svojega proračuna.
Skoraj čisto pri kraju.
Prenovljena cesta z urejeno podzemno infrastrukturo (vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava...) in z obojestranskim pločnikom bo nedvomno veliko prispevala k prometni varnosti pešcev, predvsem šolarjev. Središče Logatca pa po pridobilo prikupnejšo podobo.
Besedilo in foto: France Brus
Streha za jeklene konjičke
Podjetje Hurogradnje, d.o.o., z Vrhnike je pri varovanih stanovanjih ob Domu starejših občanov v (Jrapovčniku pričelo z montažo kovinskih elementov za pokritje parkirnega proslora. Tako bodo najemniki in lastniki varovanih stanovanj lahko parkirali svoje avtomobile pod streho, ki jih bo varovala pred različnimi vremenskimi nevšečnostmi.
Montaža parkiriščne strehe.
Gradnjo pokritega parkirnega prostora financira nepremičninski sklad Pokojninsko invalidskega zavarovanja Ljubljana.
Besedilo in foto: France Brus
Vavčersko svetovanje
Podjetniški center Logatec je začel s programom vavčerskega svetovanja 18. aprila letos
I
n
CD
V program se lahko vključijo Delujoča podjetja (male in srednje družbe po 52. členu Zakona o gospodarskih družbah), samostojni podjetniki-posamezniki, brezposelne osebe (prijavljene na ZRSZ z namenom samozaposlitve) in potencialni podjetniki (osebe z namenom samozaposlitve - zaposleni ali nezaposleni, ki niso prijavljeni v registru brezposelnih oseb na ZRSZ).
Kaj ponuja program?
Delujočim podjetjem: subvencioniranje svetovalnih storitev splošnih podjetniških svetovalcev in specialistov, ki so vpisani v bazo podjetniških svetovalcev.
Brezposelnim osebam: subvencioniranje svetovalnih storitev splošnih podjetniških svetovalcev in specialistov, ki so vpisani v bazo podjetniških svetovalcev in usposabljanj.
Delujoča podjetja: subvencija do 50 % neto vrednosti upravičenih stroškov svetovanja, vendar največ do l .000.000,00 SIT v obdobju trajanja pogodbe.
Brezposelne osebe: subvencija do 100 % vrednosti upravičenih stroškov svetovanja in usposabljanja, vendar največ do višine dveh minimalnih mesečnih plač v obdobju trajanja pogodbe, pod pogojem, da se v roku 6 mesecev samozaposli.
Dodeljena sredstva v programu so namenska in se smejo uporabljati izključno za namene in pod pogoji, določenimi v pogodbi o vključitvi.
Kako se vključiti v program?
Pri izvajalcih programa, tudi v Podjetniškem centru Logatec vsako sredo med 9. in 12. uro, lahko podpišete pogodbo o vključitvi v program. Predlagamo, da si termin zagotovite po telefonu: 01 /754 17 61.
Povprašajte po svetovalcu-organizatorju, ki je usposobljen za opravljanje nalog izvajanja programa, z njim opravite uvodni svetovalni intervju, v katerem svctovalcc-organizator preveri, ali izpolnjujete kriterije za vključitev v program in ugotovi, katere vrste svetovanja boste potrebovali. Po podpisu pogobe o vključitvi lahko izkoristite storitve podjetniških svetovalcev, tako da pri svetovalcu-organizatorju za vsako posamezno svetovanje dvignete vavčer. Po opravljeni svetovalni storitvi s svetovalcem potrdita vavčer (podpis in žig), kije potreben za izplačilo subvencije.
Športno kulturno društvo Vrh
vabi
na predstavo dramatizacije Jurčič-Kersnikovega romana ROKOVNJAČI pod milim nebom
Premiera na Vrhu Sv. Treh Kraljev bo 24. junija ob 21. uri; Ponovitve pa 25. in 30. junija ter 1., 7. in 8. julija
S
Turistične panorame
Turizem smo ljudje
Pogosto javno izrečena misel, ki jo sprejemajo tudi naši najvišji državni voditelji
Zato ne preseneča, daje v sredo, 26. aprila, predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek na Brdu sprejel predstavnike krajev, ki so v letu 2005 dosegli najboljše rezultate pri uresničevanju ciljev projekta Moja dežela lepa in gostoljubna. Iz urada predsednika republike so tako tudi letos povabili na sprejem predstavnike nagrajenih krajev, njihove župane, turistične delavce, predstavnike Turistične zveze s sodelavci, ki pri projektu sodelujejo, visoke predstavnike slovenske vojske, predstavnike policije in druge.
S preprostimi in pohvalnimi besedami je vse nagovoril predsednik republike. Slišati je bilo tudi to, kar tako radi pozabljamo, namreč, da si moramo za lepo zdravo in urejeno tudi grajeno bivalno okolje prizadevati vsi. Ne samo zaradi drugih, ki jim s ponosom radi pokažemo svoje urejene kraje, tudi zaradi sebe in lastnega zadovoljstva si moramo prizadevati za urejene vasi in mesta, v katerih živimo.
In iz zahvalnih besed predsednika TZS dr. Marjana Rožiča je bilo čutiti, daje pripravljenosti za sodelovanje pri tem in podobnih projektih vedno več.
Samo želim si lahko, da bodo v prihodnje tudi naša domača, logaška prizadevanja, še posebno mladih, našla vse več posluha za tovrstno »promocijo« naših krajev.
MiP
Med narcisami
Društvo invalidov Logatec je 16. maja organiziralo za svoje člane pohod na 15X2 m visoko Golico, ki je v maju zaradi narcis, ki se razcveto po južnih pobočjih, najbolj obiskana gora v Karavankah. Z avtobusom se je do Doma pri Francu odpeljalo 30 članov-invalidov.
Invalidi pred kočo na Golici Foto: Slane Gregorič
Njihov trud jc bil poplačan s pogledom na čudovite travnike in pašnike s cvetočimi narcisami, ki jim domačini pravijo tudi »ključavnice«; prekrasen je bil tudi pogled na Stol in Triglavsko pogorje. Nekateri, telesno bolj pripravljeni, so se povzpeli prav na vrh Golice, od koder se prav lepo vidi vsa Koroška.
Bogatejši zaradi prelepo preživetega dne med narcisami in zasneženimi goskimi vršaci so sc pohodniki proti večeru popeljali proti Logatcu.
France Brus
Kulturni razgledi
Logaški godbeniki ponovno zlati!
Na 26. državnem tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije so logaški godbeniki ponovno osvojili zlato plaketo in zasedli absolutno 3.mesto v državi
V soboto, 13. maja, je v Krškem potekalo 26. državno tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije v koncertni skupini. Na tekmovanju je nastopilo šest najboljših orkestrov Slovenije. Pred strogo mednarodno komisijo so svoj tekmovalni program predstavili godbeniki pihalnih orkestrov Krke iz Novega Mesta, Zidanega Mosta, Glasbene šole Celje, Krškega, Slovenj Gradca in iz Logatca.
/VasV godbeniki zlati in tretji v državi.
V prijetnem tekmovalnem vzdušju so logaški godbeniki rezultate svojega večmesečnega dela komisiji in publiki kot predzadnji predstavili. Kot posebnost tekmovalnega programa logaških godbenikov naj posebej omenimo skladbo za ogrevanje, ki jo je za logaški orkester in za to priložnost napisal mladi slovenski skladatelj Gašper Jereb. Njegova skladba Proti neskončnosti je tako na tem tekmovanju doživela svojo krstno izvedbo. Obvezno tekmovalno skladbo, simfonično tonsko pesnitev Spartacus jc napisal priznani skladatelj in dirigent, tokrat pa tudi predsednik strokovne komisije Jan Van der Roost iz Belgije. Za lepo izvedbo tehnično zelo zahtevne skladbe sta bila dirigent Marjan Grdadolnik in logaški orkester nagrajena s simpatičnim priznanjem avtorja te skladbe in predsednika komisije Van der Roosta - z dvignjenim palcem desne roke. Za tekmovalno skladbo po lastni izbiri so si logaški godbeniki izbrali Belo krajino, simfonično pesnitev Marjana Kozine. Tudi ta izvedba je požela simpatije pri strokovni komisiji in tudi med občinstvom. Tako skladbo za ogrevanje kakor tudi tekmovalno skladbo po lastni izbiri so logaški godbeniki izbrali med slovenskimi avtorji, kar je njihovemu nastopu dodalo posebno težo.
Vzdušja v dvorani pred uradno razglasitvijo rezultatov se enostavno ne da opisati. Vesela in razposajena sprostitev za vse prisotne godbenike, ki so dolge mesece vadili zahtevni tekmovalni program. Vsaka razglasitev rezultata jc bila pozdravljena z bučnim aplavzom, vzklikanjem in morda tudi s kako solzo sreče. Pihalni orkester Logatec je za svoj tekmovalni nastop prejel 91,81 % točk in zlato plaketo. Trdo delo strokovnega in organizacijskega vodstva ter vsakega posameznega godbenika je obrodilo resnično bogate sadove. Tako doseženi rezultat umešča Pihalni orkester Logatec na absolutno 3. mesto v državi. Zadovoljstva in ponosa nad doseženim rezultatom logaškim godbenikom ni treba tajiti!
Slavko Albreht
Kulturni razgledi
Veselo pesem naj doni
Pod tem geslom je Ženski zbor Društva upokojencev in invalidov prvo junijsko soboto v logaškem Narodnem domu pripravil svoj letni koncert. Zbor že pet let nadaljuje petnajstletno tradicijo Mešanega pevskega zbora DU Logatec in bo prihodnje leto obeležil svojo dvajsetletnico.
Pevke so odpele deset pesmi. Svoj nastop je petnajst pevk pod vodstvom Karoline Medvcščck uvedlo s Fabianijevo Mi smo pomlad in ga sklenilo s prlcško Izberi si moža. Zelo dopadljivo sta izzveneli težji skladbi Jesen in Ko ptičica sem pevala.
Kot gostje so nastopile pevke Ženskega zbora Vcčcrnica Društva upokojencev Ajdovščina, ki ga od ustanovitve pred 12 leti vodi Stanko Benko, Logatčanom dobro znani zborovodja z Brij. Ajdovke so zapele osem pesmi. Dvaindvajsctčlanski zbor zveni homogeno, z izdatnimi spodnjimi in čistimi zgornjimi glasovi. Med skladbami sta posebno dober vtis pustili Rasti, rožmarin in Ta stara gundrca.
Na koncu sta združena zbora pod vodstvom domače zborovodkinje zapela še dve pesmi, ki jima je nekam sramežljivo pritegnilo tudi nekaj poslušalcev, čeprav smo bili vsi povabljeni k petju. Program je z izbrano besedo in recitacijami vodila Sonja Mihelčič. Pevce in poslušalce, med njimi župana Janeza Nagodcta in poslanca Stanislava Brenčiča, je z odra pozdravil novi predsednik DU Vlado Puc in obenem povabil na 60-lctnico društva upokojencev Logatec konec avgusta.
Jan Turk
Savinjsko gostoljubje
Zadnji petek v maju so pevke ženskega zbora Svoboda Griže povabile »Notranjsko« na skupni koncert. Popestrili so ga še plesalci - tamkajšnji osnovnošolci. Kar številno poslušalstvo je navdušeno pritrjevalo petju in plesu domačinov in gostov. »Notranjska« je odpela pol koncertnega sporeda, tematsko ubranega na pomladno in ljubezensko struno.
S pevkami smo že skupno nastopili pred dvema letoma v Rovtah, ko smo jih povabili na prireditev V nedeljo popoldne bo luštno pri nas. Tokrat so bile one naše gostiteljice. Pokazale pa so se v najbolj prijazni luči, kar si jo človek lahko zamisli. Takšne nevsiljive, a polnokrvne pozornosti menda še nismo bili nikjer deležni. Marsičesa bi se lahko od njih učili, naučili pa ne prav zlahka, čeprav bi vse lahko zaobjeli s pojmom srčna kultura. Tudi zaradi takšnih doživetij je vredno porabljati mnoge ure na vajah in na pripravah za nastopanje. Takšnih srečanj si še iskreno želimo.
Jago
Večer ubranih zvokov
38. občinska revija malih pevskih skupin
»Pri nas prelepo je, 'li kje še tako je, mi žarke lovimo in se veselimo sred'pisanih trat, aj, mi smo pomlad.«
Na reviji 12. maja v avli POŠ v Hotedršici se je predstavilo pet malih pevskih skupin logaške občine z zelo raznolikim programom, ki gaje povezovala Darja Mcrlak, strokovno pa ocenjeval Mitja Gobec.
Kvartet Gostiša tudi za državno raven.
Foto: F. Brus
Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo avlo šole, je najprej prisluhnilo Oktetu Pa kol'k'r tol'k', ki ga vodi Franc Pupis. Zapeli so Stoji tam hišica, Završkc fante in Mlatiče. Nato se je predstavil Družinski kvartet Gostiša, ki ga vodi Janez Gostiša; zapel je Pojdem u Rute, V noči brez nje in Scherzo. Za njimi je zapel Logaški oktet pod vodstvom Lovra Groma, in sicer: Libertas animi, Oče naš in Eno pesem peti. Kot predzadnji pa so zapeli mladi fantje z dekleti, poimenovani: Pushluschtac. S svojim vodjem Martinom Logarjem so zapeli priredbe pesmi Barčica, Krokodilčki in Yesterdday. Nazadnje so se predstavile pevke Seksteta Adoramus, ki ga vodi Mihaela Gostiša. Zbrano poslušalstvo so navdušile s prepevanjem pesmi: Avc Marija doni čez ravan, Tri nonice in Lepa Kata.
Lep petkov pomladni večer, poln ubranih zvokov kar številnih pevk in pevcev malih vokalnih skupin, so družno pripravile Simona Petcrnclj in Aleksandra Lipovec iz POŠ Hotedršica ter vodja izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Piko na i pa je s svojo oceno, pri kateri ni skoparil s pohvalami, dodal Mitja Gobec, ki je za medobmočno in državno raven izbral Dužinski kvartet Gostiša in dekliški sekstet Adoramus.
