Uto LXJL  št. 62
17.
izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike — inaeraa do dO petit vrst a Din 2, do 100 vrat * Din 2.50 od 100 do 300 vrat a Din 3. već ji tnaeratl petit vrata Din 4.— Popust po dogovoru, tnaeratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ATVO LJUBLJANA,   Knafljeva   ulica   ste*. 5.
Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 tn 31-26
Podružnice: MARIBOR, Stroasmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c., telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon šl 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon s t. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101
Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351
Po finančnem uspehu Blumove vlade:
Krvavi nemiri in barikade v Parizu
V pretekli noči so se v predmestju Clichy spopadli „ ognjeni kriZarji44 in komunisti — Vecurna bitka na barikadah — Nad 200 ranjenih in Sest mrtvih — Veliko razburjenje v vsej javnosti — Izredna seja vlade — Napovedujejo velike notranje politične posledice
PARIZ, 17. marca. z. Pariško predmestje Clichy je bilo v pretekli noči pozor išče krvavih nemirov, kakršnih v Parizu v teku zadnjih dveh let ne beležijo. Ves Pariz je danes pod vtisom teh dogodkov, ki ne bodo ostali brez notranje političnih posledic.
Sinoči so bivši »ognjeni križarji«, ki so sedaj organizirani v francoski socialni stranki, hoteli prirediti v predmestju Chlichv, ki predstavlja izrazito delavsko okrožje, neko kinopredsta-vo. Da bi ta predstava ne imela značaj političnega zborovanja, so bili zabranjeni vsi govori in so tudi voditelji ognjenih križarjev obljubili, da ne bodo prisostvovali tej prireditvi, ki bi jo politični nasprotniki smatrali za izzivanje, če bi se spremenila v političen zbor. Kljub temu pa je sama napoved te prireditve izzvala v vrstah pristašev ljudske fronte, zlasti pa komunistov, veliko razburjenje in so sklenili, da jo za vsako ceno preprečijo.
Pristaši »ognjenih križarjev«, neke vrste francoskih fašistov, ki pa se skrivajo za imenom socialne stranke, so že popoldne zasedli dvorano kina, v kateri se je imela vršiti njihova prireditev, da bi na ta način preprečili, da jim dvorano zasedejo politični nasprot
niki. Komunisti pa so prav tako ie po poldne začeli zbirati svoje pristaše, ki so jih pozvali tudi iz sosednih okrajev Zasedli so okrajno mestno hišo in tam imeli zborovanje na katerem so protestirali proti izzivanju »rdečih križarjev«.
Policija je še pravočasno napravila kordon okrog kina, v katerem so bili zbrani »ognjeni križarji« in je vsem drugim zabranila dostop Ker pa je bilo zadržanje komunistov vedno bolj grozeče, so pozvali na pomoč še policijska ojačenja in močne odelke mobilne garde, ki je zasedla vse sosedne ulice in obkolila Rotovški trg, na katerem so se zbrali komunisti.
Okrog 20 pa so začeli komunisti pro dirati proti zborovališču »rdečih križarjev«. Ko jih je policija skušala za ustaviti, so jo začeli obmeta\'ati s kamenjem in raznimi drugimi predmeti. Nato so začeli komunisti po sosednih ulicah graditi barikade, nakar so otvorili pravcati ogenj na policijo. Razvilo se je puškarenje in streljanje, ki je trajalo skoraj do polnoči Še le takrat se je policiji, ki se je morala poslužiti oklopnih avtomobilov in plinskih bomb, posrečilo, da je komuniste razpršila   in   končno   vzpostavila mir.
Sir Austen Chamberlain umrl
LONDON, 17. marca. r. Včeraj popoldne je preminul po daljšem bole-hanju znani angleški državnik sir Austen Chamberlain.
