Poštnina plačana v (gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE kos. V LJUBLJANI, dne BO. januarja 1932. Letnik III« VSEBINA: 108. Uredba o velikosti nagrade dnevničarjem ministrstva pravde. 109. Uredba o velikosti nagrade dnevničarjem ministrstva za poljedelstvo. 110 Uredba o velikosti nagrade dnevničarjem ministrstva za šume in rudnike. 111 Uredba o velikosti nagrade dnevničarjem ministrstva za trgovino in industrijo. 112. Uredba o velikosti nagrade dnevničarjem ministrstva za gradbe. Uredbe osrednje vlade. 108 Na osnovi § 166 zakona o uradnikih z dnt 31 marca 1931. predpisujem to-le uredbo o velikosti nagrade dnevničarjem v resortu ministrstva pravde.* Člen 1. Dnevničarjem se odreja nagrada po vrsti službe, ki jo vrše, in po draginjskem razredu kraja, kjer so postavljeni, po tej-le razpredelnici: t.' 2 KO d Vrsta službe Zazeha nagrada v drag:n|skem razredu i ii | m na mesec dinarjev 1 Dnevničarji, ki vrše zvaničniško službo. neglede na kvalifikacijo do 1100 do 950 do 850 2 Dnevničarji, ki vrše služiteljsko službo do 950 do 850 do 750 3 Dnevničarji s strokovno tehnično in obrtno kvalifikacijo, če vrše službo, ki ustreza tej kvalifikaciji do 1200 do 1100 do 1000 4 Dnevničarji s popolno fakultetno izobrazbo, če vrše službo, ki ustreza tej kvalifikaciji do 1400 do 1300 do 1200 113. Uredba o velikosti nagrade dnevničarjem ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. 114. Hišni red za kazenske zavode. 115. Odločba o občasnem pregledu in žigosanju meril. 116. Ustanovitev tehničnih razdelkov pri sreskih načelstvih. 117. Pravila o obliki, sestavi in načinu oznamenovanja sodov in o mejah njih točnosti. 118. Objava o drugem zasedanju banovinskega sveta Dravske banovine. 119 Pojasnilo o elastičnih gumah pri motornih vozilih. 120. Objave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. Člen 2. Po vsakem dovršenem drugem letu neoporečne službe se sme nagrada zvišati, in sicer: a) dnevničarjem pod zap. št. 1 razpredelnice za 50 dinarjev; b) dnevničarjem pod zap. št. 2 razpredelnice za 40 dinarjev; c) dnevničarjem pod zap. št. 3 razpredelnice za 60 dinarjev; č) dnevničarjem pod zap. št. 4 razpredelnice za 80 dinarjev. I Člen S. Dnevničarjem, ki vrše pazniško službo v kazenskih in podobnih zavodih in v sodnih zaporih, se odreja nagrada kakor dnevničarjem pod zap. št. 1. in 2. razpredelnice v členu 1. Člen 4. Dnevničarji, ki se zateko na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, v državni službi z višjo nagrado, obdrže dotedanjo nagrado; roki za zvišanje nagrade iz člena 2. se jim štejejo od. dne postavitve in od najvišje začetne nagrade, določene za dotično vrsto službe v razpredelnici člena 1. Člen 5. Ta uredba stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih novinahc V Beogradu, dne 31. decembra 1931.; št. 150.000, Minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r. Minister za finance dr. MU, R. Djordjevic s. r. 109. Na osnovi § 166. zakona o uradnikih z dne 31. marca lasi. predpisujem to-le uredbo o velikosti nagrade dnevničarjem v resortu ministrstva za poljedelstvo.* Clen 1. Dnevničarjem se odreja nagrada po vrsti službe, ki jo vrše, in po draginjskem razredu kraja, kjer so postavljeni, po tej-le razpredelnici: > o> ♦J m d a Vrsta službe Začetna nagrada v draginjskem razredu i | ii | m na mesec dinarjev 1 Dnevničarji, ki vrše zvaničniško službo, neelede na kvalifikacijo do 1100 do 950 do 850 o Dnevničarji, ki vrše služiteljsko službo do 950 do 8:0 do 760 3 Dnevničarji s strokovno tehnično in obrtno kvalifikacijo, kakršni so: laboranti, nastojniki, sadjarji, vi-nogradarji, kletarji, vrtnarji, ple-tarji, mlekarji, sirarji, mojstri in šoferji, če vrše službo, ki ustreza tej kvalifikaciji do 1200 do 1100 do 1000 4 Dnevničarji s popolno fakultetno izobrazbo, če vrše službo, ki ustreza tej kvalifikaciji do 1400 do 1300 do 1200 razpredelnice za razpredelnice za razpredelnice za razpredelnice za Clen 2. Po vsakem dovršenem drugem letu neoporečne službe se sme nagrada zvišati, iu sicer: a) dnevničarjem pod zap. št. 1 50 dinarjev; b) dnevničarjem pod zap. št. 2 40 dinarjev; I c) dnevničarjem pod zap. št. 3 60 dinarjev; č) dnevničarjem pod zap. št. 4 80 dinarjev. Clen 3. /' Dnevničarji, ki se zateko na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, v državni službi z višjo nagrado, obdrže dotedanjo nagrado; roki za zvišanje nagrade iz člena 2. se jim štejejo od dne postavitve in od najvišje začetne nagrade, določene za dotično vrsto službe v razpredelnici člena 1. Clen 4 Ta uredba stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Minister za poljedelstvo M. Neudorfer s. r. Minister za finance dr. Mil. R. Djordjevič s. r. 110. Na osnovi § 166. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. predpisujem to-le uredbo o velikosti nagrade dnevničarjem v resortu ministrstva za šume in rud-1 niker Clen 1. Dnevničarjem se odreja ,nagrada po vrsti službe, ki jo vrše, in po draginjskem razredu kraja, kjer so postavljeni, po tej-le razpredelnici: Zap. štev. J Začetna nagrada v draginjskem razredu Vrsta službe i | h J m na mesec dinurjev i Dnevničarji, ki vrše zvaničniško službo, neglede na kvalifikacijo do 1100 do 950 do 860 2 Dnevničarji, ki vrše služiteljsko službo do 950 do 850 do 760 3 Dnevničarji s strokovno tehnično in obrtno kvalifikacijo, če vrše službo, ki ustreza tej kvalifikaciji do 1200 do 1100 do 1000 Dnevničarji s popolno fakultetno izobrazbe, če vrše službo, ki ustreza tej kvalifikaciji do 1400 do 1300 do 1200 Člen 2. Po vsakem dovršenem drugem letu neoporečne službe se sme nagrada zvišati, in sicer: a) dnevničarjem pod zap. št. 1 razpredelnice za št. 2 razpredelnice za št. 3 razpredelnice za št. 4 razpredelnice za 50 dinarjev; b) dnevničarjem pod zap. 40 dinarjev; c) dnevničarjem pod zap. 60 dinarjev; č) dnevničarjem pod zap. 80 dinarjev. Člen 3. Dnevničarji, ki se zateko na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, v državni službi z višjo nagrado, obdrže dotedanjo nagrado; roki za zvišanje nagrade iz člena 2. se jim štejejo od dne postavitve in od najvišje začetne nagrade, določene za dotično vrsto službe v razpredelnici člena 1. Člen 4. Ta uredba stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 25. decembra 1931.; Kab. br. 2800. Minister za šume in rudnika dr. Šibenik s. r. Minister za finance dr. Mil. R. Djordjevič s. r, * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 35. januarja 1932., št* 18/VIII/50, 111. Na osnovi § 166. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. predpisujem to-le uredbo o velikosti nagrade dnevničarjem v resortu ministrstva za trgovino in industrijo.* Clen 1. Dnevničarjem se odreja nagrada po vrsti službe, ki jo vrše, in po draginjskem razredu kraja, kjer so postavljeni, po tej-le razpredelnici: > O Začetna nagrada v draginjskem razredu •CD Vrsta službe I H lil 83 NJ na mesec dinarjev j 1 Dnevničarji, ki vrše zvaničniško službo, neglede na kvalifikacijo do 11()0 do 950 do 850 2 Dnevničarji, ki vrše služiteljsko službo do 950 do 850 do 750 3 • Dnevničarji s strokovno tehnično in obrtno kvalifikacijo, če vrše službo, ki ustreza tej kvalifikaciji do 1200 do 1100 do H«00 4 Dnevničarji s popolno fakultetno izobrazbo, če vrše ‘•lužbo, ki ustreza tej kvalifikaciji do 1400 do 1300 do 1200 Clen 2. Po vsakem dovršenem drugem letu neoporečne službe se sme nagrada zvišati, in sicer: a) dnevničarjem pod zap. št. 1 razpredelnice za 50 dinarjev; b) dnevničarjem pod zap. št. 2 razpredelnice za 40 dinarjev; c) dnevničarjem pod zap. št. 3 razpredelnice za 60 dinarjev; č) dnevničarjem pod zap. št. 4 razpredelnice za 80 dinarjev. Člen 3. Dnevničarji, ki se zateko na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, v državni službi z višjo nagrado, obdrže dotedanjo nagrado; roki za zvišanje nagrade iz člena 2. se jim štejejo od dne postavitve in od najvišje začetne nagrade, določene za dotično vrsto službe v razpredelnici člena 1. Člen 4. Ta uredba stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah<. V Beogradu, dne 24. decembra 1931.; I. br. 35.790/O. Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kumanudi s. r. • Minister za finance dr. Mil. R. Djordjevi« s. r. Na osnovi § 166. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. predpisujem to-le uredbo o velikosti nagrade dnevničarjem v resortu ministrstva za gradbe.* Člen 1. Dnevničarjem se odreja nagrada po vrsti službe, ki jo vrše, in po draginjskem razredu kraja, kjer so postavljeni, po tej-le razpredelnici: > .■J0 D. a Sl Vrsta službe Začetna nagrada v dragin skem razredu I | I! | III na mesec dinarjev 1 Dnevničarji, ki vrše zvaničniško službo, neglede na kvalifikacijo do 1100 do 950 do 850 2 Dnevničarji, ki vrše služiteljsko službo do 950 do 850 do 750 3 Dnevničarji s strokovno tehnično in obrtno kvalifikacijo, če vrše službo, ki ustreza tej kvalifikaciji do 1200 do 1100 do 1000 4 Dnevničarji s popolno fakultetno izobrazbo, če vrše službo, ki ustreza tej kvalifikaciji do 1400 do 1300 do 1200 Člen 2. Po vsakem dovršenem drugem letu neoporečne službe se sme nagrada zvišati, in sicer: a) dnevničarjem pod zap. št. 1 razpredelnice za 50 dinarjev; b) dnevničarjem pod zap. št. 2 razpredelnice za 40 dinarjev; c) dnevničarjem pod zap. št. 3 razpredelnice za 60 dinarjev; č) dnevničarjem pod zap. št. 4 razpredelnice za 80 dinarjev. Člen 3. Dnevničarji, ki se zateko na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, v državni službi z višjo nagrado, obdrže dotedanjo nagrado; roki za zvišanje nagrade iz člena 2. se jim štejejo od dne postavitve in od najvišje začetne nagrade, določene za dotično vrsto službe v razpredelnici člena 1. Člen 4. Ta uredba stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah*. Minister za gradbe dr. Albert Kramer s. r. Minister za finance dr. Mil. R. Djordjevič s. r. * 113. Na osnovi § 166. zakona o uradnikih z dne 31. marce 1931. predpisujem to-le uredbo o velikosti nagrade dnevničarjem resortu ministrstva za socialno pol tiko in narodno zdravje.* Clen 1. Dnevničarjem se odreja nagrada po vrsti službe, ki jo vrše, in po draginjskem razredu kraja, kjer so postavljeni, po tej-le razpredelnici: Zap. štev. | Vrsta službe Začetna nagrada v draginjskem razredu i | n | m na mesec dinarjev i Dnevničarji. ki vrše zvaničniško službo, neglede na kvalifikacijo do 1100 do 950 do 850 2 Dnevničarji, ki vrše služiteljsko službo do 950 do 850 do 750 3 Dnevničarji s strokovno tehnično in obrtno kvalifikacijo, če vrše službo, ki ustreza tej kvalifikaciji do 1200 do 1100 do 1000 4 Dnevničarji s popolno fakultetno izobrazbo, če vrše službo, ki ustreza tej kvalifikaciji do 1400 do 1300 do 1200 Člen 2. Po vsakem dovršenem drugem letu neprekinjene in neoporečne službe se sme nagrada zvišati, in sicer: a) dnevničarjem pod zap. št. 1 razpredelnice za 50 dinarjev; b) dnevničarjem pod zap. št. 2 razpredelnice za 40 dinarjev; c) dnevničarjem pod zap. št. 3 razpredelnice za 60 dinarjev; č) dnevničarjem pod zap. št. 4 razpredelnice za 80 dinarjev. Člen 3. Dnevničarji, ki se zateko na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, v državni službi z višjo nagrado, obdrže dotedanjo nagrado; roki za zvišanje nagrade iz člena 2. se jim štejejo od dne postavitve in od najvišje začetne nagrade, določene za dotično vrsto službe v razpredelnici člena 1. Člen 4. Ta uredba stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v >91užbenih novinah«:. V Beogradu, dne 14. decembra 1931.; O. br. 22.480. Minister za socialno politiko in narodno zdravje M. Kostrenčie s. r. Minister za finance dr. Mil. R. Djordjevie s. r. 114. Na osnovi §§ 6., 34., 35., 37., 40. in 80. zakona o zvrševanju kazni na prostosti predpisujem ta-le , hišni red za kazenske zavode.