NevMa
i
rt
Barve Zelenih oblakov
Aleluja, aleluja... so v večerni mrak 27. maja zvočno in barvito izzvenele pesmi skupine Kosmato srce. Zvenele so blago in sveže, saj so mlada dekleta Ana in Špela Kavčič ter Karmen Kune ob spremljavi Vida Sarka, Bojana Šena in Vinka Kralja s svojim petjem zbujale spomine na mladost v pomladnem večeru.
Pod čevčanskim zvonikom so Bojana Levinger, Barbara Bezeg Rot, Kaja Pregrad, Lili Kavčič, Mateja Flajdinjak, Nada Kržan, Tilka Jerič in Branka Novak vpijale zeleno z bližjega okolja in modrine neba. Mi pa smo v resnici prisluhnili zvenenju duš
pesnic, ki so jih v barvah zelenih oblakov brale avtorice. Romantičnost večeru je dodatno navdihovala Branka Novak. Pesmi odsotne Francke Čuk in Ane Balantič ter aforizme Marcela Štefančiča pa sta izmenično prebirali Anja Scdej in Branka Novak. Pesniške izpovedi pesnic zelenih oblakov so se vraščalc z ostalimi barvami, ki so jih pesnice poskušale pričarati v tihi majski večer.
Pesmi so za marsikoga izzvenele nekoliko odmaknjeno v pesniških metaforah, ki so izzvenevale v prijeten pomladni večer.
Albin Čuk
Kulturni razgledi
Njen mali veliki Novi Svet
Ob rojstvu druge knjige Tilke Jerič
Tilka Jerič
V nedeljo, 28. maja, je Tilka Jerič predstavila svojo novo knjigo Moj mali veliki Novi Svet. Predstavitev je postavila v slikovito okolje planinskega doma pri Cajnarju. Obisk je bil kot na kakšni gledališki predstavi. Celoten breg nad planinskim domom je bil poln Tilkinega sorodstva in drugih znancev in ljubiteljev Novega Sveta. Razgovor s Tilko je vodila Branka Novak, kiji posebnih vprašanj niti ni bilo treba postavljati, saj so Tilki besede o Novem Svetu in njenih sorodnikih kar vrele iz srca.
Knjiga je zanimiva pripoved i/nekdanjih in polpreteklih časov. Poleg svojih spominov je Jcričeva vključila zanimive pripovedi Štefanije Nagode (Flandrovc Štefke), ki ji je avtorica odmerila kar dobršen del knjige. V tem delu so spomini na rod Flandrovih in Burnikovih. Flandrova Štefka je ostala tudi meni v spominu iz časa, ko sva z. mag. Milanom Trobičcm zbirala narodno blago za njegovo knjigo. Ko sva želela govoriti z njo, so njeni sorodniki pripomnili, da ni vedno pri volji govoriti o preteklih dogodkih. Vendar nama je le posredovala veliko vtisov iz svoje preteklosti.
Če pa bi hoteli nanizati še del spominov Tilke Jeričeve, bi se prav gotovo ustavili ob nekdanjih ženitovanjskih spominih na njeno mater in očeta. Nič kaj prida niso tedaj vedeli o ljubezni, saj so ženitne ponudbe sklepali brez poprejšnjega poznavanja. Zrelost za poroko je nastopila šele po 24. letu, dekletom, ki pa še niso dopolnila te starosti, so morali leta kupiti.
V Tilkini družini je bilo 10 otrok, ki so se rodili po šestih letih zakona v sedmi generaciji Menartov. Danes je živih še vedno 8 otrok. Tilkina pripoved pa ne vključuje samo svojega rodu od Amerike do domačih sorodnikov, ampak tudi vojne grozote, ki so zaznamovale njeno življenje. Najgloblje jo je prizadela očetova smrt. Bilo jc, kot bi ugasnilo sonce na nebu, kot sama pravi. Čas in misel na resnico, da so vojne krute in krivične, prekrivajo njene spomine, in prav gotovo bodo ostali v podzavesti vseh Menartovih otrok do konca življenja.
Novi Svet resnično še dan današnji vzbuja podobo dežele iz pravljic iz. sanj. Svet je tako rekoč še danes takšen kot nekdaj. Globoke dolinice, v katerih je rasel skromen pridelek od krompirja do vsega ostalega; trdo delo jc krojilo vsakdanjost prebivalcev Novega Sveta. Kljub trdemu delu in skromnemu življenju pa so se dekleta čutile srečne, če so se poročile na kmetijo.
Zanimivost knjige ustvarja kar lepo število fotografij iz nekdanjih časov z datumi porok, rojstev in celo s podatki o vremenu. Tako iz. Štefkinih zapisov o Flandrovih izhaja, da so se stari starši poročili 16.junija 1888.Tisti dan jc zapadlo več kot 10 cm snega. Pa se sedaj čudimo, če je danes (3 I. maja) še vedno sneg okoli Blok in llrušicc   in slana v Logatcu.
Vse polno vtisov in spoznanj iz preteklosti, kar vse pritegne bralčevo pozornost. Posebej so veseli vsi Tilkini sorodniki, saj jim je pripravila obsežen in pregleden rodovnik.
Tilka Jerič prav gotovo zasluži vse priznanje, saj jc le malo kje kak kraj deležen tolike pozornosti in ljubezni, kolikor jc je premogla avtorica za svoj mali veliki Novi Svet.
Albin Čuk
Odlični naši najmlajši pevci
Medobmočno srečanje otroških in mladinskih zborov osrednje Slovenije - Naši zbori vredni tudi državnega tekmovanja
Otroci, čuj le, čujte: »Tint in, tint in.« Odkod je to zvonjenje, mar zvonček je iz lin?
Medobmočno srečanje pomeni predstavitev vseh skupin, ki so se, na podlagi strokovnih ocen selektorjev najbolj izkazale na območnih oz. občinskih preglednih prireditvah. Pri otroških in mladinskih zborih poteka to bicnalno, izmenjujeta se namreč medobmočno srečanje in regijsko tekmovanje.
Na podlagi lanske uspešne organizacije prvega regijskega tekmovanja je koordinacija osrednje Slovenije ponovno izbrala logaški Narodni dom in Območno izpostavo JSKD Logatec za izvedbo dveh koncertov otroških in mladinskih zborov , ki so se tokrat predstavili na medobmočnem srečanju I I. maja.
Dopoldne je nastopilo enajst otroških zborov iz Kočevja, z Vrhnike, iz Čcmšcnika, Zagorja, z Rakeka, iz Trbovelj, Stične, z Brezovice, iz Šmartnega, Rovt in Logatca. V popoldanskem delu srečanja pa se jc predstavilo sedem mladinskih zborov iz Šmartnega, Litije, Kočevja, dva iz Zagorja, iz Logatca in iz Rovt. Njihove zanimive pevske sporede je na obeh revijah povezovala Jerneja Mihclčič.
Skupaj je ta dan nastopilo 650 mladih pevk in pevcev, ki jih je poslušalo »tanko« uho strokovne spremljevalke, sodelavke Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Majde Hauptman. Taje v svojih opažanjih pohvalila nastopajoče ter čestitala zborovodjem. Ob koncu pa vsakemu izmed njih namenila oceno izbora, tehnične pripravljenosti, interpretacije sporeda in dodala napotke za nadaljnje delo. Vsem pa jc zaželela še čim več imenitnih nastopov.
Otroški zbor iz Rovt na medobmočni reviji Foto: D. Malavašič
To željo pa so slišali tudi logaški izbrani zbori, ki so se letos na predlog selektorja Stojana Kureta uvrstili na medobmočno raven, in sicer: Otroški pevski zbor OŠ Tabor pod vodstvom Zdravka Novaka, Otroški pevski zbor OŠ Rovte z zborovodjo Mari Loštrek Žižek, Mladinski pevski zbor OŠ Rovte pod vodstvom zborovodje Mihaele Gostiša in Mladinski pevski/bor sv. Nikolaja iz Logatca pod vodstvom Marjana Grdadolnika. Nastopi vseh so bili odlični. Nekateri izmed njih pa bi se lahko, kot je povedala I lauptmanova, brez sramu prijavili tudi na državno tekmovanje, ki jc bilo nekaj dni kasneje v Zagorju.
NevMu
C
« o
Kulturni razgledi
»Naj bo vsak jutrišnji dan s soncem obsijan«
Ob predstavitvi pesniške zbirke Katarine Kalabo
»Sem, kakršna sem,« pravi prijetna in nadvse preprosta gospa iz Škofij na Primorskem. Je pesnica z dušo in srcem. Srečanja z njo smo bili deležni tisti maloštevilni, ki smo se zbrali v prijetnem pomladnem večeru 11. maja v rovtarski knjižnici. Že pogled na njen vedri obraz, je dal slutiti, daje pesniška zbirka, ki jo je izdala v samozaložbi, res njen, kot pravi sama, četrti otrok. Pesmi, ki so nastajale ob trenutkih ncdojcmljive sreče - od zaljubljenosti, od rojstva svojih otrok pa do najbolj bolečih trenutkov življenja - ob izgubi svojih otrok. Res, da trije niso še mogli ugledati luči sveta, saj jih je usoda še ne rojene iztrgala iz njenega telesa. A bolečina ob tem ni bila zato nič manjša. Zato se je marsikatero oko ob poslušanju njene izpovedi orosilo, njena usoda je vzbudila sočutje v naših srcih. Vendar je gospa Katarina zelo vedra ženska, ne predaja se obupu; usoda je ni strla, čeprav ji je ponujala marsikatero življenjsko preizkušnjo. Vedno ji je stal ob strani njen mož, ki mu je namenila še posebej lepe verze. Te, seveda, lahko napiše samo
človek, kije bil ljubljen. Pravi, da ji jc bila moževa rama vedno na razpolago, da seje nanjo naslonila bodisi, koji je srce igralo od sreče ali ko je skrušena pod težo življenja komaj še prenašala breme.
Gospa Katarina je celo naša notranjska rojakinja, rojena v Lazah. Po poklicu je bila učiteljica, sedaj pa, koje v pokoju, rada poprime za pero in kaj napiše. Čeprav jc bolehna, saj komaj kaj vidi, se življenja neizmerno veseli. Poprime tudi za kitaro; kakih 40 svojih pesmi jc tudi uglasbila. Nekaj nam jih je tudi predstavila. Jc pravi dokaz, kaj lahko premaga ljubezen do sebe in do soljudi, kajti če imaš sebe rad, lahko ceniš in ljubiš tudi ljudi okoli sebe. Škoda, da ni več takih ljudi, ki bi rekli: »Sem, kakršen sem«.
Njeno knjigo smo lahko kupili za zares simbolično ceno, in ni nam žal, da bo ta sicer drobna knjižica v naših knjižnih omarah.
Metka Bogataj
Lepi dosežki revij skega prepevanja
Jubilejno priznanje Zdravku Novaku na 38. občinski reviji pevskih zborov - Na regijsko tekmovanje »Notranjska« in Tabor
Le dva dni po končani reviji malih pevskih skupin in štiri dneve po zaključenem regijskem srečanju otroških in mladinskih zborov seje pevski praznik v Logatcu bližal svojemu višku, reviji odraslih pevskih zborov. Na razpis Območne izpostave JSKD seje letos prijavilo pet odraslih zborov, od katerih pa je zaradi bolezni na dan koncerta manjkal Moški pevski zbor iz llotcdršice.
Tako so v poznem nedeljskem popoldnevu 14. maja v veliki dvorani Narodnega doma, polni obiskovalcev, prepevali Pevski zbor Društva invalidov in upokojencev pod vodstvom zborovodje Karoline Medvcščck s programom Mi smo pomlad, Mi ptič'ca zapoje in Izberi si moža; mešani zbor Pevskega društva Logatec pod vodstvom Lovra Groma s pesmimi: Avc verum Corpus, Pa, kako bom ljubila in Ej, tedaj; Obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska« z zborovodjem Janezom Gostilo in s sporedom Lahko noč, Večerna pesem II in Bratci veseli vsi; nazadnje pa se je predstavil Ženski pevski zbor Tabor pod vodstvom Zdravka Novaka in zapel V samoti, Čiv, čiv, čiv, Ona mije rekla in Aires de Quisqucya.
Ob koncu koncerta pa je sledila slovesna podelitev jubilejnega priznanja Zdravku Novaku ob 25-letnici zborovskega delovanja. Priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je s čestitko in z željo po nadaljnjem ustvarjanju predala sekretarka sklada Marjetka Turk. Čestitkam pa se jc pridružil tudi župan Občine Logatec Janez Nagode, po koncertu pa še številni pevci in pevke, ki so svoje družabno srečanje nadaljevali v jedilnici OŠ »8 talcev«. Tam jim je selektor Mitja Gobec dal še nekaj zanimivih in dobrih napotkov za nadaljnje prepevanje. Na regijsko tekmovanje, ki bo novembra v Trbovljah, pa jc napotil Obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska in Ženski pevski zbor TABOR.
NevMa
Pod vaško lipo
Zadnjo majsko soboto jc hotenjski moški zbor pripravil svoj pomladni koncert na vaškem trgu. V gosteje povabil Prifarski oktet iz Spodnje Idrije.
Pevski večer, ki gaje prijetno povezovala Darja Merlak, so uvedli domači pevci. Zbor jc na videz mlajši, tudi zveni dokaj sveže. Svoj nastop je dobro opravil.
Hotenjski pevci z gosti iz Spodnje Idrije.
Gostujoči oktet pa letos praznuje 40-lctnico delovanja in jc eden najstarejših tovrstnih ansamblov na Primorskem, če so, seveda, Idrijčani Primorci. Oktetu se pozna velika rutina in pevska zanesljivost, ki se jc kalila dolga leta. Zadnje čase se, tako so povedali, otepajo z. menjavanjem pevcev, kar jih ovira pri širjenju programa in zahteva kdaj pa kdaj tudi kakšno zasedbeno improvizacijo. Med pevci jc nastopala tudi prva tenoristka, ki pa seje v zvok okteta lepo vključila.
Ob koncu sta zbor in oktet družno zapela še dve pesmi. Eden redkih prijazno toplih večerov letošnje muhaste pomladi jc tako minil v prijaznem razpoloženju. Hotcnjccm želimo še obilo lepega petja.