Sir John Austen Chamberlain ie bil rojen 16. oktobra 1863 v Bumiii^hainu kot sin rajuošiiiejra župana in tovarnarja ter pozno, šetra državnika Josipa. Studije ie končaj na nemških univerzah, L 1892 je priseJ v spodnjo zix>rnico in je bil od 1895 do 1900 civilni lord admiralitete. od 1900 do 19i£ državni podtajnik v financam ministrstvu 1902—1903 sreneralni poštni ravnateli. 1903 — 1906 državni tajnik v finančnem mi-listrstvu. Obenem s konservativno stranko je nato izstopil rz kabineta in ie deloval za boljši položai dominionov. da bi na ta način utrdfl državo, L. 1915 je vstopil v vlado kot državni tajnik za Indijo, po nesrečnem bojnem pohodu v Mezopotami i. se je pa moral L 1917 umakniti. Kot naslednik Bona rja Lawa je bil 1919—1921 finančni minister jn od 1921 dalje vodja unio-
stiche stranke Od 1921—1922 je bil va-rovaleč državneca pečata in predsednik >oodnje /bomjee. V konservativni Baldwi-novi v!ad; je od novembra 1924 vodji an-rl^ško zunanjo politiko, ki se je začela ži-vnhno zanimati za ureditev kontinentalnih \ praSanj.    V    politiki  je igTaJ najvjdnej«o
vlogo. Zarad; svojo-h mirovnih prizadevanj je dobil l. 1926 Nobelovo na(rrado. Pozne e se je zaradi visoke starosti umaknil iz političnega življenja vendar so se v kočljivih in važnih pro^erniih se vedno posluževali njegovih bogatih izkušenj
//
LONDON, 17. marca. AA. Havas V spodnji zbornici je vest o Chamberlainovi smrti izzvala splošno ža-lost. Vse stranke so cenile tega velikega državnika Vsi voditelji vseh strank so takoj v krajših govorih izrazili vse spoštovanje pokojniku in so-žalje njegovim sorodnikom. Llovd George je izjavil: Austen Chamberlain je bil eden izmed naj častiti ji ve j ših in najbolj poštenih ljudi, ki sem jih kdaj srečal.«
Njegov nečak minister Neviile Chamberlain je takoj zapustil sejo spodnje zbornice in odšel v hišo svojega mrtvega strica.
Sedanji zunanji minister Anrhonv Eden je bil osebni tajnik pokojnega zunanjega ministra Austena Chamberlaina.
LONDON, 17. marca. AA. Zunanji minister Eden je sklenil, da bo nocoj govoril po radiu o pokojnem siru Austenu Oham-berlainu. Danes popoldne bo v spodnji zbornici govoril o pokojnem najprej predsednik vlade Baldwin. nato pa še voditelja opozicije Atlee in Sinclair. Kot najstarejši član spodnje zbornice bo o pokojnem govoril nazadnje še Lloyd George.
Priprave za nov spopad v Španiji
Trenutno zatišje izkoriščajo na obeh straneh za priprave za nov spopad
PARIZ. 17. marca. r. V teku včerajšnjega dne na španskih frontah ni bilo važnejših dogodkov. Nadaljevalo se je medsebojno obstreljevanje s topovi m bombardiranje i letal. Edino pri Sieri Moreni je prišlo do večjega spopada, pri čemer so frankovci zavzeli vas Alkarazejos med Vila Nu-eva in Pozo Blanco Gre pa za malenkostno korekturo polžaja na strankarskem bojišču, ki je brez vsakega pomena. Važnejši dogodki se morejo pričakovati za prihodnje dni. ker se tako vladne čete kakor frankovci na fronti pri Guadalajari mrzlično pripravljajo na nov spopad. Vladne čete so v teku zadnjih dni svoje položaje zelo vboljšale in utrdile in je zaradi tega pričakovati, da se bo tu razvila ogorčena bitka Na obeh straneh so zbrali velike rezerve. Frankovci imajo okrog 120.000 mož, vladne čete pa cenijo na 60 do 70 tisoč mož.
MADRID. 17. marca. AA. Havas: Odbor za obrambo mesta je snoči ob 22. uri objavil- Na odseku pri Guadalajari je uporniško letalstvo letalo nad našimi postojankami, naša letala pa so jih pognala v beg. Naša letala so bombardirala njihovo zbiranje. V zračni bitki smo sestrelili štiri sovražna letala Ujeli smo 15 italijanskih vojakov. Na našo stran je pribežalo mnogo upornikov. Eden je prinesel tt seboj strojnico, drjgt pa PztooMtskD prjsko.
ANDUJAR- 17. marca. A A. Posebni Ha-
vasov dopisnik poroča, da v odseku Pozo-blanca ni borba prav nič popustila Uporniško letalstvo bombardira mesto in je bilo mnogo oseb ubitih Uporniške čete so sestavljene iz Italijanov in so prešle v napad na treh točkah. Posebno hud je njihov pritisk na Colatraveno. Republikanske čete so se si jasno drža U in prisilile nasprotnika, da se je umaknil.
