Nauk o zdravji. Res kaj vcliko zahteva sedanja doba od nnše ljudske šole. Zraven mnogih naukov za vsakdanje potrebe v življenji ttvja se od šole tudi, da naj bi se tu tudi podučevalo kaj v autropologiji ter da bi se širile modre misli o zdravem in bolneiu človeku. Da se je v ljudski šoli o tem nauku do sedaj res premalo storilo, in da je treba v prihodnje pomanjkljivo in zaimijeno popraviti in nadomestiti, to so žc davno ne le zdravniki, aiupak tudi vsi skušeni pedagogj pripoznavali. Vendar temu ne more biti vzrok neveduost, saj ne manjka pomočkov, in vsakdanje življenje dnje slcliernemu o tcm nekoliko skušenj, ako jih le lahkomiselno ne prezira. Pri tem se lo to ne sine prezirati, da so naše ljudske šole s učilnimi predmeti že skoraj preobložene, in da učiteljem in učencem že časa in moči primanjkuje, kar velja posebno o ljudskih šolah po deželi, ktere so z obojim spolom prenapolnjene. V tacih slučajih učitelju druzega ne kaže, nego nauk od zdravja zavoljo velike njegove važnosti z drugimi nauki vzajemno združevati; sej je jasno, da se pri nauku od človeka razumnost spodbuja, ker se večkrat začenja od pogleda, skušnje in lahkega zgleda, kar gotovo ne napravlja prenapenjenja v nobcnem obziru. Dalje more se pri kaki bližnji stvari kaj posneti in pazljivost na kako znamenje združiti, pri bližnjih delib si podobne znamenja preinišljevati in potem vse skupaj združiti in zvezati. Na ta način lahko učitelj veliko pojmov učencem mimogrede razjasni, n. pr: človek, telo, kosti, mišice, lasje, koža, prebavljanje, organizem i. t. d. Čversto podučevanje v šoli vtise oživIja in tako množi zakon za organično vzajemnost na razne strani, zavest in čut za pravilno in močno, za ravnomerr.o in lepo in sploh spoštovanje do čudovitega telesa. Vprašam: ali se pri takem ravnanji ne bode tudi volja ganila, da si človek želi ohraniti lepoto in žlahtnost telesa? Ali ni mar to velik dobiček? In ako dalje pomislimo, da je ravno nevednost, ktera toliko bolehnih zapelje, da si iščejo poinoči pri vražah, potem smemo reči: nauk o zdravji zasluži in mora imeti svoj prostor v ljudski šoli! In zakaj bi ga tudi ne imel, sej so ravno naši učenci prihodnji izrejniki, kterim bo čuti o človeškem razvoju; oni morajo biti sposobni čuvaji lastnega zdravja, zato pa jira je treba kaj vedeti o tem. Kdo bi pa tudi hotel reči, da nevednost življenja ne krajša! Menim, da ni treba še opomniti, da je za mislečega človeka ncvredno in sramotno, če ne pozna lastnega telesa. — Mislim, da potrebo tega nauka vsaki spozna, ako konečno vse povzamem, kar se more za ta nauk v ljudski šoli storiti. Vpraša se: kaj in koliko bi se o tem nauku v ljudski šoli učilo in po kteri metodi, in kterih pomočkov naj se učitelj pri tem prevažnem nauku poslužuje. Znano je, da nauk o zdravji dvoje obsega: raztelesovanje ali anatomijo in organsko pihodoznanstvo ali fiziologijo, kajti kakor opravila živega bitja brez pripravnega orodja opravljati ne inorejo, tako se tudi znanost o lavnanji življenja le po opazovanji priracrnih organov pridobiino. Pri izbiri gradiva za ta nauk naj učitelj tudi krajnih razmer ne prezira, kajti le potem so posamni vtisi na učeuce in druge toliko zdatniši. V naslednjem kažem tu nektcre točke, ktere bi se niogle v ljudski šoli vspešno obdelovati. Poljubno more pa sleheiiii pridjati, spremeniti ali celo izpustiti, kar bi se ne prilegalo za tijegovo šolo. Kaže naj sc: 1) prednost človeškega telesa pred živalskim; 2) telo človekovo; 3) rast in nainen kosti, zlomljena kost; 4) mišice po rasti in koristi, okrepčanje mišic; 5) kii po svojili sostavnih delih, kervnjak ali kervna cev; 6) kri v ciplab, v odvodnicah in lasnib čevcicah, kervni obtek; 7) čutnice, možgani, bolezen v glavi; 8) herbtni mozeg, čutnice gibljive in občutne; 9) koža, lasje in nohti, ravnanje in ozdravljenje kervavečili ran; 10) slizna koža ali mrena (slinavka), kašelj (katiir), sprednja pot sopila; 11) jabelko, plučna krila, dibanje ali sopenje; 12) prebavno orodje, jcščnik ali požiravnik, želodec, čeva; 13) jetra, vranica in trebušna slinavka, obisti in odločevanje vode; 14) oko po sostavi in delavnosti, oskerbljevanje očesa; 15) uho in kako naj se oskerbljuje; 16) glas; 17) pravilna vlastnost kervi, poraba in namestovanje kervi z jedjo; 19) namestovanje kervi (porabljene) s pijačo, škodljivost žganih in vpijančljivih pijač; 18) tečnost nektcrib jedil; 20) prebavljivost nekterih jedil, zmerno in zdravo vživanje darov božjih; 21) pravila pri jedi in pijači, hrana razne starosti; 22) dihanje, pravila za dihanje, škodljivost tobaka; 23) opravila s kožo, vnetje; 24) pravila pri delu, škodljivost nekterih opravil; 25) vpliv oblačil na zdravje; 25) lastnosti ia kakošnosti prebivalnice in spalnice; 27) ravnanje z zadušliin, poinoč zoper zadušlost, ravnanjo z zmerznjenim; 28) ravnanje z utopljencem; 29) ponavljanje št. 27. 28.; 30) stiupi, ostrupljenje z omamljivimi (narkotični) strupi; ravnanje s takimi; 31) poskušnje otetjapri terpečih, kteri so zavžili akutni strup; 32) nadaljevanje, dolžnost in previdnost, pri strupih. Ako učitclj pruvidi, da je v kakem kraji navada, zgodaj začeti kaditi omamljivo listje, zavživati vpijančljivo pijačo in iskati v nezmernem plesanji umetniške slavo, tedaj naj najpred poduči in posvari zoper take in enake škodljive razvade. Otrokom pa, kteri so nravno lepega obnašanja, naj nikar ne razklada iz takili razvad izvirajočih žalostnib nasledkov, da tako v njih nagon do tcga ne vname in ne oživilja. Pri otvorjenji z živalskimi, rastlinskimi in rudninskimi strupinaj se uCitelj dalje mudi, ako ni že pri prirodopisnem nauku omenjal vpliva, kterega te prirodine na ljudi razodevajo. Ako pri sestavljenji učilnega načerta nisem začel z obrazora, čelorn, roke in noge i. t. d., tedaj naj se temu nikar nihče ne čudi, kajti jaz si namreč mislim, da vsaki ucitelj zdravinskega nauka vsaj toliko obravnava, da človeško telo prav obširno in temeljito pregleduje, ker to je naj pripravniši in boljši kazalni predmet. V več razrednih ljudskih šolah more se pa za nauk o zdravji že več storiti, ker tukaj učenci dalje hodije v šolo in so jinu tudi že perve in najpoglavitniše stvari o človeku že bolj znane. Tukaj naj se tedaj važnost zraka in jedi na življenje, kakor tudi ravnanje z ponesrečnimi temeljiteji obravnava; tudi na splošna pravila o zaderžanji v bolezni naj se ozira. Kar se tiče metode pri tem nauku, zdi se mi potrebno opomuiti, da naj se namen tega nauka nikar ne prezira, in potem se nam ni treba bati očitovanja in nevarnosti, da bi se pri tem kakor kramarji in zdravniki obnašali; kajti zdravništvo kot znanost je polje, na ktercra se učitelj le kot dobrovoljec obnašati more, dasiravno s tem nočem reči, da bi o navadnih boleznih, kakor je prehlajenje, kašelj i. t. d. ne vedel svetovati. Ta nauk zahteva jasne misle o naj imenitnišem delanji za obstoj življenja in temeljite rednosti in poznanja onih pogojev, ktere privilni razvoj dopuščajo i pospešujejo. Začenja naj se tedaj vedno pri lahkih zgledih, in zato naj se porabijo skušnje iiiencev, posebno, kar velja o prebavljanji, dihanji in obtoku kervi. Tudi nauk o dobri in modri rabi in krepčanjera moči in mišic, o delanji in oskerbljevanji čutil zamore si učitelj polajšati na ta način. Pri nauku o otetvinih poskušinjah pri ponesrečlih naj začenja učitelj z zgledi. Pri anatomičnem delu se pa ne more z zgledi začenjati, ker tukaj so najimenitniše stvari notranji organi. Tukaj so le dobre podobc velike vrednosti;akojihpaučiteljnima, jedobro, daznana tablo narisati, kar velja sploh od priiodoznsnskega nauka. Učitclj naj svoje učence napeljuje, da svoje spoštovanje do krone vsega stvarstva ne razodevajo samo v občudovanji taiste, ampak da čislajo in spoštujejo tudi one dogodjaje v človekovem organizmu, ktere svet le prcdostikrat lahkomiselno prezira, dasiravno oni bistveno pripomorejo k normalnemu obstanku človekovcm. Zatorej, ako učitelj tako dela in razjasnuje, naj ne bo nikar preveč mehkoserčen, ampak naj učcnce privadi, da nespainetno in škodljivo sramoto opuste, da potem, ako vtegnejo zboleti n. pr. na prebavljalu ali kervočistivnih organih v zdolnih delih telesa, potcm zdravniku brez ovinkov na vprašanja odgovarjajo. Čas je v blagor človeštvo izročen preteklosti, v kterem se zdravnik kot zakladavec moči ia časa življenja obnaša in stanje terpečim iz oči bere, sedaj pa dela in se obnaša kakor pomagavec in slab voditelj natorne moči v družbi z bolehnim, ako bi ne najdel v dogodjajih življenja neskončne nevednosti. Učitelj naj tcdaj v tem blagem podvzetji zdravnika po moči podpira; naj učence podučuje o najimenitniših dogodjajih življenja, vender prave mojc naj ne prestopi. Način podučevanja je pri tem nauku največ katehetični in to v svojib obeh oblikah, od kterih se sitetični vočkrat rabi. Vendar se pa tudi pri nekterih učnih razdelkih heuristični način zdatno rabiti more, in konečno naj se o vsera kaj priniemega narekova. Mislimo 8i n. pr. 28. točko. Učenci so nalogo dobro izdelali, rešivnc poskušnje i. t. d. na utopljcncem povedali, sedaj naj jih pa učitelj napeljuje, da mislijo na najboljši pomočke takih poskušenj. — Iz toga učenci kmali spoznajo, da hitro pomagano je dvakrat pomagano, in da jc tedaj take vešivne pomočke vedno pri rokah treba imeti. Potem naj učitelj še narekova, kar se mu najboljši in potrebniši zdi in učence napeljuje, da tudi oni take in cnake rešivne poraočke in priprave si oskrbe. V najnižein razredu pa naj bode učitelj s hcurističnim učilom previden, ker bi se lahko primerilo, da bi pri tem le naj spretniši učenci kaj mislili in dclali; mali bi pa zavoljo nagleda napredovanja svojih součeneev zaostali. Vendar tudi v tem razredu naj katehezija le toliko vlada, kolikor je prav in potrebno.*) Govekar. •) Tii kažem še pnmočke, ktcri nčitelju pri tem naukn dobro slnžijo, te knjige so: 1. Das Buch von gesuinden und kranken iHenschen. Von Dr. Cai'l Ernst Bock. 2. Leitf. zu eincm metliod. Unlcrrichtc in dcr Menschen- u. Tliierkunde v. Gabriel. 3. Burdachs Dr. E. Vr. Aniropolagic fiir das gebildcte Publikum. 4. Franque, Baa dcs menschlichen Korpers. Handliuch fiir Volksscliullehrer. 5. Bock. Dr. C E. Volksgesundhcitslchrcr, i. t. d. Ker si pa ucitclji zarad jako siabega materialnega stanja omenjenc potrebne in koristno knjigc omisljli ne more, naj bi si jih učitcljske okrajne bukvarnico naročile.