./. Gostita
Kulturni razgledi
»Kulturna pomlad v Logatcu«
V zadnjih letih se uspehi društev in posameznikov kar vrstijo - Odmevni in pomembni rezultati so na pevskem, instrumentalnem, plesnem, gledališkem, letos tudi na lutkovnem področju
Iz leta v leto se povečuje število prireditev, udeležb posameznikov na izobraževanjih, članstvo v društvih. Kaže se napredek v kakovosti posameznih umetnostnih zvrsteh.
Vse to so dejstva, ki jih s svojim programom, z organizacijo preglednih prireditev, spremlja Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, osrednja vladna organizacija slovenske društvene kulture, ki z mrežo izpostav po državi strokovno in finančno podpira razvoj društvene kulture. Med njene cilje sodi tudi spodbujanje množičnega zanimanja za kulturo razvoja raznovrstnih umetnostnih smeri, amaterskih in strokovnih praks, kulturne vzgoje in ustvarjalnosti med otroki in mladimi.
Za temi cilji teži tudi logaška območna izpostava, ki sc je, kot pomoč logaškim društvom, vključila v sodelovanje pri nastajanju in oblikovanju novega občinskega Pravilnika o občinskem sofinanciranju dejavnosti kulturnih društev. Tu je izpostava odigrala vlogo pobudnika pri sklicevanju posvetov, sestankov, srečanj s predstavniki društev kot pošiljatelj različnih obrazcev in dopisov, kot zbiratelj različnih predlogov in pobud.
V arhivu izpostave in tudi v arhivih posameznih društev je polno dokumentacije, v kateri so zapisi o tem, kako so se predsedniki društev oz. njihovi predstavniki dogovarjali, naj imajo vsa društva enake pogoje (tudi Pihalni orkester)
za pridobivanje sredstev iz občinskega proračuna, naj imajo društva, ki delujejo v okviru šole, manj denarja za redno dejavnost (mentorji skupin so učitelji, ki se jim mentorstvo šteje v delovno obveznost, za nastope in sodelovanje pri prireditvah pa prejemajo potrdila, s katerimi napredujejo v višje plačilne razrede in nazive), naj občina skrbi za delovanje dništev na občinski ravni, JSKD in Ministrstvo za kulturo pa naj sofinancirata programe bolj kvalitetnih in inovativnih skupin, društev. In še marsikaj jc zapisano. Tudi to, da so bila vsa kulturna društva povabljena k oddaji predlogov za spremembo Pravilnika in da je bil čas javne razprave od 19. septembra pa do 19. oktobra 2005. Da seje za oddajo predlogov, ki so se podvajali, izključevali, si nasprotovali, odločilo sedem društev.
In ponovno, kot že tolikokrat, sc jc izkazalo, da imajo logaška društva, ki delujejo na področju kulture, različne interese, raznoliko sestavo (kulturno-športno-turistično, več zvrstnih, več starostnih skupin...) in nikogar, ki bi kot njihov zastopnik, usklajeval z občinsko upravo različne želje v zadovoljstvo vseh. Srž kulturne problematike naše občine je verjetno manjko Zveze kulturnih društev in njenih organov.
Da bi sc ta vrzel zapolnila, seje v decembru 2005 na pobudo župana Janeza Nagodeta in naše izpostave organiziralo srečanje s predsedniki društev, ki so v sklepnem delu sestanka imenovali
iniciativni odbor za pripravo občnega zbora ZKD Logatec (pa ga še ni bilo!). S tem institutom bi občinska uprava pridobila sogovornika, predstavnika in zastopnika raznoterih ljubiteljskih kulturnih skupin, s katerimi bi v dialogu oblikovala razvoj občinske ljubiteljske kulturne dejavnosti v prid vseh članov društev in skupin ter občanov Logatca.
Dejstvo je, daje za vsemi uspehi in priznanji kulturnih društev v naši občini ogromno dela, odpovedovanja, požrtvovalnosti posameznikov in skupin. Pa tudi veliko veselja in sreče ob doživljanju dobrih nastopov, prejemanju pohval publike in bližnjih. In vsega tega najbrž ne bi bilo, če ne bi društva vestno izpolnjevala številnih obrazcev za prijave na razpise (Občina Logatec, JSKD, Ministrstvo za šolstvo. Ministrstvo za kulturo...), če ne bi poročala o svojih dejavnostih in tako s pridobitvijo sredstev iz različnih proračunov dopolnila in obogatila svoja lastna sredstva za redno dejavnost in izvedbo načrtovanih projektov.
Žal (ali ne žal), jim bodo na poti do pridobivanja proračunskih financ vedno v pomoč ali nadlogo različni pravilniki in kriteriji, in bojim se, da ga ni društva pod soncem, ki bi bil nad vsemi pravili razdeljevanja denarja vedno navdušen in zadovoljen.
Nevenka Malavašič, vodja logaške Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti
Iz spoštovanja in ljubezni do narave
V četrtek, IX. maja, je bila v Knjižnici Logatec predstavljena knjiga domačina, naravoslovnega fotografa Lojzeta Skvarče V svetlobi zarje. Uvodoma je Franc Černigoj predstavil idejo, kije botrovala nastanku knjige: "Leta 1999je bila v reviji Lovce objavljena čarobna pripoved o lovu na ruševca z naslovom Češnje spet zacveto izpod peresa Lojzeta Skvarče, in prav nanj sem sc obrnil s prošnjo, da napiše knjigo o lovu, v katerem ima lovec namesto puške v rokah fotoaparat."
V nadaljevanju nas jc avtor popeljal skozi knjigo s fotografskimi posnetki, ki spremljajo tekst. Zanimivo jc bilo prisluhniti človeku, ki velik del svojega časa posveti opazovanju
narave in življenja v njej. Nič kaj lovskega ni bilo v njegovem opisovanju narave v različnih letnih časih, bilo pa jc čutiti veliko ljubezni in spoštovanja do narave - pa naj bo to do osamelca pod bremenom novozapadlega snega, do sušeče se bukve, do skrivnostne skalne skulpture sredi kraškega gozda, do divje mačke z dvignjenim repom, ki označuje mesto na štoru, doječe košute, kune, risa, divjih prašičkov, ki iščejo hrano...
Lojze Skvarča, tenkočutni opazovalec narave, sodi gotovo med tiste, ki poznajo zakonitosti narave in se zavedajo neokrnjenega bogastva, ki nas obdaja.
Ivica M eri a k
o
C
Sij
Območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti se zahvaljuje
Občini Logatec, OŠ »8 talcev«, OŠ Tabor, POŠ Hotedršica, OŠ Rovte, Knjižnici, kulturnim društvom in ljubiteljskim skupinam ter delavcem Narodnega doma za sodelovanje pri izvedbi letošnjih pomladnih pevskih revij.
Nevenka Malavašič, vodja izpostave JSKD Območna izpostava Logatec
Kulturni razgledi
V glasbi je moč, je veselje in mavrica prijateljev...
S temi besedami sta povezovalca zaključnega koncerta Otroškega in Mladinskega zbora OŠ Tabor 31. maja v avli šole sklenila mavrični krog čudovitega glasbenega dogodka
Zborovodja Zdravko Novak v tandemu s svojo ženo Branko, scenaristko in režiserko, in s svojimi zbori pripravi vsako leto zanimive koncertne dogodke. Že nekaj let zapovrstjo v ta sklop sodi tudi zaključni koncert šolskih zborov z ustaljenim naslovom Da Capo ali Fine. Osnovna ideja snovalcev letošnjega koncerta je bila predstaviti ustvarjalnost sedanjih in nekdanjih učenk in učencev osnovne šole Tabor. In to jim je več kot uspelo!
Že na začetku koncerta sta nas prijetno presenetila povezovalca Anja Sedej in prvič v takšni vlogi - Lovro Gantar. Žc dolgo nismo videli tako uigranega voditeljskega para pa čeprav sta prvič nastopila skupaj. Prisluhnili smo lahko tudi dvema odličnima sopranistkama Katji in Urški Nagode, ki sta navdušili s prepevanjem zahtevnih skladb. Peti bivši učenec OŠ Tabor na koncertu je bil pianist Miha Nagode, ki v letošnji sezoni že od začetka sodeluje na vseh nastopih Otroškega zbora.
Z navdušenjem pa smo pospremili tudi nastopa obeh zborov. V Mladinskem zboru poje kar 48 pevk in pevcev. Predstavil se nam je s petimi skladbami. Osem pevk je prejelo priznanje za neprekinjeno osemletno prepevanje v šolskih zborih: Patricija Gostiša, Urška Moroz, Polona Nagode, Andreja Sajovic, Klara Tomazin, Maja Trevcn, Miranda Trnjanin in Sabina Trpin. Z ganljivim nagovorom so se zahvalile zborovodju Zdravku Novaku za priznanja in povedale, da bodo imele na petje v zboru zares nepozabne spomine. V.d. ravnatelja Borut Feferseje v imenu šole zahvalil pevkam, še posebej pa je Zdravku Novaku čestital za njegovo 25-letno uspešno vodenje šolskih zborov. - Kot zadnji je nastopil Otroški pevski zbor, ki je spet odlično zapel svoj program šestih skladb in ponovno požel bučen aplavz navdušenih poslušalcev.
Mladi pevski upi z zborovodjem Zdravkom Novakom.
Šc en pisano-razigran kamenček kulture so ustvarjalci dodali v svoj mozaik ustvarjanja. Šc enkrat so dokazali, kako pomembno je, da se mladi že v osnovni šoli srečajo s pravo kulturo, postanejo del nje, da jih tako zasvoji, da bodo za vedno ostali v njenem objemu.
Zato si je treba tudi vnaprej prizadevati, da bodo vsi odgovorni kulturnim dejavnostim na šolah priznali enako pomembnost kot ostalim in jih v prihodnosti tudi enakovredno ovrednotili.
H. L
Duhovni odsevi
Logaška skavtska bratovščina na narcisnih poljanah
Jeseniška bratovščina odraslih skavtinj in skavtov je že tretje leto zapored organizirala pohod na prelestno, z narcisami ovenčano Golico (1836 m) - vrh v Zahodnih Karavankah nad Jesenicami
Na sončno nedeljo, 28. maja, se je v zgodnjih dopoldanskih urah zbralo na Jesenicah 50 starejših in mlajših skavtov, posameznikov in družin iz bratovščin Jesenic, Štcpanje vasi, Fužin, Celja, Domžal, Grosupljega, Velenja in Novega mesta; med temi tudi bratovščina iz Logatca. Skupaj so pohodniško pot začeli s sveto mašo v cerkvici sv. Križa v Planini pod Golico in jo po koncu bogoslužja nadaljevali z vzponom proti vrhu. Med potjo so občudovali prelepo pokrajino, polno pisanega cvetja in žvrgolenja ptic, s soncem obsijane vrhove sosednjih gora in narcisne poljane.
Vmes so se ustavili pri koči na višini 1582 m. Od tam pa tudi z vrha Golice, na katerega se je povzpela večina skavtske druščine, je bil lep razgled na avstrijsko Koroško ter na Julijce in Ljubljansko kotlino. Lepo sliko pokrajine pa so dopolnjevala še pobočja s pašniki ovac.
Kar prehitro je minil čas na vrhu, in približala seje ura spusta v dolino. Spotoma je skavtska druščina zbirala vtise dneva in se dogovarjala za nova srečanja. Ob letu osorej pa spet na goro, 0 kateri prepeva tudi svetovno znana Avsenikova polka Na Golici.
Dosledna veverica,
bratovščina odraslih katoliških skavtov in skavtinj Logatec
Skavska bratovščina na Golici.
Foto: D. malavašič
Duhovni odsevi
S Praprotnega Brda bo odzvanjalo po novem
Župnija Rovtc sc ponaša s 3 cerkvami, med njimi je tudi cerkev na Praprotnem Brdu. Letos bo cerkev obnovljena, in ideja »zasanjačev« je bila, zakaj ne bi cekrvica dobila še dva nova zvonova. In ves potreben denar za nakup so prispevali obrtniki iz rovtarske župnije, ki jim velja prav iskrena hvala. Potlej je bila sprejeta odločitev, da se zvonovi naročijo pri podjetju Feniks v Žalcu.
In radovedne Rovtarje je avtobus odpeljal na ogled ulivanja zvonov; tjakaj jih je spremljal župnik iz, Uotcdršicc. V podjetju so jih lepo sprejeli; obiskovalci so bili prav presenečeni nad gostoljubnostjo, saj so jim pripravili pravo pojedino. Postopek ulivanja zvonov je bil za marsikoga zanimiv. Veliki zvon tehta 580 kg in bo posvečen sv. Nikolaju, mali zvon, posvečen sv. Jožefu delavcu, pa tehta 350 kg. Po »uradnem delu« so se čez Marijo Reko odpeljali do vasi Knczdol, kjer jih je čakalo kosilo.
Prav lepa hvala pa jc tega dne veljala g. župniku za zanimivo vodenje in blagoslov ulivanja zvonov, Tchnojuru za prevoz, in domačemu župniku za razumevanje in podporo. Ne nazadnje gre zahvala tudi »rovtarskim penkarjem« za organizacijo izleta in kosilo.
Potem, ko so si ogledali ulivanje zvonov.
Vse pa nas povezujeta želja in radost, da bodo na hribčku nad Praprotnim Brdom novi zvonovi oznanjali veselje in žalost.
S.B.
Športni kalejdkoskop
Tek prijateljstva - Hotedršica 2006
A/a 35. Teku prijateljstva prek 300 tekmovalcev iz Slovenije in Italije
Športno društvo Hotedršica jc 20. maja uspešno izpeljalo tradicionalni 35. tek prijateljstva. V nekoliko hladnem vremenu, kije bolj služilo tekmovalkam in tekmovalcem kot pa njihovim spremljevalcem in obiskovalcem prireditve, se je letošnjega teka udeležilo preko tristo tekačic in tekačev iz vse Slovenije; nekaj jih je prišlo tudi iz Italije. Žal, jc bilo v istem času organiziranih več podobnih prireditev, a športno društvo jc svoje delo opravilo uspešno in strokovno, kot se za take prireditve spodobi.
Pred startom tekačev.
Ob dveh popoldne so najprej startalc tekmovalke in tekmovalci iz šolskih kategorij na 300, 600 1200 in na 1500 m.