Pritožbe Franeovih vojakov
Gibraltar, 17. marca. r. V Gibraltar je pribežalo več Franeovih vojakov, ki so bili nastanjeni v Algecirasu. Obsojeni so bili vsak na 48 ur zapora, ker so brez dovoljenja prekoračili mejo. Tudi po morju je prispelo v Gibraltar večje število beguncev iz Francovega tabora. Vsi se pritožujejo nad postopanjem Franeovih oficirjev z vojaki zlasti pa naglasa jo. da imajo Fran-cove vojske zelo slabo hrano in ljudje od lakote padajo. Med vojaki vlada veliko ne-razpoloženje in jih s silo gonijo v boj. Za priganjače služijo predvsem nemSki in ita-liianjki oddelki
Pariz. 17 marca. AA. Havas- Ob 13. url ie včeraj objavilo finančno ministrstvo, da je bilo posojilo v višini treh milijard podpisano že «b tei uri. Finanero ministrstvo je sklenilo objaviti danes v »Uradnem trsta«, da |e podpisovanje posojila zaključeno.
»Rdeči križarji« so bili preko polnoči zaprti v kinu in so jih še le nato v malih skupinah pod močnim policijskim varstvom spravili domov.
Davi je bil objavljen uradni komunike, ki navaja, da je pri nemirih sodelovalo okrog 10.000 komunistov. V bolnice je bilo prepeljanih okrog 200 težje ranjenih Med ranjenimi je 50 policijskih stražnikov. Šest oseb je bilo ubitih, okrog 10 pa se jih v bolnicah bori s smrtjo 13 oseb, pri katerih so našli orožje, so zaprli
Pri spopadih je bil hudo ranjen tudi šef kabineta ministrskega predsednika Bluma. Ko so nastali nemiri, je po nalogu Bluma pohitel na lice mesta, da bi pozval pristaše ljudske fronte k redu, toda komunisti so napadli tudi njega Dobil je dva strela, enega v desno roko, drugega pa v levo ramo. Morali so ga takoj operirati. Njegove rane k sreči niso nevarne in bo kmalu okreval. Kmalu bi jo bil izkupil tudi sam notranji minister Dornov, ki je prišel osebno na lice mesta. Ko je videl, da se demonstranti poslužujejo strelskega orožja, je dal policiji nalog, naj brezobzirno nastopi proti demonstrantom, kar se je tudi zgodilo. Zaradi tega je zavladalo   v levičarskih
krogih proti njemu veliko nerazpoložen je in ni izključeno, da bo notranji minister odstopil.
Ves današnji tisk se bavi s temi dogodki ter jih komentira s svojega strankarskopolitičnega stališča. Desničarski listi sodijo, da bodo ti dogodki imeli še velik odmev v sami ljudski fronti ter da bodo le pospešili njen razpad Levičarski listi zahtevajo ostre ukrepe proti rušilcem miru, pri čemer mislijo seveda na »ognjene križarje« V vladnih krogih so zelo ogorčeni proti komunistom in jim očitajo, da so namenoma izzvali te nemire, da bi tako škodovali vladi. Ministrski pred sednik Blum je za danes popoldne sklical izredno sejo vlade, ki bo razpravljala o teh dogodkih in izdala nadalj ne ukrepe.
Kaj pravijo
„ognjem križarji44
Pariz, 17. marca. AA. Havas: Vodstvo francoske socialne stranke je objavilo po snočnjih dogodkih naslednje poroC.: »Snoć-njl dogodki so plod skrbne priprave s strani ekstremnih levičarjev, članov »ljudske fronte«. Ali bodo sedaj zmerni republikanci ki so še v ljudski fronti razumeli, kakšna nevarnost grozi sedanjemu družabnemu redu?«
Proračunska razprava v senatu
BeOgraO^ 17. marca. p. V senatu se je danes pričela proračunska razprava. Pred pričetkom razprave je predsednik senata dr. Mažu ranic odgovoril na protest senatorja Ljubibratiča, zakaj testi niso ameli objaviti poročil o sejah finančnega odbora senata. Predsednik senata je izjavil, da so bile te seje tajne in jim niso prisostvovala niti stenografi. Zato tudi listom niso bila izdana obširnejša poročila. Kar pa se tiče poročil o razpravi v senatu, bo stopil v stike s predsednikom vlade in izposloval. da ae bo cenzura omilila
Nato je senat prešel na dnevni red. Poročilo večine finančnega odbora je prečita! senator Sonodej. poročilo manjšine pa je podal senator dr Nemec. Pri tej priliki je senator dr. Kramer zahteval od predsednika pojasnila, kako to, da so smeli poročalo   manjšine  objaviti beograjski Usti,
Zatem je povzel besedo finančni minister Dušan Letica, ki je ponovil svoj že v skupščini podani ekspoze o finančni m gospodarski politiki vlade.
