PABTIZANSKI f i ' ZDRAVSTVENI VESTNIK PARTIZANSKI ZDßÄVSTVEN I VESTNIK GLASILO SANITETNEGA ODSEKA GLAVNEGA ŠTABA NOV IN POS PRIMORSKA IZDAJA LETO I. FEBRUAR 1944. ŠTEV. 1. Uvodna beseda Namen tega vestnika je dvigniti strokovni, sploš- ni in organizacijski nivo naše sanitete. Vojne so stare kot je star svet sam, prav tako stare so rane in zdravljenje ran. V vseh vojnah so bi- le in so hude nadloge, spremljane s strašnim širjenjem nalezljivih bolezni. V partizanski vojni in medicini pa se nahajamo v še težjem položaju. Vsaka bolezen in vsaka rana rabi predvsem mir, naš slovenski partizan pa najde najtežje predvsem miren kotiček. Bori se sredi barbarskih sovražnikov človeštva, kulture in napredka. Krut, nečloveški in brezsrčen nasprotnik pobija naše ranjence, ne da bi se menil za dogovore iz Haaga. Pred grozodejstvi okupatorja bledi spomin na Džingiskana, Atilo in tridesetletno vojno. Da bi bilo trpljenje in ža- lost še večja, so se motoriziranim hordam tujih brez- obzirnih in poživinjenih osvajalcev pridružili še domači izdajalci, željni drobtinice oblasti, ki bi mogoče padla z mize tujega rablja. Tudi bivši voditelji, ki so pobeg- nili v varno tujino, so s strahom gledali na obupne, a vendar uspešne napore naroda, da se reši iz neizmer- nega gorja. V svet so širili laž, partizanske zmage so razkričali za uspeh četnikov. Vodjo četnikov, Dražo Mihajloviča, ki je sodeloval z okupatorjem, so imeno- vali za generala in vojnega ministra. Njega, ki je za- hrbtno napadel prave borce za svobodo, so obdajali z lažno glorijo narodnega junaka. Na razpolago so imeli ogromna denarna sredstva, ki bi pač morala biti naro- dova last. Vedeli so za stisko in gorje naših borcev, a niso hoteli priskočiti na pomoč niti našim ranjencem, 3 ki so v revščini, pomanjkanju in umazaniji, preganjani vsepovsod kot divje zveri, z najskromnejšimi, večinoma improviziranimi sredstvi, vročični zdravili svoje rane. Niso marali zanje, niso jim pomagali z dobro besedo, ti klavrni ln nevredni sinovi junaškega naroda. Vsega tega se spominjamo in ne bomo pozabili. Potoki naše krvi, tisoči partizanskih grobov, desettisoči pobitih oku- patorjev, razbito sovražnikovo orožje, preplašeno kri- čanje domačih izdajalcev in besni Članki v okupator- jevih listih so šele dvignili zastor laži in klevet, ki so ga ti ubežniki stkali v svojih naklepih. Resnica je pro- drla v svet, silna in ogorčena borba je združila Slo- vence, Hrvate, Srbe, Črnogorce in Makedonce v eno samo jekleno povezanost, silno in strašno za vsakega, ki je in bo prišel z njo navzkriž. Nosilci ranjencev, bolničarke, bolničarji in ostalo sanitetno osobje, ponosni in srečni smo, da smo del te sile, te naše narodne vojske, ki jo sedaj občuduje ves svet. Zavedamo se, da zahtevajo veliki cilji velike žrt- ve. Težko nam je, ko matere objokujejo sinove, žene može in otroci starše, vendar nas pot vodi naprej vkljub vsemu nasproti sončni svobodi. V vseh teh te- žavah pa ne smemo pozabiti, da zavisi od našega vest- nega, nesebičnega dela in naše ljubeznive nege življe- nje, zdravje in povratek v borbo naših junaških ranjen- cev. Kot se je naša narodno osvobodilna vojska, raz- vila iz malih partizanskih edinic, oboroženih s par pu- škami v močno silo, do zob oboroženo z avtomatičnim in težkim orožjem, prav tako se je rodila naša parti- zanska medicina uboga in nebogljena, a se je razvijala v težki in krvavi borbi vedno bolj. S tem je tudi rastla in ra ste vedno bolj tudi naša odgovornost. Ne smemo za- ostajati za ostalo vojsko. Korakati moramo naprej, kajti najboljše je komaj dobro za naše ranjene in obolele junake in junakinje. Odtrgajmo se od improviziranja, saj le to ni več nujno. Opustimo sedaj primitivno me- dicino prve partizanske dobe, ne zapadajmo v šablo- nizacijo in povzdignimo strokovni nivo partizanske me- dicine na mirnodobsko višino! Zboljšujmo vedno higi- jenske prilike naših sanitetnih ustanov! Brez strahu pokažimo na napake in odpravimo nedostatke! Skušaj- mo odpraviti znani predsodek, da težki ranjenci nikakor ne spadajo v partizanski način vojskovanja in ublažiti strah pred ranjenci, ki je bil večna mora komandantov in večna coklja pri načrtih za akclije. Oznanjevalci skorajšnjega osvobojenja in končne zmage se množe. Razvoj in uspehi NOV in POJ, poli- tični in vojaški dogodki v svetu, predvsem pa silni u- spehi slavne Rdeče armade nas bodre, da gledamo polni upa in vere v bližnjo bodočnost. To pa naj nas ne uspava v brezskrbnost! Tudi ob zmagi moramo biti pripravljeni na razne nadloge, ki nas lahko obiščejo, kajti tudi ob koncu vojn se rade pojavijo nalezljive bo- lezni. Mikrobi ne bodo sklenili miru istočasno z gene- rali, ampak se bodo morda razbohotili prav takrat še prav posebno. NOV raste. Dodeliti ji moramo v pravem razmerju strokovno izobraženo, izvežbano in politično zavedno sanitetno osebje. Vsak zdravnik, vsak apotekar in vsak drug sanitetni delavec mora biti torej tudi dober učitelj. Da bo novo sanitetno osebje kos svoji nalogi ga mo- ramo sodobno vzgojiti in opremiti. Ne samo vojski ampak tudi civilnemu narodu po- magajmo vsepovsod saj smo narodova vojska. Bodimo tudi budni, da ne bo ob zlomu hitlerjevske zveri