V moških kategorijah jc tekmovalo preko 100 tekačev; vsi so tekli na najzahtevnejši 13 km dolgi progi. Absolutni zmagovalci na tej progi so bili: 1. Uroš Vodopivec (ŠD Nanos) s
časom 47.14, 2. Tomaž Fcrjančič (ŠD Nanos) s časom 47.30 in 3. Miro Vogrič (K2 Sport) s časom 48.00
V ženskih kategorijah je na 7 km dolgi progi teklo 33 tekačic. Zmagovalke so bile: 1. Pavlina Ferjančič (ŠD Nanos) s časom 27.24, 2. Mihaela Tušar (Cerkno) s časom 28,53 in 3. Scrgeja Lipušček (TK Kobarid) s časom 29,06.
Obiskovalci, kot smo že navajeni, so se lahko pod vodstvom Turističnega društva, udeležili organiziranega pohoda, dolgega 8.000 m. Pohod je zajemal ogled zanimivosti Hotcdršice do cerkve sv. Barbare na Ravniku ter nato do cilja po tekaški progi.
Po končanem teku so tekmovalci prejeli praktične nagrade, se ogreli s toplim čajem in golažem; zmagovalci posameznih kategorij pa so prejeli lepo izdelane medalje. Športno društvo Hotedršica jc trdno odločeno, da bo tek organiziran tudi drugo leto. Hkrati pa se iskreno zahvaljuje vsem donatorjem in sponzorjem za pomoč ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni organizaciji Teka prijateljstva, s priporočilom za sodelovanje tudi v prihodnjem letu.
S. Nagode
PLANINSKI POHODI
NEDELJA, 18. JUNIJ GOLI VRH
Info: 040/468 648
NEDELJA, 25. JUNIJ KURENOVA KOČA, LJUBELJ
Info: 031/ 506 734
o
CM
'j • /
g) Z _
Športni kalejdoskop
Športna razgibanost na Vrhu      Do vse lepših rezultatov
Na Vrhu Sv. Treh Kraljev resnično ni nikoli dolgčas. V okviru praznovanja 30. obletnice delovanja Športno kulturnega društva Vrh so pripravili tudi različne športne prireditve. Tako so zagnani organizatorji že v nedeljo, 28. maja, priredili skupinski pohod po kraju. Odzvalo seje precej vaščanov, ki so svojo pot zaključili v prijetnem druženju pri planinski koči.
V soboto, 3. junija, pa so pokazali, da so že dolgo in še vedno aktivni v košarki. Ob dveh popoldne so se na košarkarskem igrišču pred šolo zbrali igralci-košarkarji vseh starosti. Tekma je potekala celo popoldne kot štiriurna tekma dveh ekip, ki so ju sestavljali košarkarji iz Žirov, Gorenje vasi in Logatca. Dogodek je potekal v pravem športnem vzdušju. Poleg igralcev so bili prisotni tudi navijači in komentator, ki je hudomušno spremljal tekmo. Med tekmo in po njej je pri jal golaž z osvežilnimi pijačami.
A. Petrovčič
|gy----
Srečanje balinarjev
Notranjske
Soboto, 13. maja, je Društvo invalidov Logatec organiziralo na balinišču BŠK pri Krištofu prijateljsko srečanje invalidov Notranjske v balinanju. Srečali so se balinarji DI Vrhnika, Ilirska Bistrica, Cerknica, Žiri in Logatec.
0Q
3
8
Turnir notranjskih balinarjev-invalidov.
Foto: M. Mlinar
Ob lepem, toplem in sončnem vremenu je potekalo nadvse prijetno druženje vseh petdesetih udeležencev balinarskega srečanja vse do večera. Najuspešnejši na tem srečanju so bili balinarji iz Logatca; na prvo mesto so se uvrstili v ženski in moški konkurenci.
Ob letu se ponovno srečajo balinarji-invalidi Notranjske.
France Brus
Na zdravje, SLOVENIJA, ob tvoji petnajstletnici!
Uredništvo
15. državno prvenstvo v namiznem tenisu
Na Jesenicah je bilo 6. maja 15. državno prvenstvo v namiznem tenisu za mlajše kadete in kadetinje posamezno in v dvojicah. Nastopilo je 109 igralcev in igralk, ki so se borili za naslove državnih prvakov v sezoni 2005/06; med njimi je tekmovalo 6 igralcev in igralk NTK-Logatcc in se izvrstno uvrstili: 3.
mesto Nina Zupančič, ml. kadetinje posamezno, 6. mesto Katja (iutnik, ml. kadetinje posamezno; 3. mesto Zupančič-Gutnik, ml. kadetinje dvojice; 7. mesto Žigon-Pintar, ml. kadeti dvojice. II. Top za mladinke - srečanje najboljših
V novi Gorici seje 7. maja zbralo 24 najboljših mladink Slovenije v namiznem tenisu, med njmi tudi tri igralke NTK-Logatcc. Nastopale so v treh skupinah in dosegle lepe rezultate: v 3. skupini 1. mesto Nina Špruk; v I. skupini pa 6. mesto Ane Vcrdinck in 7. mesto Sanje Smiljanič.
I. Mcmorialni turnir Gregorja Legiše
V Prcscrju je bil 27. maja letos prvič odigran turnir v spomin prezgodaj preminulemu mlademu igralcu namiznega tenisa. Turnirja seje udeležilo 75 igralcev in igralk iz vse Slovenije, med njimi tudi 9 igralcev in igralk iz. Logatca; med temi sta se najbolje uvrstili na 3.-4. mesto Nina Zupančič in Katja Gutnik
5. Mednarodni turnir ALPE ADRIA v Čakovcu
V Čakovcu na 1 Irvaškem je bil 28. maja odigran 5. (zadnji) turnir v namiznem tenisu pod okriljem mednarodne športne zveze ALPIi ADRIA v sezoni 2005/06. Turnirja seje udeležilo 127 igralk in igralcev iz Hrvatske, Madžarske, Avstrije in Slovenije. Naše tekmovalke so si na tem turnirju priigrale: 1. mesto Ana Vcrdinck, kadetinje U-15,2. mesto Sanja Smiljanič, kadetinje U-15
S turnirja Alpe-Adria; zmagovalka Ana Verdinek v sredini, levo od nje Sanja Smiljanič, drugouvrUčena. In še skupni rezultati štirih turnirjev
Logaške igralke in igralci so sc udeležili v tej sezoni štirih turnirjev: v Trstu, Ljubljani, Beljaku in Čakovcu ter v skupnem seštevku dosegli tele rezultate: 1. mesto Ana Verdinek, kadetinje U-l 5,2. mesto Sanja Smiljanič in 2. mesto Nina Špruk, mladinke U-19
JaB
Športni kaleidoskop
Srečali so se notranjski planinci
Srečanje notranjskih planinskih društev na Osredku pri Svetem Vidu
Letošnje srečanje planincev Notranjske, kamor spadajo društva Blagajana-Polhov (iradec, Šcnljošt, Vrhnika, Logatec, Snežnik-Loška dolina, Sveti Vid, Horjul, Rovtc, Podpcč-Prcscrje, Cerknica, Borovnica, Panorama-Dobrova, je pripravilo Planinsko društvo Sveti Vid v nedeljo, 21. maja, v Osredku pri Svetem Vidu. Logaški planinci smo sc okrog 8. ure odpeljali izpred Krpana na Pikovnik, gručasto naselje v zahodnem delu Vidovskc planote na prevalu med Zadelo in Zavrhom ob cesti Begunjc-Rakitna, kjer so nas čakali vodje pohoda. Do Osredka sta bila dva vodena pohoda.
Skupaj s planinci Planinskega društva Polhov (iradec smo šli čez Zadelo (959 m) do slapa Kotel, na Čohov grič (871 m) in nato na Osredek (750 m). Ostali pohodniki pa so odšli od Svetega Vida (846 m) do slapa Kotel, na Čohov grič in nato na Osredek. Pohodniki smo se srečali blizu slapa Kotel. Na Čohovem griču pa so nam postregli z izdelki domače žganjekuhe. Po slabih treh urah hoje smo prišli v Osredek in sc ustavili na turistični kmetiji »Pri Ujčcvih«, kjer je bilo vse pripravljeno za naše srečanje.
Z notranjskimi planinci.
Foto: M. Petkovšek
Osredek je razloženo naselje na skrajnem severnem koncu Vidovskc planote nad soteskama Zale na severu in Iškc na vzhodu. Dostopen je po cesti iz Svetega Vida. Iz Osredka pelje markirana pot do Vrbice. Številni pritoki z Blok in Rakitne sc zberejo v dva glavna vodotoka, Zalo in Iško. Združita sc pri Vrbici, kjer stoji okoli 10 m visok skalni samotar. Tukaj se stikajo meje štirih občin: Brezovice, Cerknice, Iga in Velikih Lašč.
Gostitelji so pripravili pester kulturni program. Predsednik Mcddruštvencga odbora planinskih društev Notranjske Marko Goršič je petim dolgoletnim markacistom z Vrhnike in Logatca podelil Knafcljčcva priznanja in priznanje Planinske zveze Slovenije. Po kulturnem programu smo bili (vsega kakih 300) postreženi s toplo malico, za prijetno druženje ob glasbi pa je poskrbel ansambel Bratov Štrukelj. Sredi popoldneva smo se pod vodstvom Jerneja Rusa z Osredka odpeljali proti domu.
Drugo leto bo srečanje pripravilo PD Šcntjošt.
Marinka Petkovšek
Pozimi na Porezen
Logaški planinci se vsako leto udeležimo zimskega pohoda na Porezen, ki ga pripravljata Planinsko društvo Cerkno in krajevna organizacija Zveze borcev NOV Cerkno v spomin na boj, ki seje na tem hribu bil 24. marca 1945. Zaradi obilice snega je bil pohod prestavljen na 30. april. Tega dne smo se le štirje planinci odločili za zimski pohod pod vodstvom Janeza Slabeta. Nebo je bilo prekrito z oblaki, iz katerih je rahlo rosilo. Peljali smo sc skozi Cerkno do Labinja in sc za krajši čas pomudili pri družini Obid, ki je našega vsakokratnega obiska vedno vesela. Od tam smo odšli strmo v hrib na dobri 2 uri hoda oddaljeni vrh Porezna (1632 m).
V objemu snega.
Proti vrhu so se kazale zaplate snega. Planinski dom Andreja Žvana-Borisa (1590 m) je bil obdan s snegom. Porezen je v lepem vremenu razgleden vrh med Gorenjsko in Primorsko. Ponosno sc dviguje nad Davčo, Cerkljanskim in Baško grapo. Dostop je možen iz Davče, Cerknega čez Poče, Cerknega čez Labinje in iz Sorice čez Petrovo Brdo. Gora pa kaže na vsako stran drugačen obraz. Na severu sc razgrinjajo prostrani travniki, ki so bili to pot pod snežno odejo, na jugu in zahodu pa strme grape in pečevja. Čez vrh je med svetovnima vojnama potekala državna meja med Italijo in Jugoslavijo. Spomin na te čase je koča tik pod najvišjo točko, ki je zgrajena na temeljih italijanske stražnice.
V planinskem domu je bilo le nekaj pohodnikov. Premočeni smo se preoblekli in sc pogreli ob zakurjenem kaminu. Vpisali smo se v knjigo pohodnikov, sc okrepčali ter poklepetali / znanci. Sredi dneva smo odšli iz toplega planinskega doma, ovitega v meglo, iz katere je rosilo. Vračali smo se v Labinje. Planinska steza je bila razmočena in na nekaterih mestih nevarno gladka. Občudovali smo spomladanske rože, ki so poganjale izpod zaplat snega, nizko drevje, zveriženo zaradi trde narave - dolge zime in večnega prepiha in burje.
Premočeni od stalnega rosenja smo se po slabih dveh urah hoje ustavili v Labinju pri Obidovih, se preoblekli in pojedli pripraviljeno domačo juho ter ob daljšem klepetu in obujanju mladostniških spominov, gasili žejo. Potem smo se odpeljali proti Logatcu.
Marinka Petkovšek
8
CM
rs
Olj
Športni kalejdkoskop
AKTIVNE POČITNICE
V GOSTINSKO REKREACIJSKEM CENTRU ZAPOl JE PRI LOGATCU
V novem sodobnem .športno rekreacijskem centru pri Logatcu, bi radi otrokom polepšali počitnice. Organizirali bomo dvakrat po en teden nepozabnih aktivnih počitnic. Otroci bodo nastanjeni v prostornih in svetlih skupnih ležiščih. Prostora imamo za 16 dečkov v eni sobi in 16 deklic v drugi sobi. Na programu bodo različne dejavnosti. Začetna in nadaljevalna šola plavanja v pokritem bazenu, jamarstvo, pohodništvo, plezanje, zabavni program, spoznavanje potapljaške opreme in še marsikaj. Ekipo ustrezno izobraženih vaditeljev vodi Matjaž Martinšek, ki ima dolgoletne izkušnje pri delu z otroki, sicer vodja športno rekreacijskih dejavnosti centra. Info: 031-887-777, matja/.martinsckfegrc-zapoljc.si . Prijavnico in več informacij dobite na www.grc-zapoljc.si. na vašo željo pa vam jo pošljemo na dom oz. na elektronski naslov.
1. termin 13. avgust - 18. avgust
2. termin 20. avgust - 25. avgust
Prihod v nedeljo ob 18 h, odhod v petek ob 16 h. Starost otrok 9 do 12 let. Cena 33.550 sit / 140 (
-
Pod vodstvom Simone Dcrnulc in Gregorja Dolenca se nas je 14. maja začel avtobus planincev odpeljalo v Trento na 6-urno hojo po drugem delu Soške poti, ki vodi obiskovalce Triglavskega narodnega parka ob Soči od njenega izvira proti Bovcu. Pot povezuje steze in mirne, manj znane dele doline Trente in Soče. Posebna zanimivost poti so slikovite brvi, po katerih večkrat prečkamo reko. Celotna pot od izvira Soče po dolini Trente in Soče vse do meje parka pri Kršovcu je dolga okrog 20 kilometrov. Letos smo se podali na drugi približno 12 kilometrov dolg del poti od vasi Trenta do odcepa glavne ceste v dolino Lcpcnc. Zaradi slabšega vremena pa smo pot skrajšali in jo končali v vasi Soča.