V debati sta nato govorila senatorja Dra goslav Djordjevič in Tomašič. Seja ob uri ko to poročamo  še traja.
Skupščina gre na počitnice
Beograd, 17. marca. p. Narodna skupščina je danes začela razpravo o zakonu o pooblaščenih inzenjerjih. Razprava bo končana najbrže že danes. Jutri bo v skup ščmd mterpelacijski dan. Obenem bodo razpravljali o nekaterih prošnjah m pritožbah, nakar bo skupščina poslana na velri-konočne počitnice.
Gost v naši drami
Ljubljana. 17. marca
G. Mihajlo Markovič. olan zagrebškega gledališča bo gostoval dre vi v drami. Igral bo glavno moško vlogo v Nušičevi komediji *r>r<, s katero je žel v Zagrebu največji uspeh. V tej vlogi bo gostoval tudi v Beogradu in Brnu. Naše občinstvo bo gotovo zanimalo gostovanje tega širom na Še države popularnega karakternega igralca. Predstava je izven abonmana,
šorzna ooročits
CURIH. 17 marca. Beograd 10.—. Pariz 20.16. London 21.45. New Yonk 439.—. Bruselj 73.95. Milan 23.08. Amsterdam 239.90. Berlin 176.55. Dunaj 80.70—31.80. Praga 15.30. Varšava 83.25. Bukarešta 3.25.
i    Kupujt* čtrnuuSc? hlago !
41 radarjev zgorelo
TOKIO. 17. marca. r. V zlatem rudniku Mohakosi v okraju Šizuoka, južno-zapadno od Tokija, je včeraj v rovu 1400 m od vhoda izbruhnil požar, ki so ga hoteli pogasiti a tem da so rov zazidali Ko je veter začel pihati z druge smeri, so rov zopet odprli ter je šio v rov 50 rudarjev, da pogasijo požar.
Veter pa se je zopet spre vrgel in rudarji so prišli v tov poln strupenih plinov. Nekaj se jih je rešilo, ostali pa so se onesvestili ter ostali v rovu. Obstoji nevarnost, da je vseh 41 rudarjev mrtvih.
Vremenska poročila
p* stanja s dne 17. marea
ob 7. zjutraj
Rateče. Planira: —3, oblačno, mirno. 40 cm
Planiea-Slatna: —8, oblačno, mirna 50 cm arena
Pet, Petelin jek: —5, oblačno, mirno, 30 cm
pršiča na 120 podlage. Kranjska gora:  —4* barometer se dviga,
jasno, mirno, 35 cm srena. Vriie, Krnica: 280 pršića. Pokljuka: —5, delno oblačno. 5 prsiča na
80 podlage, mala m srednja skakalnica
uporabni.
Bistrica. Bohinjske jezero: —1, jasno, v dolini ni snega.
Triglavska jezera: —10, jasno, sever, 10 pršića na 300 podlage.
Komna: —7. jasno, mirno. 300 buhega snega Vogel: —10, jasno, mirno, 10 pršiča na 250
podlage. f. Keiee: —6, jasno, sever, 10 pršiča na 140
podlage.