* i. Dnevni in delovni red. Člen 1. Obsojenci hodijo spat, vstajajo od spanja, hodijo na delo in na vsak drug posel samo ob odrejenem času in na odrejeno znamenje z zvoncem ali s posebnim zvočilom. Člen 2. Samo na znamenje z zvoncem ali zvočilom smejo ustaviti delo, iti k obedu ali odmoru, na izprehod, v šolo ali cerkev. Člen 3. Zjutraj mora vsak obsojenec na znamenje z zvoncem ali zvočilom takoj vstati, se umiti, se počesati, pospraviti posteljo, urediti vse svoje stvari, zajtrkovati in iti na določeni posel. Člen 4. Od dne 15. aprila do dne 15. oktobra morajo vstajati obsojenci ob delovnikih ob 5. uri, ob nedeljah in praznikih ob 6. uri, od dne 16. oktobra do dne 14. aprila pa vstajati ob delovnikih in ob praznikih ter nedeljah ob 6. uri. Upravnik zavoda pa sme odrediti glede na krajevne razmere in vremenske pojave tudi drug čas za vstajanje obsojencev. Člen 5. Čas, ko morajo obsojenci, ki hodijo na zunanje delo, vstajati in počivati, odreja zavodski upravnik po svoji izprevidnosti in po dejanskih potrebah. Člen 6. Čez pol ure potem, ko so vstali, dobe obsojenci zajtrk. V poletnih mesecih (od dne 15. aprila do dne 15. oktobra) traja izprehod za obsojence v skupnem zaporu, ki so zaposleni v delavnicah in vobče v zaprtih prostorih, od K 6. ure do >47. ure. Po izprehodu gredo obsojenci na delo tako, da so ob >47. uri vsi v delavnicah ali na drugih krajih, določenih za delo. V zimskih mesecih (od dne 16. oktobra do dne 14. aprila) traja izprehod od >47. do >48. ure. Člen 7. Obvezni delovni čas traja dnevno: 1. poleti 11 ur; 2. pozimi 9 ur. Člen 8. Pol ure pred kosilom, t. j. ob >412. uri se ustavi delo in spravijo obsojenci svoje orodje in druge stvari v red, nato pa gredo h kosilu. Za kosilo in počitek po kosilu je odrediti poldrugo uro odmora. Ta čas uporabijo obsojenci na prostem Kraku na izprehodu ali brez izprehoda. Člen 9. Pri odhodu h kosilu in večerji se izločijo oni obsojenci, ki so kaznovani disciplinski z zmanjšanjem hrane, in tem se oddaja hrana v oddelkih, ki so posebej za to odrejeni. Obsojenci v skupnem zaporu prejemajo hrano sami pri kotlu; onim pa, ki so v celicah, se prinaša hrana v celico, in to vsakemu posebej. Člen 10. Obsojencem, ki so v celicah, je dovoliti, da so na čistem zraku zaradi izprehoda dvakrat na dan po eno uro. Čas izprehoda določa zavodski upravnik. Ob nedeljah in praznikih, ko se ne dela, smejo biti obsojenci po izprevidnosti upravnika na čistem in prostem zraku na dvorišču tudi več časa, toda ne dlje od 3 ur na dan. Bolne obsojence je puščati na izprehod in na čisti zrak po priporočilu zdravnika, a po odobritvi zavodskega upravnika. Člen 11. Med izprehodom hodijo obsojenci, ki so v celicah, po eden v presledku treh korakov, obsojenci iz skupnega zapora pa po eden ali po dva v presledkih dveh korakov. Čleu 12. Čas, ko naj se obsojenci izprehajajo, odreja uprav-niK po dejanskih potrebah reda in dela v zavodu. Izprehod se ne sme dovoliti, dokler se ne zdani, niti se ne sme podaljšati, ko se zmrači. Člen 13. Čas, določen za izprehode, se sme uporabiti po zdravniškem mnenju in odobritvi zavodskega upravnika tudi za telovadbo na prostem zraku. Toda ta izprememba se sme dovoliti obsojencem, ki so v celicah, največ trikrat, vsem drugim obsojencem pa največ dvakrat na teden. Člen 14. Popoldne traja delovni čas poleti praviloma od 13. do 19. ure, pozimi pa od 13. do 18. ure, ko se ustavlja na znamenje z zvoncem delo in gredo obsojenci k večerji in nato spat. Člen 15. Ob sobotah in dnevih pred praznikom se preneha delo eno uro prej kakor sicer, in se uporabi ta čas za čiščenje obleke in obutve in opravljanje podobnih poslov. Člen 16. Čas po večerji smejo uporabiti obsojenci za tiho razgovarjanje ali čitanje knjig, izdelovanje šolskih nalog in opravljanje podobnih poslov. Točno ob 21. uri morajo iti na znamenje z zvoncem ali zvočilom vsi obsojenci spat. Od te ure dalje mora biti popolen mir v vseh zavodskih prostorih. Člen 17. Obsojenci spijo v srajcah, kdor pa hoče, sme obdržati tudi spodnje hlače; drugače mora sleči vso drugo obleko in perilo. Nihče ne sme spati v dnevni obleki. Člen 18. Vsi zavodski prostori morajo biti vso noč razsvetljeni. Koliko naj so razsvetljeni, odloča zavodski upravnik po svoji izprevidnosti in po dejanskih potrebah. Člen 19. Čas, ko naj gredo obsojenci v cerkev, šolo, na tečaj za nepismene, k zdravniškemu pregledu, in čas, ko se jim deli izboljšava hrane, ko smejo sprejemati obiske in pisati pisma, določa zavodski upravnik. Istotako določa upravnik tudi čas, ko smejo prihajati obsojenci na prošnje raporte. Člen 20. Vsako nedeljo in praznik morajo iti obsojenci k službi božji. Na te dni se oddaja obsojencem kosilo ob 12. uri, ob 14. uri pa se zapro vsi zavodski oddelki in vsi zavodski prostori. Čas od 14. do 19. ure smejo uporabiti obsojenci za odmor, za pisanje pisem, čitanje knjig in opravljanje drugih svojih poslov. Ob 19. uri prestane vsaka zaposlitev in odidejo obsojenci spat. Člen 21. Vsi predpisi hišnega reda o dnevnem in delovnem času se priobčijo vsakemu obsojencu, ko pride v kazenski zavod. Razen tega se mora po en izpisek iz teh predpisov natisniti in razobesiti na vidnem kraju v vsaki celici in vsaki spalnici. II. Pravice in dolžnosti obsojencev. A. Pravice obsojencev. Člen 22. Vsak obsojenec ima pravico, predložiti ustno pri raportu, v nujnih primerih pa tudi izven raporta, svojemu starešini prošnje, pritožbe ali prijave, kakor tudi zahtevati od njega, naj se pošlje spis, ki ga želi, sodišču ali državnemu pravdniku. Člen 23. Razen tega ima obsojenec pravico, da v mejah zakona in predpisov tega hišnega reda: sprejema obiske svojih sorodnikov, piše svojim sorodnikom pisma, sprejema od svojih sorodnikov pakete s hrano in obleko, kupuje živila za izboljšavo svoje hrane, uporablja knjige in časopise iz zavodske knjižnice, si nabavlja strokovne knjige ob svojih stroških tudi izven zavodske knjižnice in končno, da prosi, naj se mu dodeli primerno delo ali vobče kakršnakoli zaposlitev, ki ustreza njegovemu zdravstvenemu stanju, prejšnjemu poklicu, moralnim svojstvom in intelektualnemu razvoju. Člen 24. Za obsojence, ki so jim priznane z zakonom ali s sodno razsodbo posebne pravice, veljajo predpisi teh zakonov, odnosno odredbe sodnih razsodb. B. Dolžnosti obsojencev. 1. Vedenje obsojencev. Clen 25. Obsojenci se morajo povsod in pri vsakem postu lepo vesti. Vselej morajo biti dostojni in vljudni, nadalje se morajo ogibati vsega, kar bi nasprotovalo zakonskim predpisom kakor tudi zahtevam morale in lepega vedenja. Clen 26. Obsojenci se morajo proti vsem zavodskim uradnikom in uslužbencem spoštljivo vesti, njih odredbe natančno in vestno izpolnjevati, njih zapovedim se brezpogojno pokoravati in se vobče ob vseh priložnostih dostojno vesti. Člen 27. Obsojenci morajo vsakega zavodskega uslužbenca in vsakega svojega starešino vikati in nagovarjati z »gospodom«. Člen 28. Obsojenci morajo vsakega svojega nadrejenega uslužbenca ob vsakem srečanju pozdraviti brez besed s tem, da se odkrijejo ali priklonijo, in vanje gledati, dokler ne gredo mimo. Razen tega morajo obsojenci, če vstopi kateri nadrejenih uslužbencev v celico, delavnico, spalno sobo ali drug prostor, ga pozdraviti s tem, da vstanejo. Člen 29. Obsojenci morajo med seboj lepo občevati, se drug proti drugemu prijateljsko vesti, med seboi obzirni biti, se vzajemno spoštovati in v miru živeti. Člen 30. O vseh sporih, ki nastanejo med obsojenci, odloča pristojni starešina. Obsojenci si ne smejo dobivat: sami zadoščenja in se med seboj kregati in prepirati. Člen 81. Noben obsojenec ne sme imeti pri sebi ničesar, kar ni dopuščeno, kakor n. pr. orožje, denar, vžigalice, tobak, karte, ostro orodje ali druge stvari, ki niso potrebne za delo, za vzdrževanje čistoče telesa in obleke ali za učenje šolskih predmetov. Člen 32. Najstrože se prepoveduje vsako sprejemanje, izposojanje, dajanje na posodbo, zamenjevanje, darovanje, kupovanje ali prodajanje katerihkoli stvari med obsojenci, kakor tudi med obsojenci in prostimi osebami. Člen 33. Vse stvari, ki se pribavijo, po katerikoli poti, označeni v členu 32. tega hišnega reda, in ki se najdejo pri komerkoli, se takoj odvzemo, uničijo ali prodajo v korist podporne blagajne dotičnega zavoda. Člen 34. Med delom in na izprehodu, ob prehajanju skoz! zavodske prostore, ob odhajanju na zunanje delo, nadalje v šoli in v cerkvi se obsojenci ne smejo raztovarjati, se ogledavati, jesti ali se baviti z drugim poslom, ki nima zveze z odrejenim službenim delom. Člen 35. Obsojenci se smejo povsem tiho razgovarjati samo med odmorom, ki se vrši po sobah v skupnem zaporu. Člen 36. Obsojenci si ne smejo medsebojno dopisovati, glasno se razgovarjati, kričati, peti, žvižgati, se zbadati, se prerivali, igrati karte, igrati na slepo, se spenjati na zide ali okna, gledati skozi okna ali dajati kakršnakoli znamenja. • Člen 37. Prepoveduje se zaletovati se v tuje veroizpovedanje, pleme ali narodnost. Istotako so najstrože prepovedani vsako zasmehovanje, zasramovanje, očitki, medsebojno zbadanje, kletvine, psovke, pripovedovanja o izvrševanju kaznivih dejanj in vsi drugi nesramni .n nemoralni pogovori Člen 38. Noben obsojenec ne sme motiti drugih obsojencev, ko opravljajo verske predpise, ob vstajanju, kosilu in odhodu k nočnemu počitku. Člen 39. Nobene tuje stvari, ki jo najae, ne sme obsojenec obdržati pri sebi niti trenutek, ampak jo mora takoj izročiti svojemu čuvaju. Ob predaji najdene stvari mora obsojenec pokazati čuvaju mesto, kjer je stvar našel in mu obrazložiti način, kako jo je našel. Člen 40. Poskusiti pobegniti, dogovarjati in pripravljati se na pobeg in upor; braniti se delati ali zauživati hrano, vršiti odpor ali nasilje proti nadrejenim starešinam je najstrože prepovedano. Obsojenec, ki se pregreši zoper ta predpis, se najstrože kaznuje; razen tega pa se spravlja v nevarnost, da ga ob pobegu, uporu in nasilju zoper uslužbenca s strelnim orožjem ubijejo. Člen 41. Vsak obsojenec, ki izve za dogovarjanje, pripravljanje ali poskus, upreti se, pobegniti, zavodske uslužbence napasti ali nad njimi izvršiti nasilje, mora to takoj javiti svojemu prvemu nadrejenemu starešini. Če tega ne stori, odgovarja kazenski in disciplinski. Člen 42. Vse te predpise o vedenju obsojenca priobči poveljnik stražnikov ali njegov namestnik vsakemu obsojencu, ko se sprejme v zavod. Razen tega mora biti kratek izpisek iz teh predpisov razobešen na vidnem kraju v vsaki celici, spalni sobi in delavnici. 2. Delo obsojencev., Člen 43. Vsak zdrav obsojenec mora opravljati vestno in marljivo posel, ki se mu je določil. Bolnim in slabotnim obsojencem se dodeljujejo po zdravniškem priporočilu dela, ki ne škodujejo njihovemu zdravju. Člen. 44. Ob odhodu na delo kakor tudi ob povratku z dela morajo hoditi obsojenci mirno, dostojno in po dva v vrsti. Člen 45. Med delom se obsojenci ne smejo baviti z nobenim drugim poslom ali opravilom razen z onim, ki jim je dodeljen. Razen tega ne smejo oditi brez dovolitve niti za trenutek z odrejenega posla ali kraja. Člen 46. Obsojenci morajo najskrbneje čuvati njim poverjeni material, orodje, priprave in celokupno drugo 'opravo. Razen tega morajo obsojenci-delavei strogo paziti na to, da se troši material samo za ono, za kar je namenjen, in da se ga troši samo toliko, 'kolikor je to neobhodno potrebno. Vsako razsipno trošenje in kvarenje materiala se nadomesti iz odobrene nagrade onih obsojencev, ki so material pokvarili, ga razsipno trošili ali ga kakorkoli poškodovali. Člen 47. Ob nedeljah in praznikih se praviloma ne dela. Toda hišni posli in druga dela, ki se brez škode ne dajo prekiniti niti odložiti, se opravljajo tudi ob teh dneh. Člen 48. Natančnejše odredbe o delu, načinu zaposlitve obsojencev, podeljevanju nagrade obsojencem-delavcem, so predpisane z uredbo o organizaciji, uporabljanju in plačevanju delovne moči obsojencev v kazenskih in drugih podobnih zavodih z dne 18. januarja 1930.* 3. Vzdrževanje čistoče. Člen 49. Vsak obsojenec mora vzdrževati čistočo svojega telesa, obleke, perila, obutve, jedilnega in pivnega pribora, posteljnih stvari in vseh prostorov, v katerih živi. Člen 50. Vsako jutro si mora obsojenec umiti obraz in vrat in izmiti usta, roke pa si mora ,umiti večkrat čez dan, zlasti pred vsakim kosilom in nočnim počitkom. Člen 51. Jedilni pribor lh posode za vodo se morajo vzdrževati posebno čiste in v neoporečnem redu. Od časa do časa in kadarkoli se zato pokaže posebna potreba, se vse te stvari prekuhajo v lugu ali čisti vodi. Člen 52. Vsak obsojenec si mora vsaj enkrat na teden umiti noge, poleti v mrzli, pozimi v gorki vodi. Razen tega *e mora vsak obsojenec okopati, poleti vsaj enkrat v dveh tednih, pozimi pa vsaj enkrat na mesec * >Uradni list« št, 129/30 iz 1. 1929./1930. Obsojenci, ki opravljajo umazana, nečista dela, se morajo okopati po dejanski potrebi, po možnosti pa po vsakem opravljenem delu. Člen 53 Vsak obsojenec mora imeti brado obrito in lase nakratko ostrižene. Noben obsojenec ne sme nositi brade in dolgih las, razen onih, ki jim to dovoljujejo poseben zakon, sodna razsodba ali zdravniška odredba. Člen 54. Obsojenci morajo držati svojo oDieko in obutev čisto in v redu. Obleko morajo od časa do časa iztepsti, zamazano pa takoj očistiti in obutev po potrebi namazati. Člen 55. Obsojenci ne smejo pljuvati po tleh niti povzročati kakršnokoli nesnago v zavodskih prostorih. 4. Dolžnost, biti sobni redar. Člen 56. Vsak obsojenec mora prevzeti dolžnosti sobnega redarja. Člen 57. Vsak obsojenec mora izvrševati odredbe sobnega redarja. Člen 58. Sobni redar je dolžan: 1. skrbeti za čistočo, red, mir in lepo vedenje obsojencev v svojem oddelku; 2. paziti, da se ne prinašajo v oddelek stvari, katere imeti je obsojencem prepovedano; 3. nadzirati, da se ravnajo obsojenci po predpisih hišnega reda, in takoj javiti vsako njegovo prekršitev svojemu starešini; 4. čuvati državne stvari, ki so mu poverjene, in takoj javiti pristojnemu starešini vsako njihovo okvaro; 5. takoj obvestiti nadrejenega starešino, čim izve, da se obsojenci dogovarjajo ali pripravljajo na upor, pobeg, da napadejo uslužbence ali da odreko delo in uživanje hrane. 5. Dolžnost, hoditi k službi božji, v šolo in k tečajem za nepismene. Člen 59. Vsak obsojenec mora hoditi k službi božji. Obsojenci enega veroizpovedanja ne smejo pohajati službe božje drugega veroizpovedanja. Člen 60. Med službo božjo morajo biti obsojenci pazljivi, mirni in dostojni. Člen 61. Maloletniki, ki so vpisani v šolo, in polnoletni obsojenci, ki so vpisani v tečaj za nepismene, morajo te redno pohajati, biti pri urah pazljivi, se pridno predmetov učiti, šolske in domače naloge vestno in skrbno izdelovati in na zastavljena vprašanja vljudno odgovarjati. III. Ravnanje z obsojenci. / 1. Priboljški in olajšave. Clen 62. Priboljški in olajšave pri izvrševanju Kazni na prostosti pripadajo onim obsojencem, ki so obsojeni na zapor iu zatočenje, praviloma v večji meri, kakor onim, ki so obsojeni na strog zapor ali robijo, najmanj pa onim, ki so povratniki, in onim, ki so obsojeni zaradi dejanj, izvršenih iz onečaščujočih, koristoljubnih nagibov. Upravnik zavoda pa sme izenačiti one, ki so obsojeni na strogi zapor ali robijo, z onimi, ki so obsojeni na zapor ali zatočenje, če so izvršili dejanje v afektu, prekoračitvi silobrana, obrambi časti ali rodbine ali če so izvršili dejanje iz političnih nagibov, Clen 63. Priboljški in olajšave se nanašajo na delo, izboljšavo hrane, pisanje pisem, sprejemanje posetov sorod nikov in znancev, nabavo knjig in drugih koristnih in potrebnih stvari. Člen 64. Vsak obsojenec, ki si izboljšuje hrano iz njemu odobrene nagrade, mora nabaviti ob svojih stroških knjižico z zaznamovanim številom strani, v katero vpisuje uslužbenec, ki vrši nabavo hrane in drugih stvari, datum nakupa, vrsto kupljenih stvari in njih znesek. Ta knjižica se mora vsake tri mesece zaključiti in potrošena vsota obračunati. Vsak obračun morata podpisati obsojenec, čigar je knjižica, in uradnik, ki vodi knjižico. Obsojence, ki ne znajo pisati, podpisuje upravnik ali njegov namestnik ob sopodpisu dveh prič-obsojencev. Člen 65. Od nagrade, ki pripada obsojencem po § 29. uredbe o organizaciji, uporabljevanju in izplačevanju delovne moči obsojencev, smejo potrošiti obsojenci za svoje potrebe in druge dopustne namene toliko, kolikor jim določi zavodski upravnik. Ob določanju onega dela nagrade, s katerim sme obsojenec razpolagati, uvažuje upravnik: vrsto in velikost prisojene kazni, moralno vedenje in poboljšanje obsojencev, njihovo zdravstveno stanje, dejanske potrebe obsojencev in njihove imovinske razmere. Člen 66. Z dovolitvijo zavodskega upravnika smejo nabavljati obsojenci za svoj denar hrano in druge potrebne stvari, kakor milo, ščetke za zobe, zobni prašek, knjige, časopise, pisni papir in temu podobno. Količino živil, njih vrsto ter način nakupa in porazdelitve obsojencem določa upravnik po svoji izpre-vidnosti. Člen 67. Obsojenci smejo sprejemati živila zaradi izboljšave hrane samo od svoje rodbine. Količino teh živil določa zavodski upravnik, ki sme ta živila zaradi obsojenčevega slabega vedenja zmanjšati ali jih povsem prepovedati za izvesten čas. Člen 68. Pisati pisma rodbini in znancem smejo obsojenci praviloma šele v drugi stopnji izvrševanja kazni, in sicer: 1. svobodnjaki enkrat v dveh tednih; 2. obsojenci, ki so obsojeni prvič zaradi zločinstva ali prestopka, in oni, ki so že bili obsojeni prej, toda niso povratniki, enkrat v štirih tednih; 3. obsojenci, ki so drugič v kazenskem zavodu ali so prvič v povratku, enkrat v šestih tednih; 4. obsojenci, ki so bili trikrat ali večkrat v kazenskem zavodu ali so dvakrat ali večkrat v povratku, enkrat v osmih tednih. Člen 69. Pisma se pišejo ob nedeljah in praznikih, odnosno ob onih dneh, ki jih določi zavodski upravnik. Člen 70. Obsojenec, ki želi pisati pismo, se javi pri pazniku oddelka, ta pa priobči njegovo prošnjo poveljniku straže, ki izvede prosilca na prošnji raport, in je nadalje postopati po odredbah starešine, ki sprejema prošnje raporte. Člen 71. Obsojenci smejo sprejemati posete samo od rodbine in le izjemoma od dobrih prijateljev. Pravico, sprejemati posete, pridobe v drugi stopnji izvrševanja kazni, in sicer: 1. svobodnjaki enkrat v dveh tednih; 2. obsojenci, ki so obsojeni prvič zaradi zločinstva ali prestopka, in oni, ki so bili že obsojeni, toda niso povratniki, enkrat v štirih tednih; 3. obsojenci, ki so drugič v kazenskem zavodu ali prvič v povratku, enkrat v šestih tednih; 4. obsojenci, ki so bili trikrat ali večkrat v kazenskem zavodu ali so dvakrat ali večkrat v povratku, enkrat v osmih tednih. Člen 72. Izjemoma sme dovoliti upravnik kazenskega zavoda vrednim in pridnim obsojencem, da pišejo pisma in sprejemajo posete tudi izven te vrste, če gre za važne rodbinske in imovinske posle Člen 73. Poseti se sprejemajo praviloma ob nedeljah in praznikih, in to v posebej določenem prostoru in vpričo uslužbenca, ki ga odredi zavodski upravnik. Clen 74. Obsojenci, ki so v prvi stopnji vzdrževanja kazni, ne smejo sprejemati posetov. Toda zavodski upravnik jim sme izjemoma dovoliti pisanje pisem v važnih rodbinskih in imovinskih poslih. Člen 75. j Obsojenci, ki vzdržujejo z odobritvijo zavodskega upravnika ali ministrstva pravde kazen prostovoljno ▼ celici, uživajo vse priboljške in olajšave, kakor da bi izdrževali kazen v skupnem zaporu, ‘ a r j .j Člen 76. Alkoholne pijače se smejo dovoljevati obsojencem satfto po zdravniški odredbi kot zdravilo, nikakor pa ne kot užitek ali kot izboljšava hrane. Člen 77. 'fj ; Obsojenci, ki jim dovoli zavodski upravnik po § 44. zakona o izvrševanju kazni na prostosti, da smejo kaditi tobak, si smejo nabaviti ob svojem strošku na teden največ: 1. svobodnjaki 40 g tobaka ali ustrezajočo količino cigaret; 2. delavci, ki opravljajo težke posle zunaj zavoda, 20 g tobaka ali ustrezajočo količino cigaret. Člen 78. Prinašati v zavod in zavodske prostore tobak, cigarete, papir za napravljanje cigaret in vžigalice je naj-strože prepovedano. Obsojenci, ki jim je dovoljeno, kaditi tobak pri zunanjem delu, morajo predati, ko se vračajo z dela, ob Vhodu v zavod določenemu pazniku tobak in tobačni pribor. Izročeni tobak in pribor se vračata obsojencem na njihovo zahtevo ob vsakem njihovem odhodu na zunanje delo. Člen 79. Obsojenci, ki jim je po § 76. zakona o izvrševanju kazni na prostosti ali po zdravniški odredbi dovoljeno, kaditi tobak v zavodu, se morajo oddeliti med kajenjem od drugih obsojencev, ki jim kajenje ni dovoljeno. Razen tega ne smejo kaditi taki obsojenci tobaka v zaprtih zavodskih prostorih, ampak samo v prostoru na •prostem zraku, ki se za to posebej določi. Člen 80. Na katerem kraju in ob katerem času se sme toban kaditi, določa zavodski upravnik. Člen 81. Noben obsojenec, ki mu je dovoljeno kaditi tobak v zavodu, ne sme imeti pri sebi tobaka in tobačnega pribora, ampak ga mora izročati v hrambo za to določeni osebi. Člen 82. Ob času, določenem za kajenje, se razdeli med kadilce njih tobak, po dovršenem kajenju pa se jim odvzame ves preostali tobak s priborom vred in izroči v hrambo določeni osebi. Člen 83. Obsojencem, ki se ne drže povsem predpisov in odredb o kajenju tobaka, se prepove v bodoče povsem ali za izvestni čas kajenje tobaka in se razen tega disciplinski najstrože kaznujejo. Člen 84. Maloletnim kakor tudi polnoletnim obsojencem, ne-glede na vrsto kazni, ki se dobro vedejo in ki se odlikujejo pri delu s pridnostjo, sme dovoliti zavodski - upravnik: 1. da imajo pri sebi slike svoje najbližje rodbine; 2. da imajo in goje cvetice na oknu svoje celice ali •kupnega zapora; 3. da igrajo med odmorom šah ali drugo poučno igro; 4. da si nabavijo in imajo pri sebi koledar; 5. da se bavijo na prostem zraku z vajami in igrami; 6. da smejo svirati na instrumente, ki ne povzročajo velikega hrupa; 7. da sodelujejo pri pevskem zboru in orkestru; 8. da smejo prisostvovati glasbenim prireditvam in predvajanju poučnih in vzgojnih filmov. 2. Postopanje s prošnjami, pritožbami in prijavami. Člen 85. Vsak obsojenec, ki bi rad vložil prošnjo, pritožbo ali prijavo, se mora javiti praviloma pri pazniku oddelka, ta pa postopa nadalje po predpisih in odredbah, ki veljajo za take primere. Člen 86. Ob posebno važnih in nujnih primerih sme podati vsak obsojenec svojo prošnjo, pritožbo ali prijavo neposredno pri zavodskem upravniku ali kateremkoli zavodskem uradniku, ta uradnik pa mora tako predstavko takoj vročiti zavodskemu upravniku. Člen 87. Odposlancu ministrstva pravde, ki obišče kazenski zavod in ga pregleduje, sme vsak obsojenec neposredno podati prošnjo, pritožbo ali prijavo. Člen 88. Za vsako krivo prijavo ali neutemeljeno pritožbo se kaznuje dotični obsojenec disciplinski, če ne prehaja njegovo ravnanje v težje dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakoniku. Člen 89. Raporti za sprejem prošenj, pritožb in prijav obsojencev se vrše najmanj dvakrat na mesec. Dan, uro in kraj raporta določa zavodski upravnik. 3. Postopanje s prošnjami za pomilostitev. Člen 90. Prošnjo za pomilostitev sme vložiti obsojenec praviloma šele, ko je vzdržal eno tretjino njemu prisojene kazni. Člen 91. Izjemoma in ob posebno važnih razlogih, ki po spi-sovnem stanju dotlej niso bili znani, se sme dovoliti obsojencu, da vloži prošnjo za pomilostitev tudi pred rokom, označenim v predhodnem predpisu. Člen 92. Prošnja za pomilostitev se poda ustno pri raportu zavodskemu upravniku, ki zasliši prosilca o razlogih, zbog katerih vlaga prošnjo, in ki odredi, če uvaži njegove navedbe, naj se sestavi o tem zapisnik, ki ga poleg njega podpišeta tudi še zapisnikar in obsojenec-prosilec. Če ne zna obsojenec r isati, ga podpiše oseba, ki jo pooblasti za ta namen, Člen 93. Če nasprotujejo razlogi, ki jih navaja obsojenec zaradi utemeljitve svoje prošnje, činjenicam, ki so ugotovljene s sodno razsodbo, ali če so ti razlogi povsem brez pomena, sme upravnik tako prošnjo zavrniti, o čemer vpiše zaznamek v raportno knjigo in obsojenčev osebni spis. Člen 94. Zaradi vložitve prošnje za pomilostitev se sme obsojenec javiti k raportu pri upravniku praviloma največ dvakrat v enem letu dni. Člen 95. Zavodski upravnik pošlje vsako prejeto prošnjo onemu sodišču, ki je izreklo razsodbo v prvi stopnji, če je bil obsojenec pred obsodbo civilnega stanu, drugače pa ministrstvu za vojsko in mornarico, če je bil dotični obsojenec pred obsodbo vojaška oseba. Člen 96. Prošnje bolnih obsojencev za pomilostitev se sprejemajo na isti način, kakršen je predpisan za sprejem prošenj zdravih obsojencev, in se pošlje neposredno ministrstvu pravde samo, če ugotovi zavodski zdravnik, da boluje prosilec za težko, smrtno nevarno ali neozdravljivo boleznijo. Drugače se postopa v vsakem primeru tudi z njih prošnjami na isti način, kakor s prošnjami zdravih obsojencev. Člen 97. Vse prošnje za pomilostitev pošlje zavodski upravnik pristojnemu oblastvu po zaslišanju posvetovalnega odbora in obenem s svojim obrazloženim predlogom. Ministrstvu za vojsko in mornarico se pošiljajo prošnje preko ministrstva pravde, vse druge prošnje pa neposredno pristojnemu oblastvu. IV. Končne odredbe. Člen 98. Hišni red za zavodske bolnice predpiše zavodski zdravnik v sporazumu z upravnikom; ta hišni red Stopi v veljavo in dobi obvezno moč šele od dne, ko ga odobri minister pravde. Člen 99. Poveljnik paznikov priobči vsakemu obsojencu, ko stopi v zavod, predpise §§ 69. in 143. kazenskega zakonika, vse poglavitnejše odredbe zakona o izvrševanju kazni na prostosti in tega hišnega reda. Člen 100. Ta hišni red stopi v veljavo in dobi obvezno moč od dne, ko se razglasi v »Službenih novinah«; tega dne prestanejo veljati vsi predpisi, ki mu nasprotujejo. V Beogradu, dne 26. decembra 1931.; št. 148.420 K—3281. Minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r. 115. Odločba Na podstavi § 6. zakona o ureditvi službe za kontroliranje meril in dragocenih kovin pri občih upravnih oblastvih in po členu 19. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi ter sporazumno z ministrom za notranje posle odločam :* Člen 1. Dvoletni občasni pregled in žigosanje meril in priprav za merjenje se vrši na sedežih oddelkov za kontrolo mer, nadalje v določenih občinah in mestih na področju poedinih banovin, iz središča občasnega pregleda tako-le: 1 0 Na področju Dravske banovine. V območju oddelka za kontrolo mer pri sreskem načelstvu v Celju. I. skupina: (Občasni pregled meril se opravlja vsako liho leto.) Srez celjski 1. Mesto Celje 6. Polzela- 2. Braslovče 7. Sv. Jurij ob juž. žel. 3. Dobrna 8. Vojnik 4. Gomilsko 9. Vransko 5. Nova cerkev 10. Žalec . Srez gornjegrajski 11. Gornji grad 13. Ljubno 12. Luče 14. Mozirje 15. Rečica ob Paki Srez konjiški 16. Konjice 18. Oplotnica 17. Loče 19. Vitanje 20. Zreče Srez slovenjgraški 21. Mislinje 23. Slovenjgradec 22. Šoštanj 24. Velenje II. s k u p i n a : (Občasni pregled meril se opravlja vsako sodo teto.) Srez brežiški 1. Artiče 5. Planina; pr.i Sevnici 2. Brežice 6. Rajhenburg 3. Gor. Sušica 7. Sevnica 4. Kapela 8. Videm Srez krški 9. Cerklje ob Paki 15. Škocijan , 10. Čatež 16. Šmarjeta pri No- 11. Kostanjevica pri vem mestu Krškem 17. št. Janž 12. Krško 18. Št. Jernej 13. Mokronog 19. Sv. Križ pri Kosta- 14. Radeče pri Zida- njevici •*; nem mostu 20. Št. Rupert pri Mo- kronogu • »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 2. aprila 1931., št, 74/XXIII/161, dne Srez laški i 21. Dol pri Hrastniku 25. Loka pri Zidanem 22. Hrastnik mostu 23. Jurklošter 26. Rimske Toplice 24. Laško 27. Trbovlje 28 Zidani most Srez šmarski 29. Kozje 34. Rogaška Slatina 30. Pilštajn 35. Rogatec 31. Podčetrtek 36. Šmarje 32 Podsreda 37. Slivnica 33. Ponikva 38. Sv. Peter pod Sv. Gorami V območiu oddelka za kontrolo mer pri sreskem načelstvu v Ljubl jani. I. skupina: (Občasni pregled meril se opravlja vsako liho leto.) Srez kamniški 1. Blagovica 5. Mengeš 2. Domžale 6. Moravče 3. Kamnik 7. Motnik 4. Lukovica 8. Trojane Srez kranjski 9. Cerklje 17. Škofja Loka 10. Kranj 18. Selca 11. Križe 19. Šenčur 12. Naklo 20. Smlednik 13. Oslica 21. Sorica 14. Poljane 22. Stražišče 15. Predoslje 23. Trata 16. Predvor 24. Tržič 25. Železniki Srez ljubljanski 26. Mesto Ljubljana 38. Moste 27. Borovnica 39. Podgorica 28. Brezovica 40. Polhov Gradec 29. Črnuče 41. Preserje 30. Dev. Marija v Polju 42. Škofeljca 31. Dobrava 43. Šmarje-Sap 32. Dobrunje 44. Studenec-Ig 33. Dol 45. Št. Vid nad Ljub- 34. Grosuplje ljano 35. Horjul 46. Vič 36. Ježica 47. Vrhnika 37. Medvode 48. Zgornja Šiška Srez radovljiški 49. Bled 55. Jesenice 50. Bohinj. Bistrica 56. Koroška Bela 51. Bohinj. Srednja 57. Kranjska gora vas 58. Kropa 52. Breznica 59. Lesce 53. Dovje 60. Mošnje 54. Gorje 61. Radovljica II. skupina: (Občasni pregled meril se opravlja vsako sodo leto.) Srez čabarski 1. Cabar 2. Gerovo 3. Prezid Srez kočevski 4. Banja Loka * 13. Novi Lazi 5. Dolenja vas 14. Osilnica 6. Fara 15. Ribnica 7. Kočevje 16. Rob 8. Kočevska Reka 17. Sodražica 9. Koprivnik 18. Stara cerkev 10. Loški potok 19. Stari log 11. Livold 20. Vel. Lašče 12. Mozelj 21. Videm-Dobrepolje Srez litijski 22. Aržiše 27. Litija 23. Dedni Dol 28. Radohova vas 24. Gorenja vas 29. Šmartno 25. Kresnice 30. Vače 26. Krka 31. Vel. Gaber 32. Zagorje Srez logaški 33. Bloke 37. Rakek 34. Cerknica 38. Rovte 35. Dol. Logatec 39. Stari trg 36. Planina 40. Žiri Srez novomeški 41. Bela cerkev 49. Novo mesto 42. Brusnice 50. Prečna 43. Crmošnjice 51. Šmihel 44. Dobrniče 52. Št. Peter 45. Dvor 53. Toplice 46. Gor. Orehovica 54. Trebnje 47. Mirna 55. Vel. Loka 48. Mirna peč 56. Zagradec 57. Zuženberk V območju oddelka za kontrolo mer pri sreskem načelstvu v Mariboru. (. skupina: (Občasni pregled meril se opravlja vsako liho leto.) Srez dolnjelendavski 1. Beltinci 3. Dobrovnik 2. Crenšovci 4. Dol. Lendava 5. Turnišče Srez ljutomerski 6. Apače 8. Ljutomer 7. Gor. Radgona 9. Sv. Jurij ob Ščav- nici Srez murskosoboški 10. Cankova 13. Križevci 11. Gor. Lendava 14. Murska Sobota 12. Hodoš 1-5. Petrovci 16. Puconci Srez ptujski 17 Mesto Ptuj 23. Sv. Barbara v Ha- 18. Moškanjci ložah 19. Ormož 24. Št. Janž na Drav. 20. Ptujska gotc Polju 21 Središče ob Dravi 25. Sv. Tomaž pri Or- 22. Sv. Andraž v Slov. možu Goricah ^O. Sv. Vid pri Ptuju II. skupina: (Občasni pregled meril se opravlja vsako sodo lete \ Srez dravograjski 1. Brezno 5. Marenberg 2. Crna 8- Mežica 3. Dravograd 7. Prevalje 4. Guštanj ' 8 Vuzenica Srez mariHorski-clesni breg 9. Hoče 13. Račje 10. Limbuš 14 Ruše 11 Poljčane 15 Slov. Bistrica 12. Pragersko 16- Sv. Lovrenc na ru- horju Srez mariborski-levi breg 17 Mesto Maribor 20 Sv. Lenart 18. Pesnica 21. Sv. Trojica 19. Št. Ilj 22. Zsor. Kungota. (Sledijo Savska, Vrbaska. Primorska, Drinska. Zet-ska, Dunavska, Moravska in Vardarska banovina ter uprava mesta Beograda.) Člen 2 Občine, ki po prednjem členu 1. niso označene za središče občasnega pregleda, spadajo glede na pregled in žigosanje v ono skupino, v kateri so naštete ostale občine dotičnega sreza, odrejene za taaa središča, le občine so udeležene pri občasnem pregledu meril v onih središčih, v katera se uvrste. ko se sestavlja delovni načrt. Člen 3. Stranke, ki so zavezane občasnemu pregledu meril, smejo predložiti svoja merila in priprave za merjenje v pregled v kateremkoli središču po členu 1. te naredbe. Člen 4. Ta naredba stopi v moč, ko se objavi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 11. marca 1931.: št. 2036/931. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demctrovie s. r. 11(5. Ustanovitev tehničnih razdelkov pri sreskih načelstvih.1 Na podstavi § 51- zakona o banski upravi ustanavljam v soglasnosti z ministrom za notranje posle tehnične razdelke pri sreskih načelstvih ter odrejam sedeže in njih teritorialno pristojnost, in sicer: I. V območju Dravske banovine: 1. Kranj, za sreza: radovljiški in kranjski; 2. Ljubljana, za sreze: kamniški, litijski, ljubljanski in kočevski; 3. N o v o mesto, za sreze: črnomeljski, metliški, novomeški, krški in brežiški; 4. Celje, za sreze: gornjegrajski, slovenjgraški, konjiški, celjski, laški in šmarski; 5. M a r i b o r , za sreze: dravograjski, mariborski-levi breg, mariborski-desni breg, ptujski, ljutomerski, murskosoboški in dolenjelendavski. * Ta odločba nadomešča odločbo M. G. br. 83.327 z dne 12. decembra 1929.’ V Beogradu, dne 5. januarja 1932.; št. 416. Minister za gradbe dr. Krainer s. r. 117. Na podstavi Členov 14. in 25. zakona o merah,'njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi3 in § 3. zakona o izpremembi in dopolnitvi tega zakona4 predpisujem pravila o obliki, sestavi in načinu ozna-menovanja sodov in o mejah njih točnosti.5 Dovoljene velikosti in teže. Člen 1. Za prostornino navadnih sodov ni predpisana omejitev na število litrov. Sodi za pivo se sprejemajo v pregledovanje in žigosanje, če znaša njih prostornina 12-5, 25, 50, 100, 200 ali 300 litrov. Za sode za pivo s prostornino nad 300 litrov ne velja omejitev na izvestno število litrov. Glede teže navadnih sodov in sodov za pivo se ne določajo nikakršne omejitve. 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. januarja 1932., št. 12/IV/31. 4 j * »Uradni list« št. 18/5 iz 1. 1929./1930. 3 Zakon glej »Uradni list« št. 252/70 iz leta 1928. 4 Zakon glej »Službeni list« št. 561/74 iz leta 1931. s »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. decembra 1931., št. 297/XCVI/719 Snov. Člen 2. Za izdelovanje sodov se dopušča: Les, kovina in druge snovi, ki so po jakosti in trpez-nosti podobne lesu ali kovini. Pri kovinskih sodih za tekočine, ki služijo za pijačo, morajo biti vsi deli, ki jih zaliva tekočina, opremljeni s primerno prevlako, tako da so, če se rabijo sodi pravilno, izključene zdravju škodljive posledice. Oblika in izdelava,. Člen 3. 1. Oblika površine plašča in površine dna pri sodih mora biti taka, da je izključeno nastajanje zračnih mehurčkov. Če ima površina plašča obliko valja, mora biti površina dna zunaj izbočena, odprtina za iztakanje ali polnjenje pa mora stan sredi dna; če pa je površina plašča zunaj izbočena, mora biti odprtina za iztakanje ali penjenje na površini plašča. 2. Prostornino sodov omejuje spodnji rob odprtine za iztakanje ali odprtine za polnjenje. Obe te odprtini morata biti nameščeni ali prirejeni tako, da je sod docela poln, ko se tekočina dotakne spodnjega roba odprtine. 3. Leseni sodi za pivo morajo biti znotraj osmoljeni. Oznamenovanje. Člen 4. 1. Prostornina sodov se označuje v litri n, in sicer ali z besedami ali pa s kratico 1, teža v kilogramih pa s kratico kg, pred katero se postavlja znak T. Te označbi postavlja na sode kontrolni urad. Dovoljeno ni, opremljati sode s kakimi daljnjimi označbami prostornine in teže, najsi bi se ujemale z uradnimi. 2. Označbi po prednji točki 1. se postavljata praviloma na eno ali drugo dno; pri sodih, ki imajo na enem dnu odprtino za iztakanje, pa se postavljata na to dno. Na kovinske sode in na manjše sode iz lesa se smeta postavljati označbi tudi na površino plašča tja, kjer sta med transportom zavarovani zoper poškodbo. 3. Kovinski sodi se morajo, če se označbi ne bi mogli postaviti neposredno na površino dna ali plašča, opremiti v ta namen s posebno kovinsko ploščico tako, da je ni mogoče sneti brez poškodbe uradnih žigov. Če se pritrdi kovinska ploščica s privarjenjem ali prikovanjem, je treba zavarovati njeno zvezo s sodom s štirimi kapljami kositra. Kaplje kositra, ki sezajo z enim delom na površino soda, z drugim pa na kovinsko ploščico, se morajo trdno držati površine ploščice in soda ter morajo biti porazdeljene tako, da sta črti, ki vežeta nasproti stoječi dve kaplji, navpični druga na drugo. 4. Pri sodih iz lesa se postavljata označbi praviloma na snov dna. Vendar pa smejo biti tudi leseni sodi opremljeni s kovinsko ploščico, da se nanjo postavljata označbi; kovinska ploščica se pritrdi na dno tako, da se ne more sneti brez poškodbe uradnih žigov. 5. Na lesene sode se vžigata označbi iz prednje točke 1; na kovinske sode, kakor tudi na lesene sode, ki so opremljeni s kovinsko ploščico, je treba te označbi udariti, pritisniti ali vrezati. 6. Sodi za pivo morajo imeti označbo pivovarne, ki jih daje v promet. Dovoljeno je tudi, navadne sode ozna-menovati z lastnikovim imenom. Te označbe se postavljajo pod uradnimi označbami, pri sodih za pivo pa se smejo postaviti tudi sredi dna in se morajo razvrstiti tako, da ne zavzamejo prostora, kjer se postavljajo uradni žigi. 7. Prostornina sodov se oznamenuje do prostornine 300 litrov z zaokrožanjem na desetine litra, pri večjih pa na cele litre. Teža sodov se zaokroža na desetine kilograma. Ugotavljanje prostornine in meje dovoljenih odstopkov. Člen 5. t. Prostornina sodov se ugotavlja ob prvem in občasnem pregledu: a) pri navadnih sodih: s prostornino do 30 litrov s točnostjo 1 decilitra; s prostornino nad 30 litrov s točnostjo V.u0 prostornine; b) pri sodih za pivo: s prostornino 12*5 litrov s točnostjo med + 1 1 in — 5 dl; s prostornino 25 litrov s točnostjo med + 1-5 1 in — 5 dl; s prostornino 50 litrov s točnostjo med + 2'5 1 in - i 1; s prostornino 100 litrov s točnostjo + 3'5 1 in — 2 1; s prostornino 200 litrov s točnostjo med + 4 1 in - 2 1; s prostornino 300 litrov s točnostjo med + 5 1 in - 2 1; s prostornino nad 300 litrov s točnostjo dela prostornine. 2. Sodi, ki se rabijo v javnem prometu, ne smejo kazati med pravo prostornino in prostornino, označeno z žigom: a) navadni sodi: s prostornino do 30 litrov odstopek, večji kot 2 decilitra; s prostornino nad 30 litrov odstopek, večji kot */1M. del prostornine. b) sodi za pivo: s prostornino 12*5, 25, 50, 100. 200 in 300 litrov 'odstopek, večji od mej pogreškov, ugotovljenih za vsako prostornino v smislu prednje tcčke l.b); s prostornino 300 ali več litrov odstopek, večji kot V150. del prostornine. 3. Če so odstcpki večji od tistih, ki so določeni v prednji točki 2., se morajo sodi vzeti iz javnega promela ter se dati pred uporabo vnovič pregledati in žigosati. Žigosanje. Člen 6. 1. Žig krone se postavlja blizu označbe prostornine soda, in sicer ali na samo snov seda ali pa na kovinsko ploščico, na kateri je označena prostornina soda. Če je kovinska ploščica privarjena ali prikovana, se mora udariti žig krene tudi na štiri kaplje kositra, s katerimi je ploščica zavarovana. Žig krone se postavlja nad označbo prostornine 2. Pri navadnih sodih se mora udariti na čelo doge oh strani, kjer so drugi žigi, tudi tekoča številka dnevnika sodov. Sodi za pivo in kovinski sodi se ne opremljajo s tekočo številko dnevnika sodov. 3. Razvrstitev žigov na sodih določi osrednja uprava za mere C len 7. Ta pravila dobe moč dne 1. januarja 1932. po razglasitvi v »Službenih novinah«. S tem dnem izgube veljavnost pravila o obliki, sestavi in načinu oznamenovanja sodov in o mejah njih točnosti od 19. decembra 1928., štev. 1828* (»Službene nov inec od 26. decembra 1928., štev. 301/XCVIII) z izpremembami in dopolnitvami od 7. marca 1929.,** štev. 1476 (»Službene novine« od 13. marca 1929., štev. 60/XXV) in od 31. decembra 1930.,*** štev. 7936 (»Službene novine« od 16. januarja 1931., štev. ll/III). v Beogradu, dne 11. decembra 1931., številka 7707. Minister za trgovino in industrijo ilr. K. Kumanudi s. r. — ■■ — Banove uredbe. 118. T. No. 1106/1. Objava. Banovinski svet Dravske banovine se sestane na svoje drugo zasedanje dne 8. februarja 1932. ob 10- uri v Ljubljani. Predmet zasedanja je obravnavanje banovinskega proračuna Dravske banovine za leto 1932./1933. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. januarja 1932. Ban dr. Marušič s. r. 119. Pojasnilo o elastičnih gumah pri motornih vozilih. Ministrstvo za gradbe je izdalo na osnovi čl. 30. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z razpisom br. 962 z dne 13. januarja t- 1. nastopno pojasnilo: 1. Pod nazivom elastične gume v smislu čl. 30. cit. uredbe je treba umeti samo one gume, ki imajo po dol- * Pravila glej »Uradni list« štev. 418/128 iz leta 1928. ** Pravila glej »Uradni list« štev. 117/28 iz leta 1929. *** Pravila glej »Službeni list« štev, 63/9 iz leta 1931. žini obroča notranji zračni kanal, ki sega prav do platišča. Uporaba označenih gum je dovoljena do dne 1. januarja 1935. leta. 2. Registriranje navedenih gum vrši ministrstvo za gradbe. Izkaz dozdaj odobrenih elastičnih gum se posebej priobči vsem oblastveni ter se bo tudi v bodoče vsaka odobritev pravočasno priobčevala. 3. Skladno z ministrskim razpisom M. G. br. 1492 z dne 13. januarja 1931.* se smejo uporabljati vse druge vrste elastičnih gum, ki imajo zračni kanal v sredini profila gume ali navpično na osovino in vse njim slične elastične gume najdalj do dne 31. decembra 1932. leta. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. januarja 1932. Po pooblastilu bana načelnik tehničnega oddelka ing. M. Kraje s. r. 120. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. II. No. 29.745/1. Objava. Občina Bistričiea, v srezu kamniškem, po pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50'—, b) od ICO 1 vinskega mošta Din 50’—, c) od 100 1 piva Din 30’—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5‘—, d) od 100 1 sadnega mošta Din 50-—, e) od goveda nad 1 letom Din 20'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. januarja 1932. II. No. 130/1. Objava. Občina Borovec, v srezu kočevskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občiske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 60-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5•—, d) od goveda nad 1 letom Din 25'—, e) od goveda pod 1 letom Din 15‘—, f) od prašičev Din 15-—, g) od drobnice Din 5’—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. januarja 1932. * »Službeni list« št, 70/10 iz leta 198L II. No.. 31-391/1. Objava. Občina Braslovče, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100—, . b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganca, likerja, ruma in konjaka Din 7-—, d) od goveda nad 1 letom Din 15-—, - e) od goveda pod 1 letom Din 10-—, f) od prašičev Din 10'—, . g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 15-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. januarja 1932. II. No. 1248/1. Objava. Občina Briga, v srezu kočevskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 120'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 120'—, c) od 100 1 piva Din 120'— č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 7—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. januarja 1932. II. No. 30.688/1. Objava. Občina Jarše, v srezu kamniškem, bo pobirala ou dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 90-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 90-—, c) od 100 1 piva Din 25-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, . , dne 18. januarja 1932. II. No. 29.950/1. Objava. Občina Maučiče, v srezu kranjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: . j' a) od 100 1 vina Din 100'—, ‘ b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, ‘ dne 18. januarja 1932. II. No. 29.386/1. Objava. Občina Motnik, v srezu kamniškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. na-aJednje občinske trošarine; a) od 100 1 vina Din 100’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—, c) od 100 1 piva Din 30'—-, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8-—, d) od goveda nad 1 letom Din 30 , e) od goveda pod 1 letom Din 20—, f) od prašičev Din 20'—, g) od drobnice Din 7'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. januarja 1932. II. No. 29.344/1. Objava. Občina Naklo, v srezu kranjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932, naslednja očinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 160'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 160'—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10;—, d) od goveda nad 1 letom Din 25—, e) od goveda pod 1 letom Din 15—, f) od prašičev Din 15'—, g) od drobnice Din 5'—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. januarja 1932. II. No. 29.827/1. Objava. Občina Slamnjak, v srezu ljutomerskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. januarja 1932. II. No. 30.199/1. Objava. Občina Sv. Katarina, v srezu kranjskem, bo 'pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 piva Din 30'—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. januarja 1932. II. No. 31.160/1. Objava. Občina Šmartno, v srezu kamniškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50"—, b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. januarja 1932, II. No. 31.386/1. Objava. Občina Šušje, v srezu kočevskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100*—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 30'—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—, č) od goveda nad 1 letom Din 12'50, d) od goveda pod 1 letom Din 7'50. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. januarja 1932. II. No. 29.613/1. Objava. Občina Trojane, v srezu kamniškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932 naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 150-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 150'—, c) od 100 1 piva Din 30-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—, d) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. januarja 1932. II. No. 31.183/1. Objava. Občina Trzin, v srezu kamniŠKem, bo pobirala oa dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 60'—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, č) od goveda nad 1 letom Din 3’—, d) od goveda pod 1 letom Din T50, e) od prašičev Din l-50, f) od drobnice Din 1-50. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. januarja 1932. II. No. 31.190/1. Objava. Občina Tunjice, v srezu kamniškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100‘—, c) od 100 1 piva Din 25-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja ruma in konjaka Din 10*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. januarja 1932. II. No. 29.858/1. Objava. Občina Velesovo, v srezu kranjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. na-s.ednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50'—, b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din T—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljaui, dne 18. januarja 1932. II. No. 412/1. ' Objava. Občina Vinica, v srezu črnomeljskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina' Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, run.a in konjaka Din 10-—, d) od goveda nad 1 letom Din 15’—, e) od goveda pod 1 letom Din 5‘—, f) od prašičev Din 10‘—, g) od drobnice Din 5*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. 'anuarja 1932. II. No. 102/1. Objava. Občina Voglje, v srezu kranjskem bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100*—, b) od 100 1 piva Din 30'—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žgania hkerja, ruma in konjaka Din 6’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljunijaui, dne 19. januarja 1932. II. No. 28.641/1. Objava. Občina Zakot, v srezu brežiškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 70'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 70*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dDe 18. januarja 1932. II. No. 29.679/1. Objava. Občina Zg. Ložnica, v srezu Maribor desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100*—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 7—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine t Ljubljani, dne 18. januarja 1932. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik In urednik: Pohar Robert v Ljubljani. ^ zalaga: Tiskarna »Merkur« I Ljubljani; njen predstavnik: Otmar ilihklek v Ljubljani. St. 8. službeni ust kraljevske banske uprave dravske banovine Priloga k 8. kosu letnika III. z din© 30. januarja 1932. Kazglasi kraljevske banske uprave HI. No. 912/1. 467 Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine Po sta„ju z dne 25. januarja 1932. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natis-nlena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakupnih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad: Kamnik: Trzin (Trzin 1 dvorec). Steklina: Dol. Lendava: Trnje (Trnje 1 primer). Črnomelj: Kot (Nestopljavas 1 primer). Garjavost: Maribor desni breg: Orehova vas (Ho-■'ojavas 2 dvorca). Ptuj: Šikole (Šikole 1 dvorec). Svinjska kuga: Brežice: Artiče (Trebež 2 dvorca), Gaberje (Gaberje 5 dvorcev), Globoko . (Globoko 2 dvorca), Sela (Sela 14 dvor- I ®®v), Senovo (Senovo 2 dvorca), Zakot (Brežina 5 dvorcev, Zakot 1 dvorec). Celje; Celje okolica (Lava 1 dvorec), “etrovče (Liboje, Drešinjavas po 1 Primer). Črnomelj: Petrovavas (Pe- trovava3 1 dvorec). Konjice: Stranice (Stranice 1 dvorec). Maribor levi breg: Krčevina (Petrovo selo 1 dvorec). Slo-Tenjgradec: Slovenjgradec (Slovenjgra-dec 2 dvorca). Svinjska rdečica: Ljutomer: Grlava (Banovci 1 dvorec), Godemarei (Bodislavci 1 dvorec). Kraljeva banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. januarja 1932. !L No. 449/1. 480 Uradni razpust društva. Društvo »Organizacija krojaških mojstrov in samostojnih šivilj« s sedežem v Celju je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. V Ljubljani, dne 16. januarja 1932. No. 1819/1. 492 Sprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Merljak Božena, zdravnica v Ljubljani, je bila vpisana v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. januarja 1932. V No. 341/2. 466 Razglas V bolnici za duševne bolezni v Ljubljani je izvršiti elektroinštalacijska dela, ki so proračunjena na znesek 65.465 Din. Ponudniki naj predlože obvezne ponudbe, v katerih je navesti popust v odstotkih na uradni proračun najkesneje do 10. februarja t. 1. ob 12. odseku 3 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave, Novi trg št. 1, kjer se morejo v sobi št. 28 vpogledati tehnični elaborat in dobiti vsi nadaljnji podatki in pojasnila. Kr. banska ufava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. januarja 1932. •j* V No. 67/6. 410 3—3 Razglas. o prvi novi pismeni ponudbeni licitaciji za ojačenje vodovoda v banovinskem zdravilišču Rogaški Slatini. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje po naročilu ministrstva za gradbe od 11. januarja 1932., M G. Br. 230. in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih izprememb, odnosno izpopolnitev za prevzem in izvršitev ojačenja vodovoda v banovinskem zdravilišču Rogaški Slatini prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. februarja 1932. ob enajstih v prostorih hidrotehn. odseka kraljevske banske uprave, Ljubljana, Stari trg štev. 34/11. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih hidrotehničnega odseka kraljevske banske uprave. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša Din 1,838.342-—. Upoštevale se bodo le ponudbe nižje od Din 1.613.696-61. Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, vsako prilogo s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem vodovodnih del v Rogaški Slatini« od ponudnika N. N., neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo uvaževale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za vse vrste del 131.000-— Din, odnosno 262.000-— Din za tuje državljane. Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure pri blagajni z dravske finančne direkcije v Ljubljani, banovinski blagajni v Ljubljani, Erjavčeva cesta 13, davčni upravi v Ljubljani, v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, za preteklo četrtletje, odobrenje ministrstva za j gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in indusrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. januarja 1932. Razglasi sodišč in sodnih oblastev U 11/31—4. 494 V imenu Njega Veličanstva kralja! Obdolžena Ogrinc Ana, roj. pri Sv. Antonu v Slov. goricah, 77 let stara, r. k., vdova v Mariboru, Vrbancva ulica št. 8, konjska mesarica, hči Jakoba Poliča in Jere rojene Ferenc, že kaznovana, je kriva, da dne 15. septembra 1931 v Ljutomeru kot trgovka in kcnjska mesarica na stojnici ni imela konjskim klobasam niti sumarno, niti podrobno označenih cen, tako da bi jih lahko vsakdo mz-ločno videl. S tem je zakrivila prekršek po č'. 6. zak. o pobijanju draginje življenskil: potrebščin in brezvestne špekulacij z dne 30. decembra 1921 U. 1. št. 5 z Jne 18. januarja 1922. in je obsojena po čl. 6 cit. zakona na 12 ur zapora in na 10O-— Din denarne kazni, koja denarna kazen se v primeru neizterljivosti izpremeni v nadaljnja 2 dneva zapora in po § 389. a v k. p. r. na povračilo stroškov kaz. postopanja in izvršitve kazui. Po členu 19. zakona o pobijanju draginje se ta sodba po pravomočncsti objavi na stroške obdolženke v »Službenem listu«. Okrajno sodišče v Ljutomeru, odd. II., dne 10. oktobra 1931. * 470—3—1 Preds. 21—4/32—2. Razpis. Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto jetniškega pripravnika z mesečnimi prejemki 1320 Din. Prosilci morajo imeti popolno srednješolsko izobrazbo s končnim izpitom. Svojeročno spisane, pravilno kolko-vane ter po § 3. ur. zakona opremljene prošnje naj se vlože do 15. marca 1932. pri podpisanem predsedništvu. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 25. januarja 1932. H? Cw a 56/32—1. 456 Oklic. Pavlovič Zdenki, posestnici pensiona’ »Erika« v Kranjski gori, sedaj neznanega bivališča, je vročiti menično tožbo z dne 20. januarja 1932., opr. št. Cw a 56/32—1, radi Din 7000'— s pripadki. Ker je bivališče Pavlovič Zdenke neznano, se ji postavlja za skrbnika v obrambo njenih pravic gospod dr. Ivan Modic, odvetnik v Ljubljani. Ta skrbnik jo bo zastopal v ozname-njeni pravni stvari in na njeno nevarnost in stroške, dokler se ona ali ne oglasi pri sodišču ali ne imenuje si pooblaščenca. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 20. januarja 1932. C 6/32-1 471 Oklic. Tožeča stranka Kobal Franc, pos. iz Gabrijel št. 2, je vložila proti toženi stranki Gorencu Alojziju iz Krsinvrha št. 2, sedaj neznano kje v Ameriki, radi Din 5000 s prip. k opr. št. C 6/32—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 19. februarja t. 1. ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 1 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Mlakar Martin, pos. iz Mokronoga, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. I., dne 22. januarja 1932. C 132/32. 450 Oklic. Tožeča stranka Jakič Emerik, pos. v Markovcih št. 40, in Šerfec Katarina, pos. v Markovcih 64, je vložila proti toženi stranki ležeči zapuščini po pok. Bokan Evi, roj. Jakič pos. v Markovcih, radi opravičbe predznambe k opr. št 'J 132/32 tožbo, Narok za ustno razpravo se je določil na 8. marca 1932. ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 23 razpravna dvorana. Ker je tožena stranka umrla, se postavlja g. Ožvald Franc, pos. v Markovcih št. 21, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 22. januarja 1932. * •460 C 7/32. Oklic. Tožeča stranka Kohn Leopold, trgovec v Murski Soboti, je vložila proti toženi stranki Cvetko Ludviku, posest, v Fokovcih, sedaj neznanega bivališča, radi 3011 Din s pp. k opr. št. C 7/32 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 8. marca 1932. ob pol 11. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 23 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Cvetko Aleksander, posestnik v Fokovcih, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 21. januarja 1932. C 20/32. * Oklic. 461 Tožeča stranka Zibrik Franc in Marija ter Barber Josip, posestniki v Marki-šavcih, je vložila proti toženi stranki Sečko Mariji, roj. Vajda, omož. Molnar, sedaj v Ameriki, neznanega bivališča, radi izbrisa vdovske pravice k opr. št. C 20/32 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 8. marca 1932. ob 10. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 23 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gosp. Kodila Jožef, župan v Ivanovcih, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 21. januarja 1932. A 185/31—3. 458 Poklic dediča neznanega bivališča. Hren Pavel, posestnik v Dobletini št. 2, občina Rečica ob Savinji, je dne 8. septembra 1931. umrl. Poslednja volja se ni našla. Zapustnikov brat Hren Ivan, odnosno njegovi trije otroci Fanika, nedl. Ivan in še tretji nedoletnik neznanega imena, in zapustnikov brat Hren Franc, katerih bivališče, odnosno tudi ime sodišču ni znano, se pozivljejo, da se tekom enega leta od danes naprej zglasijo pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z g. Hrenom J°s pom, zasebnikom v Dobletini, ki se.' postavil za skrbnika gori navedeni odsotnim. Po preteku tega roka se j roči zapuščina, v kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. L, dne 10. januarja 1932. ❖ 495 A 226/31—5. Poklic dediča neznanega bivališča. Brezovnik Janez, posestnik v Brezju št. 53 pri Mozirju, je dne 12. deceniDr 1931 umrl. Poslednja volja se ni _na .' Brezovnik Jcžef, zapustnikov sin, ® neill. otroci pok. zap. sina Brezova® Franceta, katerih imena sodišču ntf® znana, in katerih vseh bivališče sodiš®1 ni znano, se pozavljejo, da se teko® enega leta od danes naprej zglasijo P1^ tem sodišču. Po preteku tega roka rs*j pravljala se bode zapuščina z ostali111 dediči in z gosp. N a vodnikom Jožetu®’ posestnikom v Skornem št. 14 pri jj®" stanju, ki se je postavil za skrbnik odsotnim dedičem, in se bode izroči1 ^ ista, v kolikor izkažejo dediči svoje Pra’ vice, le-tem. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 23. januarja 1932. L 14/80—13. * 481 Sklep. Sklep z dne 23. junija 1922., L 3/22-3» s katerim je bila Kumpova Marija, P°' sestnica v Cvišlerjih št. 38, radi kveru-lantstva omejeno preklicana, se razveljavi. Okrajno sodišče v Kočevju, odd. I-> dne 27. januarja 1932. * Nel 73/32—6 473 Amortizacija. Na prošnjo Kambiča Martina iz Pr®" logov pri Semiču se uvaja postopanje zf amortizacijo nastopnih hranilnih knji- žic: št. 1734 Hranilnice in posojilnice za Kandijo in okolico, št. 135148 Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, Štev-7123 Mestne hranilnice v Črnomlju, ki so baje zgorele. Imetnik teh hranilnih knjižic se zivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne ko se objavi t* oklic, ker bi se sicer po tem roku i®" reklo, da hranilne knjižioe niso več veljavne. Okrajno sodišče v Metliki, odd. I., dne 25. januarja 1932. H« E 528/31—8. 501 Dražbeni oklic. Dne 15. februarja 193 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisu* nem'sodišču v sobi št. 4 dražba nepr®" mičnin: zemljiška knjiga Godemarcb vi. št. 166. Cenilna vrednost: 44.957’— Din. Najmanjši ponudek: 294)72’— Din- Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® Priglasiti sodišču najpozneje pri draž-,enem naroku pred začetkom dražbe, cer k\se ne mogle več uveljaviti glede ^premičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri ven. GJede podrobnosti se opozarja na azbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 12. januarja 1932. E 468/31—9 * 472 Dražbeni oklic. U P1?® 22. februarja dopoldne ob 10. i bo pri podpisanem sodišču v sobi , ■ 4 dražba nepremičnin: zemljiška dSa Bušeča vas, vi. št. 200. grulita vrednost: 17.057 Din 40 p. prednost pritikline: 590 Din. Najmanjši pcnudek: 11.371 Din 60 p. kravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® Priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati |,ede nepremičnine v škodo zdražitelja, 11® ravnal v dobri veri. O led e podrobnosti se opozarja na razbeni oklic, ki je nabit na uradni eski tega sodišča. Okrajno sodišče y Kostanjevici, dne 19. januarja 1932. ^13/31 * 474 Dražbeni oklic. One 24. februarja 1932. dopoldne ^ uri bo pri podpisanem sodišču v št. 5 dražba nepremičnin: zemljina knjiga k. o. Gomilsko, vi. št. 84, 194, 222, 183, k. o. Šmiklavž vi. št. 67. Cenilna vrednost: 93.517'05 Din. Vrednost pritikline: 1636 Din. Najmanjši ponudek: 70.140 Din. Dražbalo se bo najprvo posamezne . l0zke in če se za te ne bo doseglo viš-ponudka, pride na predaj posestvo v celoti. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® Priglasiti sodišču najpozneje pri draž-©nem naroku pred začetkom dražbe, jc^r bi se ne mogle več uveljavljati Pple nepremičnine v škodo zdražitelja, 1 le ravnal v dobri veri. , Glede podrobnosti se opozarja na fažbeni oklic, ki je nabit na uradni e®ki tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 18. januarja 1932. •i* ® 1094/31. 482 Dražbeni oklic. io. Dne 24. februarja 1932. dopoldne ob Uri bo pri podpisanem sodišču v so- M ,1 Št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška Knjiga k. o. Šmatevž, vi. št. 100, in Pod-vi. št 248. Cenilna vrednost: 113.549 Din. Vrednost pritikline: 2117 Din. Najmanjši ponudek: 75.700 Din. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, l0er bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 21. januarja 1932. »j. E V 2616/31—10. 457 Dražbeni oklic. Dne 26. februarja 1932. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje, in sicer 12/28tink in 36/700tink, vlož. št. 1110. Cenilna vrednost: 83.606 Din celega deleža, vrednost zavezančevega deleža 40.178 Din 88 p. Vredno.t pritikline: 100 Din Najmanjši ponudek 26.786-— Din. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 29. decembra 1931. * E 63/31—16. 450 Dražbeni oklic. Dne 1. marca 193 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Mokronog vi. št. 62, k. o. Lakenc vi. št. št. 415, k. o. Ostrožnik vi. št. 122 in 33, k. o. Bistrica vi. št. 230 in 421. Cenilna vrednost: Din 439.190'—. Vrednost pritikline: Din 3680-—. Najmanjši ponudek: Din 292.930'—. Dražba se bo vršila po parcelah. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d.až-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mokronogu, dne 22. januarja 1932. 3* 1 E 19/31—12 449 Dražbeni oklic. Dne 1. marca 1932. dopoldne ob 8. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Mokronog, vi. št. 594. Cenilna vrednost: Din 85.200. Najmanjši ponudek: Din 56.800. Dražba se bo vršila po parcelah. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mokronogu, dne 22. januarja 1932. * E IV 1320/31—6. 426 Dražbeni oklic. Dne 2. marca 193 2. ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Grajski marof, vi. št. 269. Cenilna vrednost: 343.962-13 Din. Najmanjši ponudek: 172.000-— Din. Pravice, ki bi ne pripuščale drazoe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 23. decembra 1931. Konkurzni razglasi S 10/31—115. 475 88 Sklic zbora upnikov. Prezadolženem Zmitek Alojzij, lesni trgovec v Stari fužini št. 35. Po predlogu upravitelja konkurzne mase drja Mirka Trillerja, odvetnika v Radovljici, se sklicuje zbor upnikov na dan 15. februarja 1932. ob desetih pri tem sodišču v Radovljici, soba št. 26. Razpravljalo se bo: 1. glede vložitve treh večjih in važnih tožb; 2. glede realizacije še ne realiziranega ostalega dela mase in o razdelitvi razpoložljive mase; 3. o likvidaciji naknadno zglašenih in morda še do tega naroka zglašenih terjatev in o zglašenih izločitvenih in ločitvenih pravicah; 4. o zahtevkih upravitelja konkurzne mase glede nagrade in povračila izdatkov. Okrajno sodišče v Radovljici, odd. I., dne 22. januarja 1932. * S 2/32—3. 469 89 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Lavtarja Franca, prot okoli ranega trgovca v Ljubljani, Sv. Petra cesta 42, registro-vanega pod firmo; Lavtar Franc. Konkurzni sodnik: Ausec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase: Florjančič Ludovik, tajnik društva ind. in veletrgovcev v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 6. februarja 19 3 2. ob devetih. Oglasitveni rok do 5. marca 1932. t Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 1 2. m a r c a 19 3 2 ob desetih. Dežalno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. januarja 1932. S 1/32—5. 90 * Sklep. 505 V kcnkurzni stvari zapuščine dne 1. novembra 1931. umrle Zorčič Amalije, rojene Plut, trgovke v Ljubljani, Stari trg, se dosedanji upravitelj kon-kurzne mase g. dr. Treo Dragotin, odvetnik v Ljubljani, razreši tega posla, in imenuje za upravitelja mase g. Nič Srečko, višji davčni upravitelj v pok. v Ljubljani, Rimska cesta 12. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. januarja 1932. * 442 Sa 2/32—2. 91 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Mravljeta Antona, posestnika in trgovca v Podpeči št. 13, p. Preserje. Poravnalni sodnik: dr. Leitgeb Avgust, starešina okrajnega sodišča na Vrhniki. Poravnalni upravnik: dr. Penko Fran, not. nam. na Vrhniki. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču na Vrhniki, dne 3. marca 1932. ob 10. uri. Rok za oglasitev do dne 27. februarja 1932. na sodišče na Vrhniki. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 22. januarja 1932. * Sa 2/32—1. 463 92 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Divjaka Josipa, neprotokolira-nega trgovca v Ribnici. Poravnalni sodnik: Savelj Anton, starešina okrajnega sodišča v Ribnici. Poravnalni upravitelj: Dr. Grobelnik Ludvik, notar v Ribnici. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Ribnici dne 5. marca 1932. ob pol 11. uri. Terjatve je oglasiti pri okrajnem sodišču v Ribnici do 29. februarja 1932. Okrožno sodišče Novo mesta, odd. II., dne 23. januarja 1932. Sa 7,32—2 * 485 93 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Bernhard Gustav, trgovec s steklom v Mariboru, registrovanega pod firmo Franca Bernharda sin v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 17. Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravnik: Dr. Leskovar Josip, odvetnik v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne 14. marca 1932. ob 9. uri Rok za oglasitev do 9. marca 1932 pri okrožnem sodišču v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. januarja 1932. Sa 3/32—4. 503 94 Poravnalni oklic. Otvoritev poravnalnega postopanja o premoženju Kolbezen Franca, trgovca v Celju, Prešernova ul. št. 4. Poravnalni sodnik: dr. Dolničar Josip, s. o. s. v Celju. Poravnalni upravitelj: dr. Karlovšek Josip, odvetnik v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri tem sodišču soba št. 2 dne 21. marca 1932. ob poldevetih. Prijavni rok do 18. marca 1932. Poravnalna kvota 40% s pristopom porokov. Okrožno sodišče v Celju, dne 27. januarja 1932. * Sa 2/32—5. 504 95 Poravnalni oklic. Otvoritev poravnalnega postopanja o premoženju dolžnika Suša Franca, trg. v Sromljah št. 22, reg. pod Rg A III 131. Poravnalni sodnik: dr. Hočevar Vojteh, starešina okr. sod. v Brežicah. Poravnalni upravitelj: dr. Rosina Gustav, odv. v Brežicah. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Brežicah dne 21. marca 1932. ob desetih. Prijavni rok do 18. marca 1932. Poravnalna kvota: 40% kvota plačljiva v enem letu. Okrožno sodišče v Celju odd. I., dne 27. januarja 1932- Sa 36/31—68. 491 96 Določitev poravnalnega naroka. Poravnalno postopanje First Asta roj. Tahčič, trgovka v Ivanjkovcih. Dolžnica je pri ponovnem poravnalnem naroku z dne 23. januarja 1932. predrugačila svoje ponudbe v toliko, da ponuja upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, za 50% kvcte njihovih terjatev poroštvo. Za razpravo in sklepanje o tej ponudbi se določi poravnalni narok na dne 6. februarja 1932. ob 9. uri pri tem sodišču, soba št. 4. Dolžnica mora priti k naroku osebno. Okrajno sodišče v Ormožu, odd. L, dne 23. januarja 1932. * 453 Sa 23/31—88. 97 Konec poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje o imovini Kastelca Alfonza, trgovca v Sevnici je kom čano s potrditvijo poravnave. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, 'dne 13. januarja 1932. Sa 30/31-11. 434 98 Ustavitev poravnalnega p ds ti. p in j a. Poravnalna zadeva: Stossl Simon, j3V* ni družabnik tvrdke Stossl Maks v Celju-Poravnalno postopanje, ki je bilo uvedeno s sklepom z dne 12. decembra 1931., Sa 30/31—3, se v smislu § 56. t. 2., zakona o prisilni poravnavi izven kcn-kurza ustavi. Okrožno sodišče v Celju. odd. I., dne 22. januarja 1932 * 506 Sa 19/31-34. 99 Potrditev poravnave. Poravnava, sklenjena med dolžnikom Turkom Vladom, trgovcem v Ljubljani; Streliška ulica 24 in njegovimi upniki pri naroku dne 9. januarja 1932., vsebine, da plača dolžnik 50% kvoto .er* jatev, plačljivo v štirih enakih, zaP°i rednih, tromesečnih obrokih, prioensi dne 26. aprila 1932., ob poroštvu in p'3." Čilu Turk Ane, posestnice v Ljubljana Streliška ulica št. 24, se potrdi v smislu § 51. por. zak. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. lU-> dne 16. januarja 1932. * 476 Sa 26/31—76 100 Potrditev p uravnave izvsn stečaja. Poravnalna zadeva: Tvrdka .Maks Stossl, trg. z usnjem v Celju. Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenila poravnalna dolžnica s svojimi upnik} pri naroku dne 18. januarja 1932 in ki določa, da je prednostne terjatve in z3' htevke, ki jih ne dosega poravnava, pr* venstveno plačati v celoti, ostali upnik1 da prejmejo 40 % kvoto, plačljivo v 11 enakih mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi v 30 dneh po pravomočno-sti odobritve poravnave, najke-sneje P° 1. marcu 1932. pod izgubo obrokov m posledice §a 62., odst. 2. por. zakona-Okrožno kot trgovinsko sodišče v CeljUj odd. I., dne 20. januarja 1932, Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. E. r. 1180/32, 1114/32, 1027/32, 2135/32. 46° Razglas. Po § 60. zako-na z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2 iz leta 1888.) je postavila komisija za agrarne, op^ racije v Ljubljani banovinskega sekretarja Pokorna Ivana za komisarja 23 agrarne operacije v Ljubljani, da se izvrši nadrobna delitev, odnosno uredite'' skupnega sveta v sledečih agrarnih primerih, vpisanih pod: 1. vložno štev. 64 k. o. Rajlienau, sodu1 okraj kočevski; 2. vložno štev. 106 k. o. Sorica, sodni okraj škoijeloški; 3. vložno štev. 173 k. o. Selo, scdni okraj radovljiški; 4. vložno štev. 114 in 117 k. o. Višel-Hica, sodni okraj radovljiški. Uradno poslovanje tega Komisarja se Prične takoj. S tem dnevom stopijo v veljavnost dotočila zgoraj omenjenega zakona glede Pristojnosti oblastev, potem neposredno tn posredno vdeleženih kakor tudi glede izjav, katere ti oddajo, ali poravnav, katere sklenejo, naposled glede za ez-n°sti pravnih naslednikov, da morajo Pripoznati zaradi .zvršitve agrarne operacije ustvarjeni pravni položaj. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani, dne 23. januarja 1932. Za predsednika: dr. Lukan 1. r. * No- 1375/1 477 Razglas vV smislu § 54 uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (»Uradni list kraljevske banske uprave« št. 28/125 od 6. februarja 1930.) se razglaša, da je glasom sodbe okrožnega sodišča v Mariboru z dne 27. 2. 1931. prepovedano Kocbeku Vincencu, rojenemu 4. marca 1903. v Vekovskem dolu, srez Maribor, levi breg,- Dravska banovina, stanujočemu •stotam, zahajati v krčme za dobo 2 let, to je od 14. VII. 1932. do 14. VII. 1934. , Po § 268. kaz. zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. k. z., pa endarle postreže taki °sebi z opojilom. Srezko načelstvo v Mariboru, levi breg, dne 22. januarja 1932. * 11 No 856/1. 486 Razglas. Z rešitvijo okrajnega sodišča v Ljutomeru Kps 183/31 je bilo Mauku Ivanu, delavcu v Sp. Krapju št. 55 občina Cven, Prepovedano zahajati v krčme za dobo dveh let t. j. cd 17. januarja 1932. do U’- januarja 1934. Vsakdo, ki imenovanemu vede postreže z opojno pijačo se kaznuje po § 268 k. z. Sresko načelstvo v Ljutomeru, dne 23. januarja 1932. ❖ T- N. 134. 392 a 2—1 Razglas 0 prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza na državnih cestah št. 2, 49 in 50. Po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 16. januarja 1932., V. No. 336/1, razpisuje tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na nastopnih progah državnih cest: I. državna cesta št. 2 v skupnem znesku Din 420.950-—, II državna cesta št. 49 v skupnem znesku Din 291.800-—, III. državna cesta št. 50 v skupnem znesku Din 294.800'—. Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka v Ljubljani za vsako navedeno progo posebej, in sicer: za drž. cesto št. 2 dne 26. februarja 1932. ob 9. uri dopoldne, za drž. cesto št. 49 dne 27. februarja 1932. ob 9. uri dopoldne, za drž. cesto št. 50 dne 29. februarja 1932. ob 9. uri dopoldne. Vse natančnejše podatke glej prilogo št. 7. k »Službenemu listu« št. 7 z dne 27. januarja 1932. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani, dne 19. januarja 1932. * V No. 76 421a 2—1 Razpis ustne licitacije za dobavo gramoza za prog' med km 497-106 — 576-5 Iržavne ceste štev. 2 in med km 793-908 — 808-666 državne ceste štev. 28. Po nalogu kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, V No. 336/1, z dne 16. januarja 1932. razpisuje sresko načelstvo v Novem mestu na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921 in njegovih sprememb oz. dopolnitev, objavljenih v »Službenih novinah« z dne 16. februarja 1922 in pravilnika, objavljenega v »Službenih novinah« z dne 25. novembra 1921, javno ustno licitacijo za dobavo gramoza za zgoraj označene proge državnih cest. Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka, in sicer: v ponedeljek, dne 29. februarja 1932 ob 10. uri dopoldne za progo km 497-106 do 555-5 drž. ceste št. 2, v torek, dne 1. marca 1932 ob 10. tri dopoldne za progo km 555-5 do 576‘5 drž. ceste št. 2, in za progo km 779-250 — 808-666 drž. ceste štev. 28. Vse natančnejše podatke glej prilogo objav »Službenega lista« štev. 7. z dne 27. januarja 1932. Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 20. januarja 1932. * T. No. 26/2—1932. 416 a 2—2 Razglas. o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi km 43*32—110 državne ceste štev. 50. Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 16. januarja 1932., V. No. 336/1, prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na progah km 43-32—110 državne ceste štev. 50. Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju v petek dne 26. februarja in v soboto dne 27. februarja 1932. Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa, objavljenega v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« in v »Službenem iistu kraljevske banske uprave Dravske b*novine« (priloga št. 6 z dne 23. januarja 1932.), kakor tudi iz razglasov, nabitih na uradnih deskah sreskih načelstev v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu. Sresko načelstvo v Celju, dne 20. januarja 1932. T No 50/3—F. 401 a2—2 Razglas o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza za državne ceste v območju tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju. V smislu odloka kr. banske uprave v Ljubljani z dne 16. januarja 1932., V. No. 336/1, razpisuje tehnični razdelek v Kranju na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno pravilnika, natisnjenega v »Službenih novinah« z dne 16. februarja 1922. in pravilnika, natisnjenega v »Službenih novinah« z dne 25. novembra 1921. prvo ustno licitacijo za dobavo gramoza, in sicer za te-le proge: državna cesta št. 2 v skupnem znesku Din 244.550'—. državna cesta št. 51 v skupnem znesku Din 72.960-—. Podrobnosti so razvidne iz priloge št. 6 k »Službenemu listu« št. 6 z dne 23. januarja 1932. Nadaljnja pojasnila glede dražbenih in dobavnih pogojev dobe interesenti v uradnih urah v pisarni tehničnega razdelka v Kranju. Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka za vsako zgoraj omenjeno progo posebej in sicer: v ponedeljek dne 22. februarja 1932. ob Vi 9. uri za prvo, ter v polurnih intervalih za ostale proge. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju dne 18. januarja 1932. * 478 Razglas o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza za Iržavne ceste v proračunskem letu 1932./1933. V smislu odloka kr. banske uprave v Ljubljani z dne 16. januarja 1932. V. No. 336/1, razpisuje tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru, levi breg, na podstavi čl. 86 do 98. zakona o državnem računovodstvu prvo javno ustno licitacijo za dobavo jesenskega in pomladanskega gramoza za redno vzdrževanje državnih cest. Licitacija se bo vršila po sledečem programu: I. Dne 2. marca 1932. s pričetkom točno ob 9. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru soba št. 51: a) Za državno cesto št. 50 Ljubljana— Maribor—državna meja. 1. Od km 110 000 do km 124 000. 620 m3 jesenskega tolčenega gramoza, izklicna cena 110-— Din, 330 m3 pomladanskega tolčenega gramoza, izklicna cena 110'— Din. 2. Od km 124 000 do km 134 600. 700 m3 jesenskega tolčenega gramoza, izklicna cena 100'— Din, 350 m3 pomladanskega tolčenega gramoza, izklicna cena 100’— Din. 3. Od km 137-400 do km 154-200. 810 m3 jesenskega tolčenega gramoza. izklicna cena 120-— Din, 405 m3 pomladanskega tolčenega gramoza, izklicna cena 120'— Din. b) Za državno cesto Št. 17 Maribor— Ptuj. Od km 00 000 do km 11000. 600 m3 jesenskega tolčenega gramoza, izklicna cena 100'— Din, 300 m3 pomladanskega tolčenega gramoza, izklicna cena 100-— Din. II. Dne 3. marca 1932. s pričetkom točno ob 8. uri 30 min. v pisarni sreskega eestnega odbora v Ptuju, za državno cesto štev. 17 Maribor—Ptuj—Ormož od km 11-000 do km 38 000. 1. Od km 11000 do km 18 000. 320 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 44-— Din, 160 m3 pomladanskega prodca, izklic-• na cena 56-— Din. 2. Od km 18 000 do km 23 600. 420 m3 jesenskega prcdca, izklicna cena 44-— Din, 200 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena 56'— Din. 3. Od km 24-600 do km 31 000. 280 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 44-— Din, 140 m3 pomladanskega prcdca, izklicna cena 56'— Din. • 4. Od km 31'090 do km 38-000. 220 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 50'— Din, 100 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena 62-— Din. III. Dne 4. marca 1932. s pričetkom točno ob 8. uri 30 min. v pisarni mestnega načelstva v Ormožu za državno cesto štev. 17 Ptuj—Ormož—banovinska meja pri Središču: 1. Od km 38 000 do km 43 000. 220 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 60'— Din, 100 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena 72'— Din. 2. Od km 43 000 do km 50 000. 340 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 50'— Din, 170 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena 62'— Din. 3. Od km 50-000 do km 60"355. 360 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 44'— Din, 180 m3 pomladansekga prodca, izklicna cena 56-— Din. IV. Dne 5. marca 1932. s pričetkom točno ob 10 uri v pisarni sreskega na-čestva v Dolnji Lendavi: za državno cesto št. 47 Čakovec—Dolnja Lendava— madžarska meja od km 93-930 do km 103920. 1. Od km 93-930 do km 98 200. 200 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 65"— Din. 2. Od km 98-200 do km 103-920. 120 m3 jesenskega tolčenega gramoza, izklicna cena 155'— Din. 3. Od km 93-930 do km 103-920. 170 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena 74'— Din. Rok dovršitve dobave jesenskega gramoza za vse proge in vse vrste gramoza je do 30. septembra 1932., pomladanskega pa do 31. decembra 1932. Državna cestna uprava si pridrži pravico, da v tem razglasu navedene količine gramoza pred podpisom pogodbe po potrebi zviša ali skrči, oziroma dobavo sploh ukine. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 90 dni po izvršeni dražbi. Pojasnila glede dražbenih in dobavnih pogojev dobijo interesenti v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Mariboru, levi breg, v sobi št. 51, vsak dan v dopoldanskih uradnih urah. Za vse vrste tolčenega gramoza morajo licitantje predložiti licitacijski komisiji uverenje o kakovosti materiala, izdano ali od zaveda za preizkušnjo materiala pri ministrstvu za gradbe, ali pa od tehnične fakultete katere izmed univerz v kraljevini Jugoslaviji. Brez tega uverenja se ne bodo sprejemale ponudbe za tolčen gramoz. V smislu odloka bivše gradbene direkcije v Ljubljani z dne 12. marca 1928., št. 1812, se od zanesljivih licitan-tov ne zahteva položitev kavcije. Vsi licitantje morajo pa predložiti izvirno potrdilo pristojnega davčnega urada, da so poravnali vse davke z dokladami za prvo tromesečje tega leta. Licitacijska komisija si pridržuje pravico, izključiti od dražbe ponudnike, ki ne nudijo po svojih premoženjskih razmerah ali po svoji nezanesljivosti kot dobavitelji dovolj jamstva, da prevzeto obveznost v redu izvrše. Sresko načelstvo v Mariboru, dne 25. januarja 1932. Po odredbi sreskega načelnika, šef tehničnega razdelka: Ing. Vanek s. r. * Štev. 611/79—1932. 433—3—2 Razglas. O I. pismeni ponudbeni licitaciji za dobavo granitnega materijala za tlakovanje mestnih ulic v Maribora na račun kaldrminskega fonda. Mestno načelstvo v Maribora razpisuje po naročilu Ministrstva za gradbe od 16. decembra 1931., M. Gr.Br. 39.729/31 in na podstavi čl. 86 do 98 zakona o drz. računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih izprememb, odnosno izpopolnitev za prevzem in izvršitev dobavo granitnega materijala za tlakovanje mestnih ulic v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. februarja 1932 ob 11. uri dop. v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica 8 1. n-soba štev. 5. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami istotam, oziroma je dobiti vse ponudbene prip°' močke proti plačilu Din 300-— pri tem uradu. Ponudbe je predložiti za vsako edinico A—B—C ločeno na uradnem obrazcu v obliki enotnega popusta v procentih n^ uradno odmerjeni proračunski znesek, k: znaša: A) za tlakovanje Einspielerjeve ulice, dovozne ceste na glavni tovorni kolodvor in prvi del Aleksandrove ceste dinarjev I,731.360-06, B) za tlakovanje drugega dela Aleksandrove ceste in Vetrinjske ulice dinarjev 668.925'16, C) za tlakovanje Sodne ulice dinarjev 425.386-97. Zapečatene ponudbe za vsako edinico A—B—C posebej, opremljene s kolkom po Din 100"—, vsaka priloga s kolkom od Din 2'— morajo izvršiti ponudniki b njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudbi za pre zem dooa'© granitnega materijala za tlakovanje mestnih ulic v Mariboru, edinica.. • ~~ od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. 'n II. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo pod pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridr * sprejme ter predloži dokaz o položeni kavciji. Na poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bo oziralo. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša za: A) tlakovanje Einspielerjeve ulice> dovozne ceste in prvega dela Aleksandrove ceste: za naše državljane 86.600 —" dinarjev, za tuje državljane 173.200'— B) Tlakovanje drugega dela Aleksandrove ceste in Vetrinjske ulice za naše državljane 33.450 dinarjev, za tuje državljane 66.900-— dinarjev. C) tlakovanj’© Scdne ulice za naše Din 21.300, za tuj© 42.600-— dinarjev. Kavcija se mora položiti najkesnej© na dan licitacije do 10. ure dopoldne prl mestni blagajni v Mariboru, Slomškov trg 11/1. v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu člena 86 zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu člena 24 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe i° nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani A vi P°\cženi kavciji prejme ponudnik Dlagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za preteklo četrtletje, odobrenje Ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo pred- Z1ti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Državna uprava si izrečno pridržuje Pravico: 1- oddati razpisano dobavo ne oziraje 86 na višino ponudene vsote ali tudi vs6 ponudbe odkleniti brez kake obveznosti, 2. oddati dobavo ločeno po posameznih treh edinicah in ob raznih terminih. Vsak ponudnik mora ostati v besedi (trideset) dni po licitaciji. Mestno načelstvo mariborsko. Maribor, dne 19. januarja 1932. Šle' * 'V. 611/79—1932. 434—3—2 Razglas. . O I. pismeni ponudbeni licitaciji za izvršitev tlakovanja mestnih ulic v Mariboru na račun kaldrminskega fonda. Mestno načelstvo v Mariboru razpisi6 po naročilu Ministrstva za gradbe ?d 16. decembra 1931.,M. Gr. Br. 39.729/31 J^ na podstavi čl. 86 do 98 zakona o drž. ®cunovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih izprememb, odnosno izpopolni-za prevzem in izvršitev tlakovanja mestnih ulic v Mariboru javno pismeno ponudbeno licitacijo ®a dan 26. februarja 1932 ob 11. uri dop. ' Prostorih mestnega gradbenega urada Mariboru, Frančiškanska ulica 8 I. n. s°ba štev. 5. Načrti in proračuni so interesentom na azpoiago med uradnimi urami istotam, “Ziroma je dobiti vse ponudbene pripo-®^ke proti plačilu Din 500'— pri tem Ponudbe je predložiti za vsako edinico C ločeno na uradnem obrazcu v “liki enotnega popusta v procentih na , fadno odmerjeni proračunski znesek, K1 znaša: A) 1. za tlakovanje Einspielerjeve , hce, dovozne ceste na glavni tovorni modvor in prvi del Aleksandrove ce-. 6 Din 837.883'74, 2. za kanalizacijo b. ksandrove ceste dinarjev 436.370-92, / za tlakovanje drugega dela Alek-jfhdrove ceste in Vetrinjske ulice Din 70.389-86, C) za tlakovanje Sodne ulice 238.109-76. . Zapečatene ponudbe za vsako edinico 5~~D—C posebej, opremljene s kolkom g? Din 100-—, vsaka priloga s kolkom od moraj° izvršiti ponudniki ali Pb pooblaščenci na dan licitacije z ^značbo »Ponudba za prevzem izvršitve tmkovanja mestnih ulic v Mariboru, eA- nica... — od ponudnika N. N.« neposredna predsedniku licitacijske .omisij a med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošli pravočasno došle pon: Ibe se v z.a jo pod pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi ^ogoji znan' in da jih brez pridržka sprejme ter preaioži doka- položeni kavciji. Na pozne, e, nep:. vilno ozemljene ali brzojavne ponudbe se ne bo oziralo. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša za: A) 1. tlakovanje Einspielerjeve ulice, dovozne ceste in prvega dela Aleksandrove ceste za naše državljane 41.900-— dinarjev, za tuje državljane 83 800-— dinarjev; 2. kanalizacija .* ’ rsandrove ceste za naše 21.850-— za tuje 43.70C — dinarjev. B) Tlakovanje drugega dela Aleksandrove ceste in Vetrinjske ulice za naše 23.500’— dinarjev, za tuje 47.000 C) tlakovanje Sodne ulice za naše 11.950 za tuje 23.900-— dinarjev. Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri mestni blagajni v Mariboru, Slomškov trg 11/1. v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu člena 86 zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu člena 24 pravilnika za izvrše-' vanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za preteklo četrtletje, odobrenje Ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico: 1. oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponudene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti, 2. oddati dobavo ločeno po posameznih treh edinicah in ob raznih terminih. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Mestno načelstvo mariborsko. Maribor, dne 19. januarja 1932. * Razglas. 252—3—3 o prvi pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo adaptacijskih del v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani. Uprava bolnic© za duševne bolezni v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku po naročilu kr. banske uprave v Ljub- ljani V. No. 4653/2 z dne 3. novembra 1931. in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih sprememb, odnosno popolnitev za prevzem in izvršitev spodaj navedenih adaptacijskih del v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani, I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. februarja 1932. ob 11. uri dopoldne v prostorih bolnice za duševne bolezni v Ljubljani. Poljanski nasip štev. 52. Proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami pri upravi imenovane bolnice. Ponudbe je vložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) za celotne uradno odmerjene proračunske zneske, ki znašajo za posamezne vrste del: 1. zidarska dela Din 142.501; kavcija Din 15.000, 2. kleparska dela 24.156-85; kavcija Din 3000. Lastnoročno podpisane ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100 in vsaka priloga s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku z zunanjo označbo »Ponudba za adaptacijska dela v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani od ponudnika N. N.« neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno fjošle ponudbe se sprejmejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.^ Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za naše državljane 10 %, za tuje pa 20 % od skupnih ali posameznih proračunskih vsot ter se mora zaokrožiti navzgor za cele tisočake, kakor je spredaj navedeno. Kavcjia se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoludne pri blagajni uprave bolnice za duševne bolezni v Ljubljani bodisi v gotovini, državnih vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B- pogodbe in nabave«. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajniško položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčne uprave o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti tudi pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri _ licitaciji. Kraljevska banska uprava si_ izrečno pridržuje pravico, oddati razpisana dela, ne oziraje se na višino ponudene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznostL Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni po licitaciji. Štev. 1659/31 bolnice za duševne bolezni v Ljubljani. V Ljubljani, dne 16. januarja 1932. Narodna banka kraljevino Jugoslavije. 479 Stanje 22. januarja 1932. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . 2.104,742.385-84 (+22.486.826-67) Devize, bi niso v podlogi 86,799.227-92 (— 5,507.060"70) Kovani novec v niklu 39,542.124-— (+ 332.239-—) Demonetizi- rano srebro 33,907.917-55 Posojila . . 2.224,225.746-36 (— 5,550.260-87) Vrednostni papirji . . 27,420.000'— Prejšnji predujmi državi 1.799,720.313-82 (+ 350.624-77) Začasni predujmi gl. drž. blagajni . 300.000.000--(+ 50,000.000--) Vrednosti re- zervn. fonda 79,129.450-60 (+ 208.67P95) Vrednosti ostalih fondov ... 2,950.312-23 Nepremičnine ... . 145,684.792-04 (+ 45.439 381 Razna aktiva 28.022.663-48 (+ 84.841'18) 6.872,144.933-84 Pasiva. Kapital . . 180,000.00^— Rezervni fond . . . 82,867.811-70 Ostali fondi 4,273.288-11 Novčanice v obtoku . . 4.911,732.690-—(—142,812.955- ) Obveze na pokaz . . 826,972.702-03 (+168,695.761-79) Obveze z ro- kom . . . 802,418.020-91 (+ 32 380.718--) lažna pasiva 63 880.421"09 (+ 4,187.796*59) 6.872,144.933-84 Razna Obtok in obveze . . . 5.738,705.392"03 Celotno kritje . . . 36"670/o Kritje v zlatu . . . 30"64% Obrestna mera: po eskomptu ....«»•• po lombardu . . 7K% Dražb eni oklic, 508 Razne objave 432—3—2 Poziv upnikom. Mlekarska zadruga Sv. Lovrenc na Dravskem polju, r. z. z o. z., je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, da prijavijo svoje event. terjatve do 29. februarja 1932. pri likvidatorjih zadruge. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, dne 21. januarja 1932. Mlekarska zadruga Sv. Lovrenc na Dravskem polju, reg. zadr. z omejeno zavezo v likvidaciji. Fr. Špindler, Matevž Predikaka, likvidatorja. V Javnih skladiščih Ljubljana, Dunajska cesta 33, se bo prodajalo na javni dražbi: 1. februarja t. 1. foto-aparat in fotografske potrebščine, 3. februarja t. 1. 2 bali linoleja, 4. f e b r u a r j a t. 1. rabljeni gospodinjski predmeti iz stekla in por-oelana, 5. f e b r u a r j a t. 1. 2 živalna stroja, čevljarski šivalni stroj in kolesne 9vetiljke. Pričetek dražbe vsakikrat ob 15. uri. Ljubljana, 29. januarja 1932. Skladiščna uprava. * 465 Razpust društva. Podružnica UJNŽB Ljubljana III (električni cestni železničarji) je bila skladno z določbami § 78. zakona o državnem prometnem osebju z dne 1. julija 1931. po sklepu izrednega občnega zbora z dne 14. julija 1931. razpuščena in je nje članstvo prestopilo korporativno v Narodno strokovno zvezo. Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana. £ Poziv upnikom. »Vrnea« trgovina z vinom in spiri-tuoznimi produkti družba z o. z. v Ljubljani se je razdražila in prešla v likvidacijo. Pozivljejo se vsi upniki, da tekom Ireh mesecev prijavijo svoje terjatve pri družbinem likvidatorju. Likvidator. * Objava. 439 490 Ker je sklenila tvrdka »Košenin? Franc, družba z o. z. na Glincah« s sklepom z dne 20. januarja 1932 ruzdr .i-tev in likvidacijo družbe, se poziv 'j upniki družbe, da prijavijo svoje zahteve podpisanemu likvidatorju do 22. februarja 1932. V Ljubljani, dne 22. januarja 1932. Franc Košenina, 1. r. likvidator * Objava. 493 Dne 25. januarja sem izgubila potno legitimacijo št. 256370, glasečo se na ime žene univerzitetnega profesorja ing. T. Grudinskega. Proglašam jo za neveljavno. Grudinska Ana s. r. * 489 Objava. Podpisana Pchajač Alojzija, stanujoča pri g. Katarini Krajnc, Dečkova cesta št. 3, Celje, rojena 19. maja 1905. sem izgubila poselsko knjigo, izdano dne 31. decembra 1922. pod št. 28 od županstva Dobrna, srez Celje. Proglašam jo za neveljavno. Pohajač Alojzija s. r. * 488 Objava. Izgubil sem izpričevalo obrtne nada-jevalne šole v Ljubljani (realka) na ime: Breceljnik Anton rodom iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Breceljnik Anton s. r. * -s 455 Objava. Podpisani sem izgubil odpustnico eno-razredne osnovne šole v Škalskih Cirkovcah za šol. leto 1916/17, kat. št. 2, in jo proglašam neveljavnim. . Podpečan Janez s. r., Mozirje- * 145 Objava. Izgubil sem indeks filozVske fakultete univerze v Ljubl0ani na ime- Ga-mulin Tomislav rodom iz Jelša (otok Hvar). Proglašam ga neveljavnim. Gamulin Tomislav s r * 487 Objava. Premogovnik Peklenica v Murskem Središču objavlja sledeče: Odelenje Beogradskcg Kasacionog Suda u Ncvom Sadu usled podnešenog rekurza Mestnei Hranilnice u Mariboru i Rudarskog Satništva u Zagrebu donelo je pod brojem Vp. 862-236/1931. sledeče r e š e n j e. Kasacioni sud kako utok Mestne hranilnice u Mariboru, a tako i utok Rudarskog satništva u Zagrebu obdija i potvr-djuje rešenje Apelacionog Suda iz raZ' loga, koji su u njem iznešeni. Novi Sad, 12. decembra 1931. god- slede potpisi sudija- , Za vernost otpravka: V. K&*1®' Pečat: Ekspozitura Somborskog kr. okružnog suda u Čakovcu. * 363-3-3 Objava. Izgubila se je legitimacija za 50 odst. vožnjo po železnici, izdana od direkcij® Drž. železnic v Ljubljani dne 1. januarja 1932., štev. 182.750, glaseča se na im0 Čuješ Jakob, p. pregl. f. k., in se pr®" glaša za neveljavno. Čuješ Jakob s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Lljuoljani; njen predstavnik: 0. Mich&lek v Ljubljani.