Hojo smo pričeli pri informacijskem središču Triglavskega narodnega parka v Trenti. Informacijske table ob poti so nam ponazorjalc naravne značilnosti ter prikazale način življenja teh krajev.
V gorskem svetu so skalni podori pogosti. Pod pobočjem Osojnika na levem bregu Soče ob vznožju zaraslega ustaljenega podora že dolgo ležita dva velikanska skalna
Po Soški poti
//. del-od Trente do Soče
bloka: Veliki in Mali kamen. Podiranje ogromnih količin skal v zadnjih petnajstih letih jc tod okoli dodobra ogrozilo življenje. Zato smo na tem delu poti korak nehote nekoliko pospešili.
Na najvišjem delu poti, Pod konjsko glavo, dobrih 100 višinskih metrov nad reko Sočo, smo planinci občudovali posebno vegetacijo. V občasno vlažnem skalovju uspeva zanimivo rastje. Ob slapu v vzhodnem delu stene se pojavlja tudi tisa. Okolica tega skalovja pa je poraščena z mešanim gozdom, kjer prevladuje črni gaber. Ko smo se spustili niže k Soči, smo prispeli do razpotegnjenc vasi Soča s 1X1 prebivalci. Ovčereja in kozjereja sta bili vse do 2. svetovne vojne osnova za preživetje v dolini Trente. Travniki in pašniki so bili prav do najvišjih poraščenih površin počiščeni do zadnje bilke. Najtežavnejše opravilo je bilo »vrharjenje«. Potem ko se jc živina umaknila s planinskih pašnikov, so Trcntarji poželi tudi strmine in težko dostopne police okoliških vrhov. Že od nekdaj cenjeni bovški sir je od leta 2004 izdelek z zaščitenim geografskim poreklom.
V vasi je še vedno mogoče opaziti hiše z značilno arhitekturo, ki jc nastala na stičišču alpske, furlanske in mediteranske kulture v 18. in 19. stoletju. Bovško-trentarska hiša ima vrhhlevno zasnovo z zunanjim stopniščem in gankom pod širokim napuščem. Spodaj jc hlev z gospodarskimi prostori, nad kletjo kamra, izba in črna kuhinja z vežo, pod streho pa prostor za hrambo sena. Masivnost stavbe poudarja strma dvokapna streha z izrazitimi čopi in leseno kritino šinkelni. Posebnost gradnje jc bil od stavbe ločeno stoječi dimnik, ki je varoval hišo pred požarom. Edini skupek hiš v vasi jc ob glavni cesti okrog cerkve sv. Jožefa. Trenutno jo obnavljajo, zato si bo mogoče zanimivo poslikavo Toneta Kralja s hudičem v podobi Mussolinija (iz I. 1944) ogledati po prenovi. Ob cerkvi jc nad civilnim še vojaško pokopališče, na katerem je pokopanih več kot 600 avstroogrskih in italijanskih vojakov, ki so padli na bojiščih med Javorščkom in Krnom v letih 1915-1917.
Simona Dernulc
Športni kalejdoskop
Na majskem K o sen jaku
Zadnjo soboto v maju smo sc logaški planinci pod. vodstvom Anuškc Blaško odpravili na Košenjak na Koroškem. Pri Krpanu sc nas je zbralo za manjši avtobus. V Ljubljani sc nam jc pridružila šc ena pohodnica. Potem smo se odpeljali proti Dravogradu, kamor smo prispeli sredi dopoldneva. Tu smo se ustavili za krajši čas v tem geografskem stičišču treh dolin Koroške: Dravske, Mežiške in Mislinjskc ter treh pogorij: Pohorja, Kozjaka in Strojne. Dravograd jc eden najstarejših listinsko izpričanih trgov v Sloveniji. Nad starim mestnim jedrom z romansko cerkvico sv. Vida šc danes vztrajajo ostanki gradu.
Po ozki in strmi poti smo se z avtobusom pripeljali do Planinskega doma Košenjak (1 169 m), od koder smo odšli po markirani planinski poti skoz smrekov gozd, kjer so rasle bogato zoreče borovnice. Kmalu smo prišli na razgledni vrh, kjer je postavljen kozolček in skrinjica z žigom, ki smo ga vtisnili v Dnevnik slovenske planinske poti (razširjena SPP). Okrog jc rasel modri Koehov svišč, ki jc paša za oči in fotografiranje.
Košenjak je skupno ime za hribovje, ki kot skrajni južni odrastek Golice (Koralpe) sega na slovensko ozemlje, torej gorovje severno od Drave, med Vičem in Muto, ki se na drugi strani državne meje širi proti severu med Labodsko dolino na zahodu in Graško kotlino na vzhodu. Najvišji vrh jc Košenjak (1522 m), po njem poteka slovensko-avstrijska meja. Z vrha sc vidijo Pohorje. Paški Kozjak in Uršlja gora, pogled pa sc v ozadju lahko sprehodi po Posavskem hribovju, kjer izslopa Kum. Na jugozahodu se zvrstijo: Raduha. vrhovi Savinjskih Alp z Ojstrico v ospredju, Peca, ki je bila pobeljena s snegom, Košuta in Obir. Ime Košenjak morda
V zelenju Košenjaka.
Foto: M. Petkovšek
izvira iz košenic. Tod prevladujejo samotne kmetije, ki živijo predvsem od gozdarstva in živinoreje. Pogorje Košenjaka skriva nekatere redke in ogrožene rastlinske ter živalske vrste.
Po krajšem počitku smo se zaradi oblačnega vremena, ki je ponujalo dež, kmalu vrnili po drugi poti mimo planinskega doma do manjšega zaselka, kjer nas je že čakal avtobus, s katerim smo sc odpeljali proti domu, kamor smo se kljub dolgi vožnji pripeljali že sredi popoldneva, da bi ena od planink ne zamudila pevskih vaj.
Marinka Petkovšek
Na Blegoš
■I
V nedeljo, 7. maja, smo sc logaški planinci v jutranjih urah odpeljali izpred Krpana na 30. pohod na Blegoš. Bilo nas je za poln avtobus. Pod vodstvom Jerneja Rusa smo se peljali mimo Rovi in Žirov, nato smo s ceslc proli Škofji Loki zavili skoz Hotavljc do leskovice («00 m).
V oblačnem vremenu smo hodili dve uri po markiranih gozdnih poteh in bližnjicah. Na pol poti smo se ustavili pri Zavetišču gorske straže na Jelencih (1 1X5 m). Po krajšem počitku smo odšli dalje. Začele so se kazati zaplate snega. Dospeli smo do Koče Škofjeloškega odreda (1391 m). Po krajšem počitku smo sc povzpeli šc na vrh zasneženega Blcgoša (1562 m), najvišjega vrha Škofjeloškega hribovja med Poljansko in Selško dolino. V oblačnem vremenu jc bil slabši razgled na Koprivnik. Mladi in Malenski vrh Icr l.ubnik, Polliograjsko hribovje s Tošccm in Posavsko hribovje s
Kumom, delček Poljanske doline, Zirovske in Idrijske hribe, Snežnik. Javomike in Trnovski gozd, Porezen, Spodnje Bohinjske gore, Ratitovec, Julijce s Triglavom, Karavanke s Stolom, Bcgunjščico in Dobrčo ter Kamniške Alpe s Storžičem, Kočno, Grintovcem, Krvavcem, Skuto in Veliko planino. Dražgoško goro z Dražgošami ter Jelovico.
Po razgledu in vpisu v knjigo smo sc v hladnem vremenu v koloni vračali do Koče Škofjeloškega odreda. Tu smo se preoblekli, polrddi na vpisnem mestu datum prihoda ter se okrepčali. Ob 11. uri smo se udeležili spominske svečanosti s kulturnim programom. Slavnostni govornik jc bil mag. Franc F^kar, predsednik PZS. Naš dolgoletni planince Janez Slabe je dobil posebno priznanje za 20. pohod.
Na srečanju s prijatelji in znanci je marsikdo tudi zaplesal oh zvokih žive glasbe. V hladnem popoldnevu smo se vrnili do leskovice, ki je bila zaradi birme lepo urejena. Na poti domov smo se ustavili v Žireh, kjer so pod velikim šotorom slavili stoletnico svojega klekljarstva: lam so tudi prodajali klckljarske izdelke in vzorec.
Sredi popoldneva smo se srečno pripeljali v Logatec s povabilom na prihodnje pohode.
Marinka Petkovšek
Na Jelencih s poti na Blegoš.
Foto: M. Petkovšek
Misel,
ki jo poklanja študijski krožek Žarek
"Obstaja eno samo zdravilo zoper velike skrbi - drobne radosti."
(K. H. VVagerl)
O
U
z
Športni kalejdoskop
Državni podprvaki
Uspešen obračun TSK Logatec ob koncu tekmovalne sezone
V letošnji tekmovalni sezoni so tekmovalci TSK Valkarton Logatec vse svoje znanje in moči usmerjali k najboljšim rezultatom na tekmah za Pokal Slovenije. Zadnja pokalna tekma seje odvijala I. aprila na Rudnem polju na Pokljuki. Tekmovalci so se pomerili v štafetnem sprintu. Vsi so uspešno nabrali še nekaj dodatnih točk in povečali kvoto točk v skupnem seštevku. Po končani tekmi je bila razglasitev najboljših tekmovalcev letošnje sezone za Pokal Slovenije in najbolj uspešnih klubov.
Želja po skupnem prvem mestu za Pokal Slovenije se ni izpolnila. Kljub temu pa so bili tekmovalci in člani kluba zelo ponosni na to, da so državni podprvaki med tekaškimi klubi v Sloveniji. Vsak tekmovalec v klubu je s predanim in trdim delom prispeval k temu zavidljivemu naslovu.
Klub se lahko pohvali s številčnim podmladkom, in seveda, z močno ekipo v otroških kategorijah. Na žalost, pa zaradi maloštevilnosti pri starejših kategorijah, kljub uspešnim tekmovalcem ni bilo možno pridobiti dovolj točk za uvrstitev na skupno prvo mesto.
Končna uvrstitev
1. v otroških kategorijah Pokal Slovenije 2005/06 MDI
3. Patrik Rupnik 6. Šimenc 10. Lovro Malnar 15. Martin Rupnik
MDE
2. Patricija Pcllis 5. Špela Molk
SDI
1. Matjaž Gorjanc
2. Rok Tršan
10. Juš Oblak
11. Andrej Pctkovšek 18. Matej Brus
SDE
2. Eva Sever-Rus 5. Ema Likar 9. Uta Malnar 15. Nadja Dcbevc 18. Matej Brus
b
7T
3
C <
tekmovalcev TSK Valkarton: za   2. v odraslih kategorijah:
MME
4. Katarina Bešvir MMI
1. Matej Šimec
2. Boštjan Klavžar
3. Kristjan Pcklaj
5. Martin Rupnik I 1. David Kune 17. Anžc Rupnik
SME
I. Ana Šimenc JUI
3. Blaž Bešvir ČL
3. Jure Tršar
4. Jože Pctkovšek
Prvo mesto v otroških kategorijah in drugo mesto v uvrstitvi klubov za Slovenski pokal v sezoni 2005/06 je za tekmovalce TSK Valkarton Logatec spodbuda za začetek poletnih treningov, kijih bodo tekmovalci opravili na domačih terenih in na julijskih pripravah na Vrhu Svetih Treh Kkraljev.
Vodstvo kluba in tekmovalci se bodo še naprej trudili za najboljše rezultate in za ohranjanje najboljših uvrstitev v Slovenskem pokalu in na državnih prvenstvih. Gre za tradicijo, ki seje TSK Valkarton Logatec drži že celo vrsto let.
Mira Oblak
Končno državne prvakinje
Rokomctašice OŠ »8 talcev« so po mnogih odrekanjih, težkih in napornih treningih prišle na sam rokometni vrh Slovenije! Vsak dan 90 minut od torka do petka smo žrtvovale svoj prosti čas. Sklecc, dvigi trupa, ladjice, tek, podaje in igranje. Na treningih smo premagovale lenobo. Premagale smo vse težave in šle naprej. Veliko ljudi nas je že odpisalo zaradi lanskih slabih iger, a vrnile smo se tja, kamor sodimo, in tega smo vesele. Vsaka zmaga nam jc dala novo upanje.
Naenkrat pa seje 14. aprila zgodilo to, česar si še sanjati nismo upale: postale smo šolske državne prvakinje. Lahko se zahvalimo našim navijačem, ki so nas spremljali v finalu, in trenerki Zdenki Dcž.man, ki nas jc zbrala skupaj ter prenašala naše muhe.
Irena Košir, H.b OŠ »H talcev« Logatec
TT13PM \
Slavje tekmovalcev spričo uspešne sezone na Pokljuki.
Foto: Peter Oblak
f|METREL Mehanika
sestavni deli in naprave
METREL Mehanika d.0.0. http://www.metrel-mehanika.si Ljubljanska cesta 80, &!* ^iftfM*'
1354 HORJUL, SLOVENIJA        Fax.:    +386 (1) 7558-226
Smo uspešno podjetje z več kot 40-letnimi izkušnjami pri izdelavi kovinskih polizdelkov. Proizvodnja poteka v novozgrajenih prostorih s sodobno opremo. Zaradi rasti in tehnološkega razvoja podjetja vas vabimo, da se nam pridružite.
Zaposliti želimo nove sodelavce:
Tehnolog za preoblikovanje pločevine Pogoji:
- V., VI. ali VII. stopnja izobrazbe strojne smeri,
- znanje nemškega ali angleškega jezika,
- zaželene delovne izkušnje s področja preoblikovanja pločevine,
- zaželeno poznavanje Autocad.
Referent nabave
Pogoji:
- V. stopnja izobrazbe strojne ali druge tehnične smeri,
- delovne izkušnje s področja nabave,
- znanje enega tujega jezika,
- komunikacijske sposobnosti.
Vzdrževalec
Pogoji: IV. stopnja izobrazbe elektro smeri
Kvalificirane in priučene delavce za oblikovanje in spajanje pločevine Nudimo ustvarjalno delovno okolje in dobre možnosti za strokovni razvoj.
Objava velja od 15. junija 2006 dalje.
Prijave z opisom delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naš naslov. Informacije na telefon 7558 302.