Krvave«:  —5. 80 suhega snega Velika Planina: —5, jasno. 120 snega, prsič t* stanji i dne 16. marea
poCitienl oljomjl
Državno in narodno edinstvo tn JRZ
Organizacija JRZ v Beogradu je priredila te dni za svoje člane večerjo v hotelu •Imperialu«. K a tej večerji je govoril o politični situaciji minister dr llthmen V svojemu govoru je izvajat med drugim. Politika eJKZ ni umetna kombinacija, nasta'a na podlagi strankarsko politične spekulacije* marveč je trajna politika. Mi f>omo morda izginiti in propadli, toda naša politika bo ostala. Ljudst\x> je pričelo obirati pn*e sadove politike JRZ. ki je pokarata svojo moč na terenu S a zastavi JRZ je zapisan najvišji zakon politike JRZ to je narodno in državno edinstvo S tem je napravila konec nepošteni trgovini z nacionnhzmom in narodnim in državnim edinstvom. Dria\'no m narodno edinstvo je s\*etinja in ne more in ne sme biti predmet tr**o\*ine.*
Ogorčena „ Samouprava "
Splitski »Jadranski Dnevnik*, ki ga izdaja bivši ban in sedanji predsednik »Jadranske Straže* dr Tartaglia, je v poročilu o nekt nogometni tekmi v Splitu napisal med drugim: Moštvo Beograjskega športnega kluba je dospelo ie zjutraj v Spt't. kjer jih je prejela srbska kolonija Beograjska »Samouprava* glasilo JRZ posveča temu sta\*ku »Jadranskega Dnevnika« notico »Knj kolonija?« in pravi: »Srbi ne morejo biti in niso kolonija ne v Splitu, ne v Zagrebu. Oni so pox'sodi v svo/i hiši in v svoji državi, prav tako, kakor so tudi lir. ./ ti povsod v Jugoslcnšji doma — v Beogradu in Skopi ju.*
Šolski nadzorniki in državni svet
Državni svet je v nekem konkretnem »lučaju načelno razsodil: »Razrcšenje sreskega šolskega nadzornika in njegovo imenovanje za učitelja brez njegovega pristanka je protivno paragrafu 98. zakona o uradnikih a leta 1931. »Ta paragrat »e glas*. »Nihče na sme biti brez svojega pristanka postavljen na nižje zvanje in tudi ne v z\'anju na nižji položaj od onega, ki ga je že imel.« — Državni svet pra\t v utemeljitvi svoje »odbe med drugim: Položaj šolskih nadzornikov se smatra v nekem oziru za političen, ker se $ spremembo reži na na\'adno zamenjavajo ali premeščajo tudi šolski nadzorniki. Po tolmačenju pristojnih šolskih oblasti 90 šolski nadzorniki učitelji m minister prosite jih lahko, ako smatra to za potrebno, odstavi in jih pono\rno imenuje ra učitelje. Bili so slučaji, da s-ta se dva učitelja v par letih vzajemno zamenjavala na položaju sre&kega šolskega nadzornika Ta postopek ni v skladu z zakoni, ker ic zvanje in položaj sreskega šolskega nadzornika višji od zvanja in položaja učitelja. — Ta razsodba državnega sveta je načelne važnosti. Sklicuje se na to razsodbo, lahko po našem mnenju zahtevajo reparacije vsi oni učitelji, ki so bili brez vsakega vzroka odstavljeni kot šolski upravitelji.
Izdajalci domovine
Državno sodišče za zaščito države je obsodilo zaradi zločina vohunstva na korist neke tuje države: Epidijo Goltjnerkreuz, zasebnico iz Qpriče, jugoelovensko drža\'-ljanko na 20 let teške reče, Hermana Gold-nerkreuza, bh*šega trgovca iz Gorice, jugoslovanskega drža\-!jana, na 12 tet teške je-če. Jrana Gulina. vpok °jenf£a /x>? ic ifsk e Ca pristava v .^farjfaofu. na -ST/er teškj jece in Ivana firujovka. privatnega nameščenca na Bledu, italijanskega državljana, na 2fT let teške ječe   Oče Ivana Drufo\*ke, mvsi tr-
Usfcs
$ pršiča
60
govec v Gorici in v Ljubljani je bil po § 280 k p. oproščen. — Pripominjamo, da so vsi 'obsojenci STovenci, torej ludi oba Goldner-kreuzt ki imata samo Židovko ime, Gold-nerkreuza sta žh-ela stalno na Bledu, kjer sta imela pod postajo malo vilo. S mm <r nas, da ie med filovvnci toliko izdat.i!^: s ki vohunijo za neko tuio državo!