kao- sa in bodimo tedaj takoj pomočniki zidarjev pravega roda. Dr. Luka šef sanitetnega odseka 5 NAŠA BORBA PROTI UŠIVOSTI IN PEGAVCU Zaradi lanskoletne epidemije pegavega tifusa na Hr- vaškem, Bosni in Hercegovini bi se mogla ta bolezen razširiti tudi v naših krajih. V letnih in toplih časih epidemija pegavca nima posedno velikega razmaha, a v mrzlem zimskem času lahko preide v epidemijo, ka- tera se da zelo. težko ukrotiti. Posebno smo pa mi par- tizani dolžni, da pazimo na to, da ne izbruhne kaka epidemija in sicer zato, ker smo odgovorni tudi za ci- vilno prebivalstvo. Znano je, da je prav civilno prebi- valstvo v zadnji epidemiji na Hrvaškem in v Bosni trpelo mnogo bolj kot pa partizani in da je bila umr- ljivost med njimi mnogo večja. V slučaju morebitne ofenzive od strani sovražnika bi se lahko epidemija raz- nesla kakor blisk po vsej ali pa vsaj po velikem delu Slovenije. Možnosti zdravljenja in profilakse pri parti- zanih ne morejo biti na tako visoki stopnji kakor pri rednih vojskah. Mi danes nimamo možnosti dobiti vseh zdravil, da bi lahko profilaktično pobijali pegavec. Ni- mamo dobrih, modernih dezinfekcijskih aparatov, niti ne moremo dezinficirati prostorov z modernimi sredstvi kot v miru. Zato moramo uporabiti prav vsa mogoča a o- benem enostavna sredstva za uničenje povzročitelja te bolezni. Vse kar se zahteva od vseh sanitetiyh oblasti in od posameznikov, sta pa vztrajnost in velika volja. Kako naj se partizani borimo proti povzročitelju pegavca, ušem? Navedli bomo večino nam dosegljivih sredstev, odvisno pa je od posameznih primerov, katere bodo uporabljali sanitetni organi. Prenašalec pegavca je vedno in povsod uš, in si- cer tista, ki živi na glavi in ona v obleki. Uš lahko 6 inficira človeka takrat, kadar je sama inficirana. Ona ubode za pegavcem obolelega človeka v času njegove bolezni ali pa Še 4—5 dni po padcu njegove tempera- ture. Praktično vzeto bolnik 8 dni po padcu tempera- ture ne more več inficirati uši, torej nima več bacilov pegavca v sebi. V črevesu uši se bacili razmnožujejo naprej in preko nje preidejo na zdravega človeka. Te- ga uš ubode in na ta način vcepi bolezenske klice v telo, ali pa pusti na njegovi koži svoje blato. Ugriznje- nec se zaradi srbenja praska in na ta način rani kožo ter si tako vtre blato inficirane uši v telo. Take okuž- be so tudi najčešče. Ko uš pogine se navadno posuši v kakšnem kotu, isto se zgodi z njenimi odpadki. Pri nepravilnem pometanju prašne sobe more prah infici- rati človeka; te okužbe so redkejše in manj nevarne. Ker pa uš lahko dolgo živi, zleže tudi veliko število jajčec. Njeno življenje je dolgo ca. 30—60 dni in zleže v tem času do 300 jajčec. Če je pa inficirana z baci- lom pegavca, živi njegov povzročitelj v njej do 45 dni, torej je to zelo dolga doba. Pri ušivosti mora vsak sanitetni organ v svoji e- dinici paziti na to, da ta ostane na najmanjši stopnji. Ena uš še ne prinese pegavca, a iz nje jih pride mno go. Ko se pojavi močna ušivost v edinici, je boj z nji- mi zelo težak. Torej če se pojavijo uši v edinicah, začnimo takoj borbo proti njim ter jih skušajmo obdr- žati na najmanjši številčni stopnji. V prvi vrsti je treba poučevati ljudi o težki bolezni, ki jo prenašajo uši, razumevanje je treba najti najprvo pri komandnem kadru. Vsak sanitetni delavec se mora pogovoriti najprvo z vodjo njegove edinice, mora ga podučiti o bistvu pegavega tifusa in ga sezna niti z načini obrambe ter ga prositi za pomoč. Tovari- šem je treba držati kratka predavanja iz epidemiologije pegavca in jih, če se pojavijo uši v večjem številu, vsak teden pregledovati. Posebno je treba paziti na mesta, ki so stisnjena (vrat, pas itd.). Često se zamenja uši- 7 vost z garjami ki tudi povzroča srbenje na sličnik kra jih (okoli pasu). Vsak teden naj se tovariši preoblečejo, ker se s tem jako zavira razvoj gnid. Perilo pa je treba prekuhavati, ker v hladni vodi uši ne poginejo ampak zdrže še 24 ur pod vodo. Vsakdanje umivanje ravno- tako zmanjšuje ušivost, vendar ga je treba opraviti te- meljito in z milom. Tovariše je treba pri začetni ušivo- sti popolnoma ostriči, tavarišice pa kar se da na kratko in to zato, ker mi nimamo na razpolago sredstev za mazanje glave (Cuprex, petrolej itd.). Obleka naj se pri manjši ušivosti vsaj vsakih 8 dni prelika z zelo vročim likalnikom, posebno na robovih. Uši se skrivajo vedno v gubah. Uničuje jih pa samo vročina in zato je lika- nje eno izmed zelo uspešnih sredstev. Najvažnejše pa je to, da tovariši vsak dan iščejo in pobijajo uši sami Vedeti je treba, da bomo našli še druge uši, če naj- demo eno To so sredstva pri lažji ušivosti. Če se je pa u- šivost razpasla, je neobhodno potrebno parjenje oblačil in odej. V to svrho mora imeti vsaka brigada 2 „srb- ska bureta". V njih se parijo vsi suknjeni predmeti. V tak sod, ki se mu odstrani pokrov, je treba postaviti preluknjano mizico približno eno tretjino od dna, a stene morajo biti zavarovane z deščicami. Skoraj do mizice je treba naliti vode, a obleka in druge stvari (odeja itd) se ne sme preveč natlačiti v sodu. Sod je treba pokriti najprej z odejo, potem z pokrovom. Ognjišče pod sodom naj se napravi tako, da plamen ne