Iz sveta mladih
Kurirček vpet v prenovo programov
Že nekaj let je, kar je bil sprejet nacionalni program za javne vrtce, in od takrat si prizadevamo tudi v vrtcu Kurirček prenoviti načine in postopke dela s predšolskimi otroki
Najnovejše raziskave kažejo, da se je treba prav v najzgodnejšem razvojnem obdobju (do treh let in pol otrokove starosti) veliko in kvalitetno ukvarjati z otrokom, saj to obdobje pomembno in trajno vpliva na razvoj kasnejših življenjskih spretnosti. Predvsem je pomembno otrokom v tej starosti omogočati dovolj izzivov, da bodo lahko razvili funkcije, ki vplivajo na gibalni, jezikovni, spoznavni, intelektualni, čustveni razvoj, omogočati čim pogostejšo interakcijo med odraslimi in otroki, prav tako pa tudi zagotavljati dovolj kvalitetnih bivanjskih pogojev, ki omogočajo dobro počutje, občutek sprejetosti, varnosti, pripadnosti za vzpodbujanje razvoja pozitivnih čustvenih transferov in socializacije.
Vzgojiteljice spretno organizirajo dejavnosti nacionalnega programa, tako da so v daljšem časovnem obdobju zajeta vsa področja dejavnosti; to so družba, jezik, matematika, narava, umetnost, gibanje.
Otroci se ob tem učijo samostojnega odločanja, odgovornega ravnanja in ugotavljajo posledice svojih odločitev. Tudi pri počitku, ki v vrtcu ni več nuja, ampak potreba in možna izbira, otroci bolje spoznavajo svoje potrebe in se učijo ravnati skladno s svojim bioritmom. Za uresničevanje načela enakih možnosti jc treba v vrtcu organizirati take dejavnosti, ki so dostopne vsem otrokom, nc glede na različnosti, ki jih otroci prinašajo iz svojega domačega okolja.
Vzgojiteljice otroke opazujejo, spremljajo njihov individualni razvoj, kar jim jc podlaga za načrtovanje in izvajanje dela v oddelku, ki temelji na zanimanjih, željah, potrebah, in sposobnostih otrok v skupini. Na načelu individualnega pristopa lemelji ludi delo svetovalne delavke, ki svetuje stokovnim delavkam in staršem kako ravnati z otroki, ki prinašajo s seboj specifične posebnosti, težave; znaten del svojega časa pa posveča individualni strokovni pomoči otrokom s posebnimi
potrebami.
Partnerstvo med starši in vzgojitelji ter odprto medsebojno sodelovanje še povečuje možnost skladnega vsestranskega otrokovega razvoja. Starši imajo možnost sprotnega vsakodnevnega informiranja o otrokovem počutju. Prav tako lahko starši sodelujejo pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu, vendar morajo pri lem upoštevati strokovno avtonomijo vzgojiteljic in vrtca, saj smo kot strokovnjaki na področju predšolske vzgoje zavezani načelu avtonomnosti in strokovne odgovornosti.
V vrtcu Kurirček želimo svoje poslanstvo izvajati na najvišji strokovni ravni, zato se posvečamo izobraževanju, kije poglavitnega pomena pri kakovostnem razvoju naše institucije. Še naprej si želimo dobrega sodelovanja in ustvarjalnega duha in še naprej se bomo trudili v prid vaših in naših malčkov.
Frida Rupnik
Lutkarji - uspešni tudi na državnem srečanju
Člani lutkovnega krožka OŠ Rovte še posebej ponosni na svoje letošnje delo
Lutkarji iz Rovt so se uspešno predstavili na medobmočnem srečanju lutkarskih skupin v Grosupljem. Njihovi »Pisani krokarji« so navdušili gledalce in strokovno žirijo ter selektorico Ireno Rajh Kunaver. Tako so skoraj nepričakovano bili povabljeni tudi na državno srečanje lutkovnih skupin 12. maja v Prešernovem gledališču v Kranju.
Petnajst mladih lutkarjev seje z mentoricama v petek zjutraj odpeljalo v Kranj. Nekoliko nervoze jc seveda bilo, saj zaigrati v Prešernovem gledališču ni bilo kar tako. V mislih je vsakdo še ponavljal že velikokrat izgovorjeno besedilo, da se nc bi v tako pomembnem trenutku kaj zalomilo. Vendar tudi v Kranju so bili deležni pohvale. Ker so bili rovtarski lutkarji prvi na vrsti, so si lahko pogledali še nekaj predstav.
Mentorici pa sta ostali še na preostalih predstavah in si z zanimanjem ogledali različne vrste lutk in izvedb ter odkrili kar nekaj novih idej, ki jih bosta skušali uresničiti v prihodnje. Sodelovali sta tudi na zaključnem razgovoru vseh, ki so sodelovali na državnem srečanju. Mentorji so tudi tu dobili nekaj novih napotkov in sugestij.
Zahvala za odmeven uspeh rovtarskih lutkarjev gre JSKD-Območno izpostavi Logatec in Ncvcnki Malavašič, ki jim jc omogočila gostovanji v Grosupljem in v Kranju. Morda še kakšno gostovanje, in potem bodo lutkarji odšli na zaslužene počitnice in kovali ideje za prihodnost.
Metka Bogataj
PETROL
Petrol d.d., Ljubljana
Za delo na najemnem bencinskem servisu Godovič iščemo NOVE PRODAJALCE ALI PRODAJALKE,
z možnostjo kasnejše oddaje bencinskega servisa v najem.
Od kandidatov in kandidatk pričakujemo:
- IV. stopnjo trgovske smeri ali ustrezno prekvalifikacijo (za prodajalca)
- V. stopnjo strokovne izobrazbe trgovske smeri ali prekvalifikacijo za trgovinskega poslovodjo (za možnost kasnejšega najema)
- smisel za delo s strankami
- računalniško predznanje
- vozniški izpit
- urejenost, prizadevnost, natančnost
- komunikativnost
Ponujamo:
- razgibano delo
- možnost napredovanja
- stimulativno nagrajevanje
- možnost strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja
Prošnje s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Petrol d.d.,Ljubljana, Sektor ravnanje s človeškimi viri, Dunajska 50, 1527 Ljubljana Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja, s polnim delovnim časom. Podrobnejše informacije so na voljo na telefonu 05 30 27 722 Objavljeno 15. junija 2006
u.
%
S _
Iz sveta mladih
Maketarji ponovno uspešni
Tudi letos je Modelarsko makctarski klub Logatec organiziral krožek za osnovnošolec. Udeležili so se ga učenci obeh logaških osnovnih šol. Na krožku je 33 mladih modelarjev izdelovalo modele letal in modele raket.
■■■■
Start modela rakete s padalom.
Foto: Jan Prpič
V marcu so se pomerili na klubski tekmi. Sedmerica najboljših seje 22. aprila udeležila Odprtega mestnega tekmovanja Ljubljane, na katerem so sodelovale šole iz celotne notranjske regije.V kategoriji raket s padalom jc Lovro Nagode zasedel prvo mesto, Gregor Frančeškin pa tretje. Sočasno je potekalo tudi mladinsko državno prvenstvo. Janko Rupnik je v kategoriji raketoplanov osvojil naslov državnega prvaka. Osvojena so bila še tri druga mesta in eno tretje. V ekipnem tekmovanju so domov prinesli dve zmagi in eno drugo mesto.
Matjaž Brus
Šestič z mladimi raziskovalci
Na šoli v Rovtah je 10. maja potekalo že šesto leto zapored srečanje mladih raziskovalcev Notranjske regije. Letos so mladi iz 8. in 9. razredov opravili 5 raziskovalnih nalog z različnih področij.
Prvi sta se predstavili raziskovalki OŠ dr. Ivana Korošca iz Borovnice. Devetošolka Mateja Pristavec je ob mentorstvu Simona Lukana predstavila zanimivo raziskovalno nalogo s področja biologije: Vsebnost vode v južnem sadju. Klara Gabrovšck jc imela nalogo s področja kemije: Iz sladkega v kislo. Raziskala je pripravo kisa po domačem receptu.
Hidroponskega gojenja paradižnika sta se loti devetošolki z. naše šole: Klara Mlinar in Sabina Mivšck z mentorico Magdaleno Kune. Druga raziskovalna naloga z. naše šole jc segla na področje etnologije. Larisa Jereb in Ana Lukančič sta pod mentorstvom Marije Logar raziskovali stare običaje ob porokah v Rovtah in jih primerjali z današnjimi.
Osmošolca Tim Šfiligoj in Manca Jurca z OŠ »8 talcev« sta ugotavljala prometno varnost učencev njihove šole pri prečkanju Tržaške ceste. Ggcografsko nalogo sta opravila pod vodstvom Alenke Lepoša Berro.
Po uspešni predstaviti so sledila še (nc)pri jetna vprašanja vseh mentorjev, na katera pa so mladi raziskovalci uspešno odgovarjali.
Na državno komisijo so poslali vseh pet raziskovalnih nalog. Konkurenca jc bila huda. Komisija jc odločila, katere raziskovalce povabi 2. junija v Mursko Soboto v boj za zlata in srebrna priznanja. Izbrane so bile naloge s področja biologije, kemije in ekologije z varstvom okolja. Z zadnjega področja jc prav naša naloga. Vsem smo zaželeli uspešen »boj« za čim višja priznanja.
Petra Bezeljak, Šolsko novinarstvo OŠ Rovte
Tudi šolarji za dobrodelnost
Šolski sklad OŠ "8 talcev" jc letos že peto leto po vrsti pripravil dobrodelni koncert z nazivom »Naši otroci z gosti za našo šolo«; izkupiček je bil namenjen dejavnostim šolskega sklada. Nastopili so učenci naše šole, glasbeni gost pa jc bil znani pevec Adi Smolar. Še preden pa seje v dvorani začelo veliko navdušenje in ploskanje Adiju, je spregovorila naša ravnateljica, Metka Rupnik. Na odru seji jc pridružil Franc Godina, predsednik Društva logaških likovnikov. Izročil jc ravnateljici ček z izkupičkom dobrodelne prodaje likovnih del. Ček jc namenjen šolskemu skladu. Nato jc Adi Smolar, težko pričakovani gost, zapel štiri pesmi ter nas presenetil še z »nagradno« pesmijo. Vse je navdušila pesem Rolica papirja.
ZaAdijem so nastopili dcklamatorji razredne stopnje, kijih pripravlja Melita Mihcvc. Plesna šola Taurus pod vodstvom Tanje Muževič seje predstavila s plesnimi točkami; zaplesale so mlajše deklice, mladinke in starejše mladinke. Učenci četrtih razredov so predstavili svoj recital, ki gaje zrežiral Simona Kavčič. Nadalje so
se predstavili zmagovalci dcklamatorskega tekmovanja, ki ga vsako leto v mesecu kulture pripravlja Milena Herblan Gostiša.
Zapeli so tudi vsi trije pevski zbori: pripravljalnica pod vodstvom Marinke Istenič, otroški pevski zbor, ki ga vodi Martina Lcskovcc (na koncertu jo jc nadomeščal Franc Pupis), in mladinski pevski zbor pod vodstvom Tanje Žagar.
In koncert, ki gaje povezovala Tina Rupnik, pripravile pa članice šolskega sklada Snježana Roječ, Zala Lukan Scdcj in Julija Bešvir, je sklenil učiteljski oktet Kol'k'r tol'k'.
Iskrena hvala vsem sponzorjem in vsem, ki ste se koncerta udeležili in s tem izrazili spoštovanje do vseh nastopajočih ter pripomogli, da bi skupaj ustvarili boljši jutri našim sošolcem, ki bodo deležni pomoči šolskega sklada.
Neža Verdinek, OŠ "8 talcev"
Iz sveta mladih
Ne nazadnje
Ubranega petja in zarecin oci
Navdušenje otrok, živahnost in čudoviti zvoki so se nalezli vseh poslušalcev, ki so se v velikem številu zbrali k poslušanju zborov na dekanijski reviji
Na predzadnjo majsko nedeljo jc bilo živahno pred cerkvijo Rožnovcnske Matere Božje v Logatcu. Iz vseh koncev vrhniške dekanije so prihajali mladi pevci. Ob treh seje namreč v župnijski cerkvi začela revija otroških in mladinskih zborov dekanije Vrhnika. Predstavilo seje devet zborov: Mladinski zbor sv. Nikolaja-KUD Adoramus Logatec (pod vodstvom Marjana Grdadolnika) pa otroški zbori iz Bevk (zborovodkinja Martina Dolinšek), Borovnice (zborovodkinja Natalija Rot), Dolnjega (zborovodkinja Bstcra Grdadolnik) in Gornjega Logatca (zborovodkinja Katja Nagode), Rovt (zborovodkinja Urša Logar), z Vrhnike (zborovodkinja Mateja Burjak) ter Mladinska zbora iz Horjula (zborovodkinja Veronika Grdadolnik) in Bevk (zborovodkinja Sabina Marolt). Zbori so predstavili majniško lepo izbran in živahen program. Vsak zbor je bil na svoj način poseben in prijeten za poslušanje.
Morda je po številu in ubranem 2. glasju izstopal borovniški otroški zbor. V primerjavi z lanskim letom seje številčno in glasovno okrepil gornjclogaški otroški zborček, kije dobil tudi novo zborovodsko moč. Otroški zbori iz Bevk, Dolenjega Logatca in z Vrhnike so izbrali živahen program. Morda je zanimivo (ali pa žalostno?!), da otroški zborček »najštevilčnejše cerkve« v vrhniški dekaniji (sv. Pavel, Vrhnika) šteje komaj dobrih 10 pevk in pevcev. V otroško-mladinskem zbor iz I lorjula prepevajo večinoma deklice in dekleta in so, za razliko od drugih zborov, peli ob spremljavi kitare. Župnija Bevke se jc predstavila (tudi) s 4-glasnim mladinskim petjem. Med mladinskimi zbori je gotovo kvalitetno izstopal Mladinski zbor sv. Nikolaja-KUD Adoramus iz Logatca, ki seje predstavil tudi na občinski in medobmočni reviji zborov v Logatcu. Njihov zborovodja Marjan Grdadolnik je tudi najizkušenejši med vsemi, ki so tisto nedeljo stali pred zbori. Sicer so vse zborovodje zelo mlade in večina jih je šele na začetku svoje zborovodske poti.
Za zaključek so vsi zbori pod vodstvom Marjana Grdadolnika in ob orgelski spremljavi Mihaele Gostiša zapeli še tri pesmi. Navdušenje otrok, živahnost in čudoviti zvoki so se nalezli vseh poslušalcev, ki so se v velikem številu zbrali k poslušanju.
Program jc prijazno povezovala Urška Nagode. Po končani reviji, ki se lahko po kvaliteti mirno primerja z občinskimi pevskimi revijami, so nastopajoči dobili tudi nekaj dobrega za želodčke.
»Sc žc veselim, da se drugo leto spet vidimo!« sem še slišala ob odhodu iz ust ene od pevk.
MG
KERAMIČNA DELAVNICA TER VAŠKI MUZEJ IN GALERIJA LAZE
Ogled stalne razstave starih predmetov.
Informacije: KŠD LAZE, Nataša Prestor, tel.: 01 7544 803, 031 380 398.
Bralci pišejo
Dobrodošli v restavraciji
Logatčanka
Ali pa tudi ne!
V nedeljo, 7. maja, ob 14.30 sva s prijateljem zavila v omenjeno restavracijo, ker sem na LEP-u videla prijazno povabilo. Restavracija je bila odprta. Da ne strežejo, nama je povedal natakar, da jc pač taka komanda od šefa. Odšla sva z »dolgim nosom«.
Mahnila sva jo v Zaplano, kjer sva bila prijazno postrežena. V Logatčanko pa naju zagotovo ne bo lep čas, saj je še toliko gostiln, ki so prijazne in gostov ne zavračajo. V omenjenem gostišču jih imajo očitno preveč.
Ja, prijazna postrežba in kvalitetna ponudba je še vedno najboljša reklama.
Pa srečno, Logatčanka!
Ivana Mugerle Sedmak
Bralci pišejo
V našem Domu je
vselej kaj novega
V Domu starejših v Logatcu sem že četrto leto. Čas hitro mineva, ker se v Domu kar precej dogaja.
Zelo radi poslušamo pevski zbor Društva upokojencev Logatec, ki poleg petja vedno pripravi tudi kak skeč, da se tudi malo nasmejimo. Zabavne so tudi branjevke s Primorskega. Posebej prisrčni so otroci, ki pridejo in zapojejo in uprizorijo kako igrico. Vedno nas obiščejo za novo leto in še kdaj vmes. Za novo leto se nas vedno spomnijo tudi pri Karitasu
V maju smo sadili rožice. Nekateri stanovalci so pomagali, drugi gledali. Za vse je bilo lepo. Vsak dan, razen v soboto in nedeljo, imamo telovadbo. Skoraj vsako soboto je tudi maša. Drugače pa so sobote in nedelje, če ni obiskov, precej dolgočasne. Tudi stanovalci sc bolje počutimo, ko je spet ponedeljek inje vse bolj živahno.
Prejšnji teden smo načrtovali izlet na Bled in še kam, pa nam jc vreme, žal, prekrižalo načrte. Naslednji mesec bo piknik, na katerega bomo povabili tudi svojce. Zdaj se bodo začeli dopusti in do jeseni bo malo zatišja.
Ivanka Pečenik
VOJNI MUZEJ LOGATEC Ogledi ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure, med tednom po dogovoru.
Informacije: Janez Švajncer, tel.: 01 7542 790.
MUZEJ STARIH PREDMETOV NA GRIČU
Ogledi po dogovoru. Informacije: Ivanka Urbas, tel.: 01 754 11 02.
Ne nazadnje
rte
C fD
fO
Bralci pišejo
Gone With the Wind
Še četrtič (in menda zadnjič)
V prevajalskem "poslu" so dobesedni prevodi dvorezen meč. Pogosto se izkaže, da znajo biti čisto uporabna zadeva, kar je z nekaj lepimi primeri (Eine kleine Nachtmusik - Mala nočna glasba, How Green Was My Valley - Kako zelena je bila moja dolina) v prejšnji številki Logaških novic g. Štcfančič tudi lepo nakazal.
A žal se še pogosteje izkaže, daje treba biti z dobesednimi prevodi karseda previden. Eden najbolj v nebo vpijočih primerov, ki mojo trditev absolutno potrjuje, je ravno Gershwinova Rhapsody In Blue, dobesedno prevedena v 'Rapsodijo v modrem'. Prevod prvih dveh besed je popolnoma pravilen rhapsody v 'rapsodija' in in v 'v'. Zatakne pa se pri tretji besedi.
Vsi smo se že v osnovni šoli pri pouku angleškega jezika naučili angleška imena najpogostejših barv in ena od njih (celo ena primarnih) je tudi modra, po angleško blue. Vendar pa Gershvvinovo delo za solo klavir in orkester z modro barvo nima prav nič skupnega, saj npr. niti solistu ni predpisano, da mora imeti modro glasbilo, niti dirigentu, naj si obleče modro obleko, Gcrshwin pa tudi ni bil eden tistih redkih skladateljev, ki so po principih sinestezije "slišali v barvah" (tak je bil npr. ruski skladatelj Aleksander Nikolajcvič Skrjabin, ki je ta koncept uporabil med drugim v svoji simfonični pesnitvi Prometheus).
Dobesedni prevodi so pogosto neuporabni in nepravilni iz enega samega razloga: ker imajo v mnogih jezikih mnoge besede več različnih pomenov, običajno v odvisnosti od konteksta. Tako blue v angleščini seveda lahko pomeni modro barvo, vendar ima beseda, koje uporabljena v drugačnem, npr. glasbenem kontekstu, popolnoma drug pomen. Pomeni namreč 'otožen', 'žalosten'. Od tod seveda blue) kot glasbena zvrst. Tudi v popevkah in filmih pogosto slišimo frazo to feel blue, ki pa ne pomeni, da se nekdo počuti modro obarvano, temveč da je otožen, žalosten, melanholičen ... Tako postane jasno, daje slovenski žal "že zdavnaj ustaljen" - prevod Gcrshvvinovcga dela nepravilen in neprimeren.
Mislim, da sem dovolj nazorno pojasnil, zakaj so dobesedni prevodi pogosto neprimerna rešitev in iz tega in drugih razlogov se bomo pri Pihalnem orkestru Logatec še naprej držali navajanja večinoma izvirnih naslovov kompozicij, kijih izvajamo; argumente za to sem navedel tudi v mojem pismu v letošnji četrti številki Logaških novic, še enkrat pa želim jasno in nedvoumno poudariti, da tu nikakor ne gre za kakorkoli negativen odnos do slovenskega jezika ali za pomanjkanje jezikovnega občutka, pač pa za razloge in okoliščine, ki sem jih navedel in obrazložil v obeh mojih dopisih. Sapientisat!
Tine Vučko
KNJIŽNICA LOGATEC ob četrtkih ob 16.30 URA PRAVLJIC
ZAHVALA
Ivan lii i mit
Ob smrti dragega očeta Ivana Brenčiča se iskreno zahvaljujemo Lovski družini, Gasilskemu društvu, organizaciji Zveze borcev, Pevskemu društvu llotcdršica, Zasavskim rogislom, Društvu upokojencev ter vsem ostalim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča sinova Cveto in Janez z družinama
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil dragi mož, brat in stric
Janez Lukančič
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dr. Darji Modic Likar, kompletnemu kolektivu Zdravstvenega doma Logatec, reševalcem, pogrebnemu zavodu Mcnard, gospodu župniku Janezu Komparctu, vsem sosedom, pevcem, trobentarju in vsem, ki so darovali cvetje, sveče in za maše. Zahvala gre tudi čebelarjem. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Kristina, sestre Mici, Ivanka in Tončka ter brat Jože
Ne nazadnje
ZAHVALA
Po tem življenju ne ostane tO, kar smo zbrali, temveč listo, kar smo dali. (Gerard Chandrj)
Ciril Krašovec
()b boleči izgubi dragega moža se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečene lolažilnc besede, za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala za požrtvovalnost in nesebično pomoč sosedi marjanci Rupnik, zdravnici Darji Likar in reševalcu Marku Pctkovšku. Hvala pogrebnemu zavodu Mcnard, gospodu Petru Kuncu, Rudiju Korenču za poslovilne besede, pevcem in vsem. ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Tončka
Logatčanka podelila nagrade
Za dober tek še fiat seicento, Tomosov motor in skiro Extreme.
Zaključek nagradne igre v GRC je sovpadal s praznovanjem prve obletnice delovanja centra, in sicer 7. maja, na dan 1. slovenskega traktorskega partvja. V nagradni igri je sodelovalo kar 3995 gostov z oddanimi nagradni kuponi, ki so jih bili prejeli ob določeni konzumaciji v tamkajšnji restavraciji Logatčanka.
Novim lastnikom avtomobila fiata seicento, motorja Tomos in skiroja na električni pogon Hxtrcmc sta z. žrebom prinesli srečo in seveda nagrade kar dve lepotici slovenskega podeželja: Mateja Sešel, ki je titulo nosila lani, in Darja Hostnik, nosilka tega laskavega naziva.
Nagrade pa je izžrebancem predal sam direktor podjetja, Rajko Žakclj ml. Luka Šinkovec bo tako s skirojem raziskoval lepote Rovt, Andrej Rozman zanimivosti llotedršicc z motorjem, medtem ko bo Ana Goreč očitno še večkrat prišla iz Ljubljane v Logatec s Fiatom seicento.
u.r.
Pihalni orkester zaustavil svojo dejavnost!
Letos je občinski svet naše občine sprejel nov Pravilnik o delitvi proračunskih sredstev za ljubiteljsko kulturo, po katerem je dejavnost Pihalnega orkestra Logatec popolnoma izenačena z ostalimi dejavnostmi na področju ljubiteljske kulture. Potrebnih osnovnih in materialnih sredstev, dosežene kvalitetne ravni in s tem tudi specifičnih finančnih potreb pravilnik ne upošteva. Prek razpisa odmerjeni znesek za redno dejavnost Pihalnega orkestra Logatec za leto 2006 ne omogoča niti osnovne dejavnosti tega društva.
Zaradi nezavidljivega finančnega stanja v društvu je izvršni odbor KD Pihalni orkester Logatec v razširjeni sestavi na kriznem sestanku 17. maja sprejel sklep o začasni zaustavitvi dejavnosti Pihalnega orkestra Logatec. Prisiljena zaustavitev bo trajala do razrešitve nastalih težav; upajmo, da zaradi širšega družbenega interesa, zaradi 93-letne tradicije logaškega godbeništva in 6S-članskcga orkestra ne predolgo. Odgovornosti za nastalo situacijo godbeniki ne morejo prevzeti!
Slavko Albreht, predsednik društva
KNJIŽNICA LOGATEC GLASBENA ŠOLA LOGATEC
Spoštovane občanke, spoštovani občani! Vabim vas na slovesnost, s katero bomo počastili
15 - letnico samostojnosti Republike Slovenije.
Slavnostni govornik župan Občine Logatec Janez Nagode.
V literarno glasbenem recitalu, nastopajo: Sara Kern, Jurij Švajncer, učenci Glasbene šole Logatec
V četrtek, 22. junija, ob 19.30 v dvorani Glasbene šole Logatec.
Župan Občine Logatec Janez Nagode
t |
KNJIŽNICA ROVTE
ob četrtkih ob 16. uri URA PRAVLJIC
Ne nazadnje
Prvi spopad traktoristov
V okviru akcije »Lepota slovenskega podeželja« so 7. maja na poligonu Blagomix IOC Zapolje pripravili 1. Slovenski traktor party - tekmovanje s traktorji
Kar 85 udeležencev (73 moških, 12 žensk) / vseh koncev Slovenije se je pomerilo za prve „Slovenske traktorske šampione" - v moški in ženski konkurenci. Celodnevno tekmovanje je bilo začinjeno z veliko zabave in popoldansko-večerno glasbeno prireditvijo.
Tekmovalci so morali v čim krajšem času prevoziti progo s tremi ovirami. Na prvi oviri so se preizkusili v približevanju steni, na drugi izstopanju in vstopanju v traktor in na tretji oviri v zapleteni vzvratni vožnji med stožci. Najbolj seje borba razvnela v finalnih dvobojih, ko so morali traktoristi in traktoristke pokazati še kakšno dodatno spretnost.
Številni gledalci so spremljali zanimivo tekmovanje in se nasmejali odličnemu moderatorju Karlu Kurniku, kije tekmovanje popestril s številnimi humorističnimi domislicami. Najbolj glasno in navijaško najbolj atraktivno skupino Kovači so nagradili z obiskom Term Rogaška.
Prvaki v spretnostnih bvožnjah s traktorjem pa so postali med ženskami - 1. Ana Kastelic, I.ubijana. 2. Tanja Skodlar,
Vsi zmagovalci
Brezovica in 3. Urška Kotnik, Slovenj Gradec, med moškimi pa 1. Toni Markovič, Ivančna Gorica, 2. Andrej Povšič, Škocjan in 3. Andrej Ogulin, Semič. Uvrščenim do tretjega mesta so namenili pokal, izlet v Nemčijo in Francijo ter ogled tovarn John Dccrc in Kuhn; prvouvrščenima so poklonili še enomesečno uporabo traktorja John Dccrc, drugo- in tretjcuvrščenima pa darilne pakete sponzorjev, ki so tekmovalcem prispevali še več praktičnih nagrad.
Artemis
Od kresa k mlaju, šrangi do novega društvenika
»Na ovinku« je bilo za prvomajsko srečanje vse pripravljeno, toda vreme je zagodlo društvu in preprečilo srečanje - Najbolj vztrajni pa so vseeno praznik dela pričakali Na ovinku; kres je bolj tlel kot gorel, bolj veselo pa je bilo pod na hitro napeto cerado poleg brunarice
Ker nam je vreme preprečilo izvedbo prvomajskega kresovanja, smo vse sile usmerili v pripravo mlaja za našega sovaščana Janija. Smreka, zavidljive dolžine, je bila že primerno obdelana. Na moje vprašanje, zakaj samo en mlaj, so mi razložili, da nevesti pripravijo dva, ženinu pa samo enega. Kako nekateri malo vemo o starih običajih! Ja, narod, ki nima svoje zgodovine, jezika, šeg in običajev, je brez lastne identitete. Ženski del ekipe je iz smrekovih vej spretno pletcl velik venec. Janijcva maskota v kombinezonu z. volanom v rokah pajc bila že pripravljena. Hkipa za postavitev mlaja pod vodstvom Mičota in Štefana jc delovala
Pot so zašrangali kar s starim traktorjem. Foto: Vili
kot namazan stroj in visoki mlaj z. vsemi okraski je kmalu pokončno in ponosno oznanjal mesto ženinovega domovanja. Janijcvi starši pa so poskrbeli, da nihče ni bil ne lačen ne žejen. Dobro piten cviček pajc oznanjal poreklo naše neveste. Podatek, da v Grčarevcu že nekaj let ni bilo fantovskega mlaja, je dokaj zaskrbljujoč, toda ko sem se ozrl okoli sebe in videl mlade člane našega društva, sem ugotovil, da ni bojazni za ohranjanje starodavnih običajev.
Na dan poroke seje pri ženinovi hiši trlo avtomobilov pa še avtobus je prisopihal na vrh hriba. Čeprav se po slarodavnih običajih ženinu ne postavlja šrange, smo člani društva svatom popestrili dan s pokvarjenim, prek ceste postavljenim traktorjem. Mehanik Duško jc ves zamaščen ležal pod njim; kolona svatovskih vozil seje ustavila. Svatjc so nato prisostvovali trdim pogajanjem. Malo jc popustil naš Duško, malo njihov Štefan in kolona vozil je lahko nadaljevala pot proti nestrpno čakajoči mladenki na Dolenjskem. Izšrangani denar pajc šel za nakup tradicionalnega darila, ki so ga predstavniki društva ob zvokih Florijanovc harmonike in bučnem pozdravu svatov točno ob opolnoči predali našemu ženinu.
Živela nevesta in ženin!
Komaj smo se oddahnili od mlaja, nas je že presenetila vesela novica. Dobili smo novega člana društva; Sandri in Alešu se jc rodil sinko Timon. Naj živi najmlajši Kobalčck. Primerno smo mu nazdravili, kje pa drugje kot »Na ovinku«!
Vili Černivec
Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3800 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon 041 915 705, ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si
Ne nazadnje
Vsaka vloga ima svoj čar.
Rok.
Mica... Tonček... Dobitnik letošnje nagrade za glavno moško vlogo v komediji - Mladi igralec Rok Klemenčič, študent razrednega pouka in igralec v ŠKD Vrh Svetih Treh Kraljev
Služabnik Wilkinson med
Pošltmnlml lopovi.
Kam segajo začetki tvoje gledališke poti in kako si jo tlakoval?
Ko sem bil šc čisto majhen, sem se zelo rad oblačil v maškare. To je bil nekako moj prvi stik s kostumi. Začetek igranju pn mi pomeni leto 1993 (v šcslem ra/redu osnovne šole), ko so v okviru župnijskega urada pripravljali prireditev ob materinskem dnevu. Takratni župnik Jane/. Šilcr je prosil sošolca Miha, nekaj sošolk in mene, da bi pripravili igrico Torta za mamo. S sošolcem sva dobila vodilni vlogi. Bralne vaje je imela z nami kar župnijska gospodinja Ivanka (sicer /upnikova mama), na odru pa nas je pripravljal g. /upnik s pomočniki. V naslednjih letih sem večkrat sodeloval pri božičnicah in ob sprejemih Miklavža, Spominjam se, da so me pri eni od božičnih /godb (o Babuški) kol kralja »nama/ali« s črno paslo za čevlje. Zelo težko je šla z mojega obraza,
V tretjem letniku gimnazije me je kolega povabil v Delavsko prosvetno društvo Svoboda Žiri. V režiji Metke Debeljak so pripravljali igro Sedma zapoved-kradi malo manj. Kol policaj sem imel Iri stavke. V se/oni 1999 zaradi obveznosti mature nisem igral, sem pa sodeloval pri Škofjeloškem pasijonu kol nosač odra vil. prizoru. 1'oleli leta 2000 pa sem začel / Mico (z mejnika). Žakljcva Loj/a s lllevnegii Vrha je praznovala 90. rojstni dan. Prosili so me, da bi na praznovanju recitiral pesem Tomaža Pavšiča Ob slari meji (ena Mica bionda). Sem si mislil, da bi bilo dobro, če bi se tudi oblekel v Mico in sem navlekel nase »babje« cunje... Z Mico sem nastopal kar 62-krat; Z8 neko poroko pa sem pripravil pravo improvizacijo
na io temo.
leta 2001 so v Žireh igrali Tri vaške svetnike. Skupina je imela napovedano predstavo /a sobotni večer. Ker je eden od igralcev /bolel, so mene poklicali. V torek sem bil na vaji, v soboto smo že igrali.
Doma si iz tirov; kako si zašel v vrhovsko igralsko skupino?
Prijateljske ve/i moje mame in Žakljcvih so botrovale, da sem bil že kot otrok velikokrat na Vrhu. V višjih razredih osemlclkc sem se družil z Vrhovci, ki so hodili v šolo v Žiri pa ludi /upnika imamo islega. Pri Žakljcvih in Kogovškovih sem bil vedno dobrodošel in lako sem prek njih spoznaval utrip kraju na Vrhu. Na vsak način bi bil rad igral. V Žireh so imeli vaje med tednom. Ker sem študiral v Mariboru in kasneje v Kopru, sem se odločil, da se pridružim skupini na Vrhu, kjer so imeli vaje ob koncih ledna. Leta 2001 so igrali Desetega brata. Videl sem vse ponovitve te predstave. Ker je vrhovski režiser Franci vedel /a mojo notranjo Željo po igranju, me je povabil v skupino. V sezoni 2001/02 sem bil inspicienl v predstavi Mrtvi ne plačujejo davkov, lelo kasneje sem igral v (iospe poslančevi, nato še v predstavah S tvojo hčerjo pa ne. Divji lovec. Pošteni lopovi, letošnjo zimo pa Mama je umrla dvakrat. Zdaj se pa pripravljam za čevljarja Bojca v Rokovnjačih. Torej sedem premier v šestih letih. Režiserju Francu sem hvaležen, ker mi je dal veliko priložnost.
Kolikšno svobodo imaš kol igralec pri izbiri vloge? Se ti zgodi, da bi ruje igral vlogo svojega soigralca?
I/ dosedanjih izkušenj ne bi Zamenjal vloge. Režiser Franc mi je dodelil vloge, ki so bile primerne zame. Lanska igra Pošleni lopovi je bila zame
pozitivna izkuinja. v igri sem bil
služabnik, (ilede besedila nisem imel
»velike« vloge, sem bil pa veliko na
odru. Ugotovil sem, da lahko z malo
besedila in M prvi pogled ne-pomembno
vlogo, lahko narediš kvalitetno igro.
Vloge ne gre soditi po številu besed;
vsaka vloga ima svoj čar. . ..... .
In spel služabnik fVdkmson ...
Se ti zdi, da si kot igralec povsem drug človek ali je tvoja vloga le »podaljšek tebe samega«?
Po »pravilih« naj bi energijo tako prelil, da bi gledalec začutil to, kar ti kot igralec igraš. To jc težko. Čeprav se mi pa zdi, da človek v življenju velikokrat bolj igra kol pa igralec na odru. Kdaj si med igro zaželim, da bi šel v »svojo smer«, da bi poskusil kaj novega, pa se zavem, da režiser želi nekaj drugega. Vsak igralec ima nekaj svojstvenega, svojo mimiko. A je pri lem treba biti previden, sicer postaneš dolgočasen, če ponavljaš iste gibe. Jaz imam, npr., problem s predolgimi rokami in ne vem, kam bi z njimi na odru.
Katere vloge ti »ležijo«?
Do sedaj sem igral vloge s pridihom komičnosti. Z. resnimi vlogami se šc nisem spopadel. Odvisno je tudi, kako te gledalci sprejemajo. Letos sem, npr., pijanca težko odigral. Težko sem se poistovetil z mimiko pijanca.
V kateri vlogi si se do zdaj najbolje počutil?
V vsaki vlogi sem se počutil dobro. V različnih okoliščinah mi je vsaka vloga prinesla veliko zadovoljstvo pa tudi kanček nezadovoljstva. Nezadovoljstvo pa bolj i/ za k u I i s j a. Za kulisami je življenje tako, kol je. Je belo in je črno, igralci so taki in drugačni; smo pač ljudje. Zaradi lega sem si včasih že rekel, da je lo moja zadnja igra. Nato se je sezona zaključila, med počitnicami smo si oddahnili. In septembra mc jc radovednost (kaj bo izbral režiser /a lo sezono, kakšno vlogo mi je namenil) kar gnala na vaje. Je pa odvisno tudi od lega, ali igraš igro sam ali v skupini. Mico sem igral sam, veliko jc bilo improvizacije. Ves čas sem bil na očeh. Pomemben jc bil odziv publike. Čc jc sprejemala Mico s smehom, jc bilo laže igrali. Včasih pa ni bilo očitnega odziva publike. Takrat bi sc najraje kar i/klopil (obrnil in šel). V skupinski igri pa je drugače. Za vsem |e režiser, jc neko besedilo, ki je jasno napisano, so soigralci, več jc »oddiha« med igro (greš z odra).
.SV boš v prihodnosti kdaj odločil za poklicno igralsko pol? (Sc zamisli.) Človek o marsičem razmišlja... Porajajo se mi lake in drugačne ideje. Če greš v profesionalne vode, moraš v taki majhni državi, kol jc Slovenija in pri močni konkurenci -biti zares zelo dober. Poklicno igralstvo zahteva celega človeka; celo enega in pol. To pomeni večerne predstave, vaje, celodnevna gostovanja. Nekakšno boemsko življenje. Da pa sploh prideš do poklica, moraš veliko žrtvovati. Na akademijo je le/ko priti. Nisem pa še poskusil. Je pa res, da moraš kdaj tudi biti ob pravem času na pravem mestu; kot pri drugih stvareh in poklicih. Jc pa tudi res, da me zanima še marsikaj drugega. Npr., zelo me zanimata rodoslovje in lokalna zgodovina. Ko bi mogel /družiti igralstvo in raziskovanje lokalne zgodovine in rodoslovje v kak poklic - lo bi bil idealen
poklic zame!
Kaj ti pomeni nagrada, ki si jo prejel pred mesecema?
Bil sem ravno doma, ko me je klical režiser Franci, da moram prihodnji petek zvečer na Vrhniko. Pomislil sem, da bom moral spet Mico igrali. Pa mi je sporočil, da naj bi dobil nagrado Javnega sklada RS /a kulturo. Nisem verjel, dokler nisem dobil vabila. Ko pa sem dobil nagrado, se mi je zdelo »fajn«. Težko bi opisal občutke. Nekateri moji prijatelji sc ukvarjajo z ekonomijo, zidajo hiše in šc marsikaj. Jaz (mi) pa celo zimo hodim(o) na oder, vadim(o). /aigram(o) predstavo z nekaj ponovitvami. Čez dve leti gre vse v pozabo, zgrajena hiša pa ostane! Na vsak način mi nagrada daj« prijeten občutek, daje mi priznanje /a delo in (rud. Čeprav mi je po drugi strani tudi težko, ker sc mi /di, da si pravzaprav vsak v naši skupini zasluži priznanje. Veliko jih v vrhovski skupini igra dalj časa od mene...
Hvala za zanimiv pogovor. Še enkrat iskrene čestitke za nagrado JSKD za najboljšo moško vlogo, veliko uspehov pri koncu študija, predvsem pa imenitnih uspehov na igralski poti.
Mihaela Gostita
Andrej Piškur, mož gospe
poslančeve.
o
Fotoobjektivnost
V Logaško jamo še vedno z vitlom
Spust, ogled in dvig i/ jame traja kako poldrugo uro. Vsakdo, ki sc od pogumnih spusti v jamo, dobi priznanje. Predsednik društva Drago Korene je povedal, da ob majskih spustih obišče jamo od 130 do 150 obiskovalcev. Letos jih je bilo 113,od tega sc jih jc kar 70 udeležilo prvič tradicionalnega spusta v Logaško jamo.
Besedilo infoto: France Brus
Fontana z vrtečo se kroglo
Dom Marije in Marte zaradi arhitekture in urejenosti nehote pritegne pozornost tako rekoč slehernega mimoidočega.
Od kar so pred vhodom v Dom postavili kamnito fontano, v kateri sc v curku vode vrti kamnita krogla simbolično večno gibanje je tu prava logaška zanimivost. Vsekakor vredna ogleda.
Jamarsko društvo Logatec jc nedeljo, 28. maja, organiziralo že 37. spust za javnost v Logaško jamo, ki je ana najlepših na tem območju. Obiskovalcem sc na ta dan odpre v vsej svoji lepoti, ki jo premore samo podzemeljski svet.
Vhod v jamo gre skoz ozko odprtino, zaščiteno s kovinsko mrežo; navzdol pa vodi kaka dva metra le ozek rov, skozi katerega spuste obiskovalca na vitlu, oblečenega v zaščitno obleko - pajac s čelado na glavi kakih 30 metrov globoko. Tam pričakajo pogumne obiskovalec vodniki, ki jih vodijo po razsvetljeni jami kakih 250 metrov; njena celotna dolžina meri kakih 450 metrov.
Tudi župnik Janez se rad zazre v vrtljivi kamen.
Besedilo infoto: France Brus
3TAVRACIJA LOGATČANKA
itetno pripravljene jedi, ki zadovoljijo vse le, postrežene v prijetnem ambientu s 180 anjimi sedišči, v poletnem času pa je na olago tudi 60 zunanjih sedišč na terasi, udba: malice, kosila, večerje, toplo-hladni poročni menu, poslovna kosila, catering, mška kosila.
RESTAVRACIJA do 180 oseb
5 x badminton, 2 x tenis igrišče
VINSKA KLET
Toplino vašega doma lahko podoživite tudi v naših  šestih dvoposteljnih in dveh enoposteljnih sobah ter hostlu, ki sprejme 36 oseb Izbirate lahko med naslednjimi storitvami
nočitev z zajtrkom polpenzlon, penzion dnevni počitek