ki vonumro za nefeo mm
še o Tehnični uniji
Svoječasno smo poročali o aferi takozvane Tehnične unije v Zagrebu in o Mttanu Daniču, preje Diamantste inu, ki igra v tej aferi glavno vlogo. Sedaj čitamo v reviji »Voix Europeennes* to-le: »Pred kratkim je bilo dognano, kakšno igro je hot"l igrati Danic Diamantstein. Iz dopisa zionistične organizacije Novi Sad je razvidno, da je Diamantstein z večjim številom židovskih emigrantov iz Nemčije sklenil pogodbo da jim bo njihoeve v Nemčiji se nahajajoče kapitale spravil v Jugoslavijo. To bi se naj izvršilo na ta način, da bi se pri izvozu nemškega blaga v Jugoslavijo zaračunali nižji pri izvozu jugoslovensk .'1 proizvodov v Nemčijo pa višji zneski, kakor bi znašala dejanska vrednost blaga Diferenca med efektivno vrednostjo in zaračustanimi zneski bi se naj po posredovanju Tehnične uni je plačalo na bančni konto in se nato vročila posameznim židovskim emigrantom. Dejansko pa se je ta denar stekel vecrnnma v žep Diamantsteinov Tehmičn , ->r:lja je po teh razkritjih teško kompr mi titana in pomisleki za&ebBcih gQspo<iarskih krofov proti tej nemški ustanov: so se izkazali kot popolnoma utemeljeni« O tej aferi je v zadnjem času sumljivo Uho postalo. Kdo va, v &Qavem interesu je zopet* da se o Tehnični antfi v /.agrebu že nekaj tednov
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«, »reda, IT. marea 193T.
Sicv. 02
Anketa o vajenskih vprašanjih
Na n}i se bodo obravnavala mnoga pri
učena vprašanja
ie
Ljubljana, 17. marca Že nekajkrat smo napovedovali, da Delavska zbornica pripravlja gTadivo za vajensko anketo, ki bi naj bila že pred meseci. Toda priprave so se zavlekle tako, da je anketa zdaj sklicana na 25. marca. Vabila so razposlana in priloženi so jim referati, da jih bodo udeleženci lahko proučili 2e pred anketo In pripravili pismene predloge. Na anketi sami bo namreč malo časa za razprave, že zato, ker SO referati obširni.
Ankete se bodo udeležili zastopniki delavskih strokovnih organizacij in oblasti, socijalnih ustanov, uradov in korporacij ter trgovska in obrtniška združenja. Zastopana pa bodo seveda tudi vodstva strokovnih nadalje valnih šol. Ker so na sporedu ankete res važna socijalna vprašanja, bo poslalo na njo svoje zastopstvo tudi centralno tajništvo delavskih zbornic, morda pa pride iz Beograda tudi zastopnik ministrstva za socijalno politiko in zastopnik Osrednjega urada za zavarovanje delavcev iz Zagreba. Pričakujejo tudi, da se bo ankete udeležil dr. P. Ćepulić, zdravstveni svetnik iz Zagreba, ki se je pri nas bavi] najbrž največ z vajenskimi vprašanji in ki je napisal več publikacij.
Kako bogat je program ankete, sprevi-riimo že iz pripravljenih referatov. V njih so obdelana mnoga vprašanja, ki doslej pri nas še niso bila dovolj, ali sploh ne. Anketa nam bo odkrila marsikaj izredno zanimivega in marsikoga bo lahko prepričala, da bo treba izpopolniti socijalno zaščito vajencev in posvečati socijalni zakonodaji mnogo več pozornosti. Sploh pa doslej niso gledali rlovolj na socijalno zaščito vajencev kot. na važen del splošne socijalne, delavske zaščite in kot na delavsko socijalno vprašanje sploh.
Tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik je pripravil referat o možnosti mpoalitve nadih vajencev ln zbral zanimivo statistično gradivo o trgovini, obrti tn industriji v Sloveniji od 1. 1902 do 1986. Ta referat bo odgovoril mnogim roditeljem na Vprašanje, v kakšen poklic naj napotijo svoje otroke, dotaknil sa pa bo tudi v splošnem zelo zanimivega gospodarskega problema.
Tudl referat ing. Rada Kregarja bo Belo poučen. Poročevalec se v njem bavi z vprašanjem, kako izpopolniti strokovno vzgojo vajencev; referatu je pa priložen tudi učni program strokovno nadaljevalnih Sol za stavbne obrti.