uhaja po zunanji strani soda, in to zaradi tega, ker se na tak način sod preveč razgreje ter se obleka žge in ne pa- ri. Zelo pa mora dezinfektor paziti na to, da je v sodu vedno dovolj vode, da se obleka na ta način res pari. Parjenje ni težko, vendar je treba pri tem nekoliko pa zljivosti in vestnosti — drugače se obleka kvari in se tovariši uprejo parjenju obleke ter ostanejo raiše ušivi. Na parjenje je treba budno paziti posebno v bolnicah Stvari vsakega bolnika, naj bo ta ušiv ali ne, se mo- 8 c: . \s tÄ gm SKICA fO£/A ZA k AZU JI «M Ar O «Vs Ui £ S O P££R£1 s ki Cs n* « O O v. ■H -v * Hj vi V. vi hJANJE J kB SKD SURF rt O P f $ i rajo pariti še preden se bolnik nemesti v bolniško so- bo. Tu je treba posebno velike pažnje, ker se mora parjenje izvršiti brez vsakega pomišljanja, v nasprotnem slučaju lahko indoletnost zanese uši v bolnico in jo in- ficira. V zadnji epidemiji na Hrvaškem se je to zgodilo prav zaradi brezvestnosti in nepoučenosti sanitetnega osebja. Brigade morajo pod vsakimi pogo- ji nositi sode s seboj in jih ne smejo nikjer pustiti. Parjenje opravlja po bataljonih bri- gadni higijeničar, v pomoč mu je sanitetno osebje po- sameznih edinic. Pariti je treba 45 minut in ne kot se cesto dogaja samo 15—20 minut. V slučaju, da se e- dinice nahajajo v vasi, si lahko pomagajo s krušno kmečko pečjo. Peč je treba zakuriti kot za peko, nato se pepel in žerjavica odstranila, v peč se postavi lese- na rešetka na podstavkih ali se pologe na gosto pole- na in nanje se naloži obleka, ki je potrebna parjenja. Da ne bi obleka v peči zaradi prevelike vročine zgo- rela, je treba prej poizkusiti s papirjem. Če papir takoj postane črn, je treba počakati tako dolgo, dokler ne zaruineni; takrat je treba dati obleko v peč, ki se na- to dobro zapre in pusti obleko v peči 1 uro. Nato se da v peč druga partija, ki mora biti v peči 1 in pol ure. Tretja partija se mora pustiti primerno dalje. Isto- časno je treba prekuhati perilo (tudi nogavice in po- steljnino). Če je ležišče iz slame, je treba slamo sežgati a sobo poribati s 3odst. krezolovo raztopino. Ne smemo pariti ali pa prekuhavati volnenih stvari, krzna in usnja. Volnene stvari je treba namočiti v 3odst. krezolni raz- topini in jih nato izplakniti v mrzli vodi ali pa pustiti volneno perilo 2 uri v 3odst. hladni krezolovi raztopi- ni, ter nato izprati v mrzli vodi. Isto velja za krzno. Usnje je treba zunaj in znotraj namočiti s 3odst. kre- zolovo raztopino, ki naj deluje na usnje 1 uro, nato ga je treba osušiti pri nizki temperaturi (pri 35 st. C). Za volnene in krznene stvari priporočajo dalje naj se obesijo pri —10 stop. C za 4 dni in pri —15 st. C 9 za 46 ur na sveži zrak. Nikakor se pa te stvari ne sme- jo položiti ali zakopati v sneg ali zemljo. Poleti je pri poročljivo dati ušive stvari na mravljišče. Nekateri tr- dijo, da je dobro potresti ušive stvari z naftalinom. V slučaju, da se edinice preselijo v drug naseljen kraj, morajo^sanitetski organi pregledati bivališča zaradi či- stoče. Če najdejo da so prostori ušivi, jih je treba raz- ušiti. Za nas najenostavnejši in najcenejši način je ta-le: na 1 kubični meter sobne prostornine se vzame 50 gr žvepla, katerega polijemo z 2 ccm gorilnega špirita. Vse skupaj se zažge v železni posodi in pusti dejstvovati 6 ur. Preje je treba dobro zamašiti vse odprtine oken in vrat. Pri odpiranju je treba nekoliko pozornosti, ker žveplo upliva klavrno na sluznice. Tisti, ki odpira sobo, naj da na usta in nos mokro krpo. Sobo je treba po- tem poribati s 3odst. krezolno raztopino, da se uničijo vsi event, odpadki uši. Skrbno je treba paziti na to, da ni v vasi nobenega primera pegavca ali druge nalez- ljive bolezni. V tem slučaju je to treba takoj javiti nad- rejenim starešinam, a edinica se nikakor ne sme nase- liti v tem kraju ter ne sme imeti nikakega stika z nje nim prebivalstvom. Neobhodno je potrebno, da pazijo vse sanitetne oblasti na te smernice za vso dobo, ki je nevarna za epidemijo pegavca. Le na ta način se bomo rešili ene najtežjih in najnevarnejših bolezni. Dr. Milan 10 RAZGOVOR O SANITETNEM MATERIJ ALU IN O PRIPRAVI ZDRAVIL PROTI SRBEČICI Prva skrb vseh tovarišev bolničarjev in bolničark, naj bi bila čistoča njih samih, še bolj pa njim zaupa- nega sanitetnega materijala. Žal pa ni vedno tako. Sam sem imel priliko videti, kako zelo so bile zamazane torbe nekaterih tovarišev bolničarjev. In to še ne bi bila taka nesreča, ako ne bi bil istočasno zamazan tudi sa nitetni materijal, ki je bil včasih tak, da o kaki steril- nosti sploh ni bilo več govora. Ali ste že pomislili, to- variši bolničarji, da se s tem izgubi zaupanje bolnih tovarišev? Zaradi svoje malomarnosti si nakopavate tu di veliko odgovornost. Mesto da bi pravilno obvezali rane in izključili vsako nevarnost inficiranja, ste to še povečali. Ni treba, da bi vas bataljonski sanitetni refe- renti stalno nadzorovali. Vi sami morate imeti toliko čuta odgovornosti, da se kaj takega ne bi dogajalo. Bataljonski sanitetni referenti bodite strogi pri pregle- dovanju sanitetnega materijala in imejte tudi sami svo- jega v redu za lep vzgled bolničarjem in bolničarkam. Včasih se seveda materijal premoči in zamaže Že na potu pri transportu. Takega je treba spet ponovno ste rilizirati. Nesterilen zavoj ali gazo pustimo v vreli vo- di 10 minut, nato pa ožmimo s sterilnimi rokavicami ali dobro razkuženimi rokami. Steriliziran predmet se mora takoj uporabiti. Tudi štediti je treba s sanitetnim materijalom. Nikar ne porabite za majhno rano celega zavoja.^Že uporabljene zavoje operite, prekuhajte in zli kajte. Štedite z zdravili, ki jih je težko dobiti, n. pr. z jodovo tinkturo. Imejte steklenice z zdravili zamašene s steklenimi ali gumijastimi in ne papirnatimi zamaški, 11 da bi zdravila ne izhlapevala. Ne mečite pri hajkah ali v boju sanitetnega materijala stran in ne izgovarjajte se potem, da se je zahajkal. Materijal naj bo vain to, kar je borcu puška. Osušeni leukoplast, ki ne prime, namažemo pred uporabo nalahko z bencinom, počakamo, da se posuši in leukoplast je takoj uporaben. Nekatera zdravila morete pripraviti tudi sami na terenu. Poleg žgania za izpiranje ran prihajajo najbolj v puštev zravila proti srbečici, garjam. Evo vam nekaj navodil: - Vzamete 1 kg žvepla v prahu. Ze poprej pa na- pravite zmes 1 kg gaš-nega apna in 10 litrov vode. To zmes je treba kuhati in počasi dodajati žvepla ob ne- prestanem mešanju, dokler voda v loncu ne izhlapi na polovično količino, pa je flemingova tekočina priprav- ljena za uporabo. Drugo zdravilo je tole: Preskrbimo si nekaj jajčnih rumenjakov in jim dodajamo žvepla z ne- prestanim mešanjem, nato razredčimo to maso z nekaj mleka, da postane masa bolj tekoča. Tretje najenostav- nejše zdravilo je tole: Na pet delov maščobe, ki pa mora biti neslana, primešajmo 1 del žvepla. Žveplo najprej v posebni posodi zdrobimo v droben prah in mu potem ob neprestanem mešanju počasi dodajamo raztopljene masti. Mešati je treba tako dolgo, da se mazilo ponovno strdi. Tedaj je pripravljeno za uporabo. S temi zdravili in z razkuževanjem perila in po- steljnine lahko odpravite garje, to nadlogo, ki povzro- ča toliko nevolje in težav. Van e 12 PRIMITIVNA KOPALNICA Ker smo si postavili nalogo, da sežemo po pripo- močkih v borbi zoper uši in garje, moramo se dotak- niti tudi kopanja, ali priproste kopalnice. Po vsakem zdravljeuju garij z mazilom ali tekočino, je potrebna ko pel. Potrebna pa je kopel velikokrat tudi enostavno proti umazaniji; saj mora partizanovo telo, bodi zaradi vremena, bodi zaradi napora ali neprimernega nočišča toliko prenesti, pretrpeti. Kako pripravimo enostavno, priprosto kopalnico za kopel? Najbolje z dovolj visoko ornico (brento), ki jo dobimo pač v vsaki vasi. V primerni kadi je pač mogoče celo telo popolnoma okopati. Voda bodi mlač- na, mlačno-vroča, prostor pa topel, tako da prehlad za kopalca ni mogoč. Morda je to najlaže opraviti v ku- hinji, mora zvečer, ko je kuhinja prazna in primerno ugreta od vsednevnega ognja. Taka improvizirana ko- palnica s kadio v kurjenem prostoru je pač povsod 1110 goča. Vsako zdravljenje srbečice, garij, uši naj se kon- ča s pošteno kopeljo in v okoliščinah, kakor smo jih pravkar opisali. Vsak partizan, vsak terenski delavec a tudi vsak civilist mora vedeti, da imamo svojo pripro- sto kopalnico v vasi in da jo moramo pridno uporab- ljati. Naloga terenskih odborov pa je, da v zvezi s ko mandatni divizij, brigad, bataljonov in čet, najde pri- meren prostor in preskrbe kad. Seveda mora biti dano v uporabo pri kopeli tudi milo. Edino, kjer je število kopalcev večje, bo vprašanje tople vode v hladnem zimskem času nekoliko težavnejše in bo to stvar od- borov, da to sporazumno z edinicami urede. V tem primeru lahko odredimo vrstni red za kopalce po so- 13 razmerju s časom, ki je potreben za ogretje vode ozi- roma za kopel samo. Drugače je to z nastopom pole- tja. Tu se je treba okoristiti ob vsaki priliki s kopeljo na prostem — na rekah in potokih. Tovariš lahko po- maga tovarišu pri trenju telesa. Menimo, da je naravnost potrebno, prigovarjati tovarišem, ki trpe na srbečici, ušivosti, umazaniji itd. Naj se pridno poslužujejo kopeli. Kopel ni potrata ča- sa ali luksus, temveč potreba in nujnost, kakor hrana in zrak. 14 PARTIZAN — BOLNIČAR Vse moderne vojske posvečajo največjo skrb sa- niteti in temeljiti vzgoji sanitnega osobja, ki ga opre- mljajo z vsemi pridobitvami zdravstvene tehnike kajti vzpričo krutosti takozvane totalitarne vojne, ki zahteva nešteto človeških žrtev in ki ima za posledico armade pohabljenih, se sama po sebi tudi morala povečati skrb, da se reši čim več ljudi smrti in da se posledice po- škodb po modernem orožju čim bolj omilijo. To so pač neposredne posledice vsake vojne, ki jih opazimo vsi. Neopazno za mnoge pa se pojavljajo še druge, posredne posledice vojne, ki često terjajo od človeštva večje žrtve kot orožje in to so nalezljive belezni, ki se pojavljajo v epidemijah. Te bolezni (TY DY, pegasti legar itd.) se pojavljajo v tem težji obliki in tem več- jem obsegu, čim bolj je civilno prebivalstvo prizadeto po vojni (pomanjkanje primerne hrane, poslabšanje zdrav stvenih prilik med prebivalstvom, n. pr. nezadostna oble ka — obutev, nečistoča zaradi pomanjkanja čistilnih sredstev, kopičenje ljudi v taboriščih, begunci, kopiče- nje vojske v posameznih krajih itd.). In totalitarna voj na, ki v nobenem pogledu ne prizanaša civilnemu pre bivalstvu, ustvarja baš najugodnejše pogoje takim bo- leznim. Naloga sanitete je torej na eni strani samarijansko delo v borbenih edinicah, t. j. prva pomoč in zdravlje- nje ranjencev, na drugi strani pa mora ukreniti vse, da se higijenski nedostatki odpravijo, in se prepreči širje- nje nalezljivih bolezni, ki ogrožajo udarnost borbe.lih edinic in civilno prebivalstvo. Tu zastavi svoje delo bolničar v vojaški edinici 15 kot izvršilni organ sanitetne organizacije, ki nosi veliko večjo odgovornost, kot si jo mislijo laiki. Že satnarijansko delo zahteva od bolničarja po- gum in požrtvovalnost, saj mora, prcziraje življensko nevarnost v ognju, nuditi ranjenim tovarišem prvo po- moč in skrbeti za njihovo odpravo v „varno zaledje". Da je to delo nevarno in požrtvovalno, imamo številne dokaze pri onih tovariših bolničarjih, ki so bili ranjeni ali ki so padli pri izvrševanju svoje dolžnosti, ko so ostali pri ranjencih, obkoljeni od okupatorjev, ki jih je pobil z njimi vred. Izven borbe je naloga bolničarja, da previja po- kretne ranjence, da neguje bolnike in jih zdravi po dobljenih navodilih itd. Vse to delo je vidno in so mu ranjeni tovariši hvaležni. Razen tega pa čaka bolničar- ja sedaj še delo, ki se v edinicah često omalovažuje ali pa celo smatra kot sitnarjenje, to je, delo na higi- jenskem polju, kjer mora skrbeti za to da se ustvarijo kolikor mogoče ugodne zdravstvene prilike v naši voj ski in med civilnim prebivalstvom, da torej očuva zdrav- stveno stanje, prepreči pojav nalezljivih bolezni in njih širjenje Ta naloga je težka v vsaki vojski, posebno pa še v naši NOV, ki se mora boriti s tolikimi drugimi težkočami. V čem obstojajo te dolžnosti? Bolničar je dolžan nadzirati osebno čistočo v edi nicah. Res je, da se velik del tovarišev redno rad sam čisti, čim je dana prilika. Naletimo pa seveda tudi na take, ki tega ne store, ki se skrajno zanemarijo. Ti s!ed- nji samo ogrožajo ostale. — Niso nikdar v zadregi za izgovor, češ, v bitki smo bili pa sem sedaj truden, voj na je itd.). Take nemarneže je treba prisilno vzgojiti k čistoči. Najlažje se da taka kontrola izvršiti v četi, kjer pregledamo periodično vse tovariše. Ne smemo pa se zadovoljili s tem, da najdemo čiste obraze, ostrižene lase, čiste roke, tudi za ostalo telo se bo našla prilika da ga očistimo. Posebno pa pazi na noge, kajti v tem pogledu se največ greši. Starejši partizani bolničarji imajo 16 baš v tein pogledu žalostne izkušnje. Koliko je bilo ožuljenih nog z zagnojenimi ranami, ki so razjedale ce- lo nogo gori do meče. Zakaj? Dolgotrajni, naporni mar- ši, ko ne smeš sezuti obutve povzroča, da se ti noge oznoje, kar napravi kožo občutljivo. Že manjši pritisk nanjo zadostuje, da ti koža izpade rana se pa zaradi umazanije ognoji. Te gnojne rane so se same širile dalje in so zahtevale večtedensko zdravljenje. Tako je stalno izvesten odstotek tovarišev nesposoben za pokret, za borbo. Ta nedostatek bi se ne pojavil, če bi si to- variši redno umivali noge, jih dobro osušili, jih nato namazali s salom, lojem ali sličnim. Ker je običajno v takih primerih koža umazana, se potem pojavijo gnojni tvori, trdovratni za zdravljenje, tja gori do kolen - pre- ko njih z vnetjem v predelu dimelj, bezgavk s tempe- raturo, mrzlico, skratka s pojavi zastrupljenja. Iz ma- lenkosti, nastale zaradi nemarnosti pa take komplika- cije! Slično se kaj rado pojavi v „koraku" med noga- mi kjer se potimo ob večjih naporih. Pot se razkraja ter razjeda kožo, ki se okuži - zagnoji ali pa se poja- vi ekcem, kožna bolezen; koža je v takih primerih rde- ča in razpada, kar silno peče in boli. Zdravljenje je zamudno - zahteva dosti potrpežljivosti od bolnika in in zdravnika. Podobno je okoli danke, kjer se rad po- javi „volk", kako to boli in peče, ve povedati tisti, ki je to poizkusil. Najlažje kontroliramo čistočo rok ob priliki raz- deljevanja hrane. Tedaj bomo tudi videli, če so nohti ostriženi na kratko, če se za njihovimi robovi ne na- bira umazanija - kužne klice. Zakaj je to važno? To je zelo važno zato, da z umazanimi rokami ne zanese- mo v usta s hrano tudi klic, pred vsem črevesnih kuž- nih bolezni. Z rokami prihajamo vendar stalno v dotik z okuženimi predmeti (posebno ob priliki trebljenja!), od koder moremo zanesti klice v naše črevo. Kaj nam pomagajo vsa druga sredstva za pobijanje nalezljivih bolezni, če jim pa sami odpiramo vrata na stežaj! Za- 17 to naj bo kontrola telesne čistoče redna in stroga. Iz- govorov ni! V toplem letnem času je umivanje možno ob vsakem potoku, pozimi pa v toplem prostoru, kjer se da segreti voda v kotlih za več ljudi hkrati. « Ob' priliki takega pregleda se bo bolničar tudi prepričal o čistoči obleke, perila. Skrbeti bo moral za to, da se bo perilo pralo redno tedensko, kar bo mno- go d »prineslo k pobijanju mrčesa (uši - bolh). Cun pa opazi, da so se v edinici pojavile uši, mora poskrbeti, da se' vsa edinica razuši, kajti ena sama uš - sa- mo na enem človeku, ki živi v družbi - to je redkost. Tudi razuševanje se bo dalo izvesti ne glede na letni čas. Vsaka edinica ima kakšen dan odmora, ko se bo dalo to opraviti in se mora opraviti. Bolni- čar se ne sme zadovoljevati samo z vprašanjem, ali je kdo ušiv, kajti večinoma se bo glasil odgovor: nimam uši Č'- pa boš opazoval, boš videl, kako se praskajo in čohajo. Res je tudi v tem primeru, da se nekateri trudijo odpraviti uši s tem, da jih pobijajo ali pa po- ? i gaj o z ogorki ali cigaretami. To delo je brezuspešno. Če že trenotno tudi pobijejo vse uši, gmde pa le osta- nejo žive. Poleg tega pa so to le nekateri, dočim se drugi zato sploh ne zmenijo - širijo uši tudi v naprej. Zato je potrebno, da se razuši naenkrat vsa edinica, kjer se je pojavila ušivost. In to je zdravstvena zahte- va ne tolikö zaradi tega, ker je uš gnusna, ker njen u- gris povzroča neprijetne občutke in bolezenske spre- membe, ampak predvsem zaradi dejstva, da prenaša uš povzročitelja pegavca (pegavega tifuza), ki ga v .Slo- veniji doslej še nismo opazili, ki ga pa dobro poznajo naši hrvatsko - srbski tovariši. Edino uspešno sredstvo, da preprečimo pojav pegavca pa je čistoča - pobija- nje ušivosti. . , , Isto velja tudi za garje, le da te niso tako nevar- ne pač pa morda še bolj neprijetne. Tudi garje se pre- našajo potom osebnega dotika (rane) ali potom obleke in perila. Kaj nam pomaga če se posameznik očisti, IS ostali onesnaženci pa ne! Zato je treba, da zberemo vse garjevce iz edinice ali edinic naenkrat jih temeljito umijemo, nato pa namažemo z mazilom ali tekočino, ki vsebuje žveplo; perilo in obleko pa parimo 30-40 minut, da zatremo tudi v njej zajedalca, Tako bomo mogli v kratkem času zatreti te na- dloge. Zavedaj se, da ni težav, ki bi se ne dale premagati, če le imamo resno voljo, in ne pozabimo, da ji h moramo premagati r a v n o v zimskem času, ki je najbolj nevaren za širjenje pega v ca. Odgovornost je velika in tega se je treba zavedati. Če pride edinica v naselje, kjer se misli muditi, in se borci pripravljajo k počitku, tedaj mora bolničar kot zdravstvena izvidnica na delo. Predvsem naj se za- nima, če je v kraju kaka nalezljiva bolezen (Tv, griža itd.j. V okuženem .kraju edinica ne sme ostati. Če je kraj v tem pogledu v redu, se mora zanimati, če niso morda v bližnji okolici sumljive bolezni. Če so, mora potem takoj obvestiti sanitet brigadnega referenta, sam pa opozoriti komandirja čete, da prepove uživanje su- rove hrane (solate, sadja, itd.) ter neprekuhane vode. Paziti mora na to, da bi partizani ne hodili po hrano. v okužene kraje, na kar jih mora opozoriti in jim po- jasniti nevarnosti okužbe - bolezni. Pregleda naj biva- lišča v hiši ali na skednjih in skrbi zato, da dobe to- variši svežo slamo ali seno. (V senu ali slami, kjer so že preje bivali drugi, so kaj rade uši). Ko je to ureje- no, je prva njegova skrb da se uredi v rašanje odpa- dnih jam (latrin). V nekaterih krajih Suhe krajine in na Notranjskem ne najdeš v vaseh niti enega stranišča; umevno je, da je treba v takem primeru preskrbeti za jame, sicer je vsa vas in njena bližnja okolica pone- Čedena, kar ji ni ravno v okras; je pa tudi nevarno, da se razširi kužna bolezen. Pa tudi če so stranišča, so ta v takem stanju, dane morajo ustreči takemu na- valu, (se hitro ponečedijo itd. Zato je najbolj prikladno, 19 da se na primernem mestu skoplje ena ali več odpad- nih jam čez katere položimo par desk, da je mogoče čepeti. Skrbeti je treba potem pač za to, da se potreba izvrši izključno le v jame in da se kršilci kaznujejo. V toplem letnem času je treba dnevno, po potrebi tudi večkrat, jamo posuti z apnom, apnenim mlekom ali vsaj s plastjo zemlje, da se zabrani mrčesu dostop, kajti če sto imamo priliko opazovati, kako se muhe pasejo po gnojnici, za časa kosila pa vderejo v sobo, kjer sedajo na hrano, na krožnike, kruh itd. Potem naj se pa še kdo čudi, kako se širijo nalezljive bolezni! Bolničar mora na to nevarnost opozoriti tovariše in odgovorne, da se prepreči ponečedenje vasi, pa tudi civilno prebi- valstvo, naj ravno tako ravna s svojimi nehigijenskimi stranišči. Seveda mora bolničar kontrolirati, če se upo- števajo njegova navodila; kajti če ne bo stalno kontro lira!, bo ostalo le pri besedah. Treba je predvsem odstraniti smeti — odpadke, kjer bi se mogle zbirati muhe in najti ugodne pogoje za svoja legla. Tu imam v mislih kuhinjske odpadke, odpadke in ostanke jedil, ki privlačujejo muhe v rojih. Tudi take odpadke je treba čimpreje odstraniti, prepre čiti muham dostop. To najlažje dosežemo, če zgorljive odpadke sežgemo, nezgorljive, ki običajno gnijejo in širijo smrad, pa zakopijeino v zemljo ali zmečemo v odpadne jame, površino pa pokrijemo s plastjo apna ali prsti. Pa tudi glede kuhinje same je treba marsikaj o- rneniti. Predvsem mora bolničarja zanimati, kje se ku- hinja namesti, v hiši ali na prostem. Kraj na prostem naj se dobro izbere; ne sme biti v neposredni bližini stranišč, greznic ali kupov gnoja; prostor naj se nato počedi. Kuhinjo v hiši je treba pa očistiti, kajti naletiš na kuhinjske prostore, ki so skrajno zanemarjeni — za- smeteni. V še večji meri velja to seveda za kuhinjsko posodo — pribor. Bolničar naj si posodo - pribor ogleda pred uporabo in če je zanemarjena, mora zahte- 20 vati, da se temeljito očisti pred in takoj po končani kuhi. Za lončeno posodo zadostuje umivanje z vročo vodo, ki jo mora kuhar imeti pripravljeno v ta namen, kovinska posoda se pa prav dobro očisti z vročo vo- do in bukovim popelom. Umazana posoda je vaba za muhe. Ostanki jedi posebno maščobe, se v poletnem času hitro razkroje, kar utegne povzročiti motnje v pre- bavi. Upoštevati moremo, da partizani itak kaj radi bo- lehajo za črevesnimi boleznimi zaradi tega, ker je pre- hrana večinoma neredna. Včasih je hrana po par dni zelo pičla kar zavisi od krajevnih prilik, vojaških ope- racij, na to pa zopet zelo mastna, sedaj dobro preku- hana, sveža, drugič zopet postana. Tako pogosto opa- zujemo, da se pojavijo driske, želodčne težave kot po- sledica teh nedostatkov. Treba je le še malenkostnega povoda, kot je n.pr. nečistoča ali hrana, ki se je raz- krojila, pa se nam pojavijo težke črevesne motnje, ki trajajo tedne in mesece in vsled katerih prizadeti pro- pada. Razumljivo je, da je zdravljenje v takih okolišči- nah silno otežkočeno prav zaradi težav primerne diete v edinici, kakor tudi glede potrebnih zdravilnih pripo- močkov. Vse to pa se da preprečiti z malenkostnim trudom; le malo dobre volje in razumevanja je treba imeti. Torej - ves kuhinjski pribor naj se po končani kuhi takoj počisti, ravno tako seveda tudi jedilni pri- bor partizanov. To se najlažje nadzira ob priliki raz- deljevanja hrane, čemur mora bolničar prisostvovati. Tedaj bo opazil, kdo nima umitih rok in ali je pribor umazan. Tak nemarnež naj ne dobi obroka, pa bo drugič prišel sigurno čist in s čisto posodo. Seveda, bolničarju bodo tedaj letele krilatice okoli ušes, pa to naj ga ne moti ■ zavedati se mora, da je pač treba marsikaterega vzgojiti k čistoči in sicer v njegovem lastnem interesu kakor v interesu občestva v katerem živi. Take ukrepe naj bolničar izvaja po predhodnem dogovoru s komandirjem čete; četi pa mora pojasniti, zakaj je to potrebno. Samo po sebi umevno je, da je 21 treba paziti posebno na osebno čistočo tovarišev, ki so zaposleni v kuhinji. Kuhati smejo le zdravi in Čisti to- variši. Končno pa naj bolničar ne pozabi na hrano sa- mo! Tudi to mora pokušati in ocenjevati, seveda, v skladu z danimi možnostmi. Navodila za to naj mu da- je brigadni sanitet. referent. To so v glavnih obrisih najvažnejše dolžnosti bol- ničarja. Najboljše bo pa, da je dnevno v četi po 1 bolničar dežurni, ki mora paziti predvsem na to, da se sanitetne prilike resnično izpopolnijo. Potrebo takih u- krepov pa ze treba tovarišem obrazložiti, da bodo to potrebo tudi res uvideli. To more storiti v obliki krat- kih, poljudnih predavanj, najbolje v preprosti obliki, ko se razvija razgovor med tovariši ob ognju, med počit- kom in ob sličnih prilikah. Snov za take razprave bodo dobivali bolničarji od sanitetnih referentov in v sani- tetni šoli, kjer bodo izpopolnili teoretično in praktično znanje. Dolžnost komandantov in komisarjev pa je, da podpirajo bolničarje v njihovem stremljenju za izbolj- šanje zdrastvenih prilik v naši vojski. Dr. Matjaž 22 ZOBNE BOLEZNI, NJIH NEGA iN ZDRAVLJENJIH V NARODNO OSVOBODILNI IN PARTIZANSKI VOJ- SKI. . Poleg ostalih izboljšav zdravniške službe v na- rodno osvobodilni in partižanski vojski se vsak dan bolj javlja potreba po večji osebni negi in zdravljenju zobnih bolezni. Kakor je nujno potrebno vsakodnev- no čiščenje zob, tem bolj se javlja neodložljiva potre- ba po strokovnem negovanju, posebno pri starejših partizanih, ki v razdobju zadnjih dveh let niso imeli prav nobene take prilike. V bodoče bodo morali ime- ti malo več prednosti v tem pogledu. Za osebno nego zob je potrebna pač samo zobna krtaČka in eventueino prašek ali pasta; zadostuje tudi samo slana voda. Odstraniti je treba ostanke jedi ki bi sicer obtičali po medzobnih kotih in vzdolbinah, od- koder jih jezik, kot sicer gibčen organ ne more od- straniti. Posebno je to težavno v primerih, ko že obo- lela in posedla dlesna ne zapirajo več medzobnih pro- storov in je zato tam najlepše zatočišče za ostanke hrane. Baš zato je pri čiščenju, zob potrebna velika pažnja, da do obolenj in grobega odrivanja diesen sploh ne pride. Zobe. je treba torej čistiti nežno in previdno; tudi ne s preostrimi sredstvi, da se zobna sklenina nepotrebno, ne rabi in s tem ne ruši gradba prizem. Zobje se čistijo v smeri od diesen proti zobem in ne obratno; počez pa samo v.manjši meri. Najbolj korist- no je čiščenje zob po večerji, predno gremo h počitku. Ravno ponoči je v ustih najmanj sprememb, je naj- daljše razdobje, v katerem bi bilo možno razkrajanje hrane in tvorjenje zobnega kamna in drugih usedlin, i 23 Podnevi so spremembe v ustih pogostejše, z uživanjem in mletjem hrane se odstranjujejo ostanki prejšnjih jedi. Zato čistimo zobe predvsem zvečer. Letošnjo pomlad smo opazili precej vnetij zobnih dlesni. Med glavnimi vzroki za ta vnetja so pogosto usedline, kakor zobni kamen, ki se najraje tvori v žep- kih dlesni, jih odriva in draži. (Več o tem v naslednji številki.) Toliko o osebni negi zob. Težja je strokovna nega zob, ki je nujno navezana na strokovnjaka. Pogosto pa se da tudi to urediti tako, da bo imela vsaka brigada vsaj enega zobarja — naj- brže že v bližnji bodočnosti. Nuditi sicer ne bo mogo- če vsega, veliko pa bo doseženega s tem, ko se bo rešilo ono zobovje, ki se še da rešiti. Novo zobovje pa bomo nadomeščali pozneje v drugih prilikah. Doseči moramo, da ob zobobolu ne bodo pele samo klešče, ampak tudi sveder in modelirni instrument. Naše zobovje bo zdravo v zdravem okolju, zato odstranimo zobovje in korenike, ki jih ni mogoče več rešiti, iz ust. Kar pa še moremo rešiti, naj se pozdravi in plombira ter pozneje pravilno in vsakodnevno čisti. Pogosto se javlja vprašanje, kaj naj posameznik vzame kot zdravilo, ko ga boli zob. Resnici na ljubo moramo povedati, da res uspešnega in za okolico zob neškodljivega sredstva, ki bi ga lahko uporabljal tudi nestrokovnjak, nimamo. Potrebna je strokovna pomoč. Zato se javite s takimi težkočami k zobarju, ki zna s sredstvi, ki so učinkovita, pravilno ravnati. Različne zob- ne kapljice, ki se pogosto prodajajo, so dvomljive vred- nosti in kratkotrajnega učinkovanja. Zobar bo ob pre- gledu zobovja sigurno našel poleg bolečega še kak gnil zob, ki sicer ni boleč, pa vendar potreben plombiranja Uspešno plombiramo zobe takrat, ko je gniloba še majhna in so stene zoba še močne, zobni živec pa še zdrav. Baš zato so potrebni vsaj polletni pregledi zo- bovja, da se izsledi gniloba, ki je šele v nastanku. Iz vsega gornjega moramo zaključiti, da je treba 24 več nege, strokovne in osebne, ter več pregledov in opazovanj, pa bo naše zobovje trdnejše in koristnejše. Janez Jerič referent za zobozdravstvo O ŠKORBUTU Pod tem imenom poznajo partizani obolelost zo- bem in diesen. Zoberna in dlesna otečejo, bole, rada krvave. Pridružijo se tudi motnje v prebavi, griže, na- penjanja, slednjič bledica, trudnost itd. Ti znaki nasto- pajo najčešče proti koncu zime. — Kaj je na stvari? Ce uživamo mesece in mesece samo kuhano hrano brez vsakega presnega (svežega, nekuhanega) soka, obolimo na avitaminozi (pomanjkanju vitaminov, zlasti vitamina C) z navedenimi znaki. Kako si pomagamo? Kjerkoli je mogoče poiščimo hrano, ki ni bila prekuhana. Tu bi bilo imenovati v prvi vrsti presno maslo, dalje če- sen, čebulo, jabolka, svežo repo itd. Kakor hitro imamo v marcu prvo zelenje na travnikih, si poiščimo karže- bodi užitnega zelenega, svežega, nove rašče. 25 Kulturno - socijalni kotiček O POKOPU NAŠIH UMRLIH Letos na praznik vseh mrtvih sem v svoji gozd- ni bolnici odšel na grob tovarišice. S tiho tugo sem na tisti visoki gori gledal na malo gomilo, skrito v gozdu med visokimi smrekami, vso zeleno gomilo, okrašeno le z majhnim križem — dve palici počez. Vedeli so mi povedati, da leži tam pokopana Francka, umrla za stre- lom v trebuh, toda prav nič drugega mi niso vedeli povedati. Spomnil sem se na otožno rusko pesem o samotni gomilki in mislil na morda še živo mater umrle žrtve, na ubogo mater, ki bo hotela romati na grob svojega otroka pa ne bo vedela, kje je. Ptičke prepe- vajo nagrobnico tej junakinji neznanega naslova, le ptič- ka, a njeni jo bodo iskali povsod in je ne bodo našli. Tovariši, tovarišice, mislite si, da ste imeli brata, sestro, fanta, nevesto, ki je padla za nas vse. Kako bi bilo vam, če bi ne vedeli, kje je njihov poslednji dom ? In toliko je takih. Grobovi jokajo sami, osamljeni . . . Ne samo naredba in ukaz, ki smo ga dolžni kot dobri vojaki ubogati, ampak srce samo mora velevati, da storimo tudi v tem ozi.ru, kar je v danem položaju storiti mogoče. In najmanj, kar je mogoče je naša dolžnost, da ohranimo spomin in poslednji dom juna- ka junakinje, ki sta žrtvovala več kot vse, kar sta imela. Grob naj bo dostojen in živ, živ tako, da nam bo sam govoril še dolge čase. Le vsadimo gozdno cvetje nanj, če je mogoče. Urežimo v križ ime in pri- imek žrtve, pod križ pa zakopljimo steklenico s pismom, poslednjim pismom, v katerem naj bo povedano vse: 26 ime In priimek umrlega, njegov rojstni dan in leto, nje- gov dom, poklic, čin, vstop v službo partizanstva, nje- gove borbe, njegovo bolezen in rane, ki so mu vzele življenje. Zamrtšek zalijmo s smolo ali voskom, da bi vlaga ne uničila pisma. — Ako je umrlih ali padlih več, poiščimo jim v gozdu ali v gaju skupen dom, malo pokopališče, ki naj bo kot majhen vrt, na katerega bo do zahajali nekoč njihovi dragi na nem razgovor z njimi. Samo po sebi je umevno, da morajo šefi bolnic ali drugih sanitetnih ustanov voditi natančen spisek umrlih s Čim popolnejšimi podatki. Ta spisek naj skrb no čuvajo. Dvakrat mesečno pa naj pošiljajo na sani- tetni odsek posebej tudi raporte o tem. Kolikega soci- jalnega pomena je to za čas po vojski, ni treba pose- bej razlagati, saj ni vseeno če žena ve, ali je mož živ ali ne, če ve oče, a t i ima še sina editica, ki naj bi za njim vodil dom itd. Pokažimo se hvaležne padlim. Umrli so za nas in naj bodo zato večno živi med nami! Dr. Mirko 27 KAZALO Uvodna beseda...........stran Naša borba proti ušivosti in pegavcu . . . „ Razgovor o sanitetnem materijalu in o pripra- vi zdravil proti srbečici........„ Primitivna kopalnica..........„ Partizan bolničar............ Zobne bolezni, njih nega in zdravljenje v na- rodno osvobodilni in partizanski vojski . . „ O škorbutu............... Kulturno-socijalni kotiček — O pokopu naših umrlih...............