Veliko zanimanje bo zbudil nedvomno referat dr. A. Tratnika, ki se bavi s socijalno medicinskimi vprašanji vajencev. Referatu je priložena statistika o zaposlitvi vajencev po posameznih strokah, nadalje statistični podatki o zdravstvenem pregledu vajencev pred vstopom v obrt ali industrijo pri OUZD. Referat bodo ponazor-jevali še statistični podatki o zdravniških preiskavah vajencev v zadnjih letih po okrajih, mestih ta zdravstvenih okoliših, statistika o zdravniških preiskavah trgovskih vajencev itd.
Dr. A. Reisman se bo bavil s socijalno zakonodajo vaiencev. Pripravljeno je tudi statistično gradivo o strokovno nadaljevalnih šolah in strokovno nadaljevalnih tečajih v 1. 1936/37 in še mnogo drugega irra-diva, ki bo obdelano na anketi.
Za anketo vlada veliko zanimanje v Ljub ljanl. kar se ie pokazalo že, ko smo poro-čali o nekaterih vpraSanlih, ki lih bodo obdelali na anketi. Kakšne sadove bo rodila ta anketa, zdal se ne moremo nresodlti. Potrebna ie nedvomno, toda vnrasanle le, če bodo upoštevali na pristojnih mestih njene sklepe ter usrotovitve.
je s pomlajevanjem?
Predavanje dr. Borisa Zamika iz Zagreba pod okriljem
Prirodoslovnega društva
Ljubljana, 17. marca. Snočd j c pod oicril jem Prirodoslovnega društva predaval v dvorani Delavske zbornice dr. Boris Zarnik, šef raorfološko-bio-loškega instituta iz Zagreba o zanimivem vprašanju pomlajevanja. Prodavanje je pri vabilo toliko občinstva^ da je bila velika dvorana do kraja napohijena. Predavanje pa je bilo še toliko bolj zanimivo, ker se je o aferi pomlajevanja, ki se je dogodila v Novem Sadu tudi v našem časopisju že precej razpravljalo.
V začetku svojega prodavanja je ugledni biolog poudaril, da najdemo povsod tam, kjer naj J orno življenje, tudi «nrtt ker je vse življenje nujno podvrženo absolutnemu propadanju. Če pogledamo globlje v naravo, pa vidimo, da smrt v mnogih primerih ni nujna posledica življenja, že v starih časih se je človeška domišljija pečala s problemom pomladitve in v Homer-jevi Uijadi beremo, kako Je Kalipsa obljubila Odiseju večno mladost, in kako je Faust dobil mladost od Mciistofesa. Človek teži /a tem, da se resa prezgodnje smrti ter »e je dolgo časa bavil z vprašanjema, kako bi zaustavil procoa, ki votli od življenja k .amrti.
Vidimo, da pred smrtjo nastopa ostare-VLUije organizma, človek pa v prvi vrsti teži, kako bi zaustavil to zastarevanje. Veda je dognala, da žive organizmi, ki spi ob ne izumro. To so eno^taničine celice stanice i amebe). Za taksno amebo ne obstoji nujnost smrti, ker se zmerom razrašča, če je oarežemo majhen delček, na-spiotno pa iz več stanic šesto ječa b-tja niso sposobna, da bi ubranila smrti. Taka emostanična bitja, ki sploh ne umro je biolog WeAsmao imenoval .stanica plodne dragv^ kor pri tej verigi stanic vzdržuje plodno jajce zvezo iz davne preteklosti v nedogledno bodočnost. Vidimo pa borej, da so te slanice spolne, razplodne stanice, ki ograjujejo organizem in katerih sedež in središče vsega življenja je v možganih. Pri m nogostaoiičnem organizmu pa so tako zvane somatične stanice obsojene na smrt, ker polagoma odmirajo in nimajo nadomestila za nadaljnje življenje. Pojavlja se vprašanje, kako to, da večina ljudi umira -zaradi bolezni in le redki naravne fiziološke smrti. Ruski učenjak je dognal, da so vzroki različni. V debelom črevesu, da se delajo strupi, ki počae*: zastrupljajo ves organizem, vemo da žile v starosti poap-nenijo in opazimo ta pojav arterioskleroze v mali meri že pri dojenčku.
Češki učenjak Ružička prav., da sc vsa živa snov nahaja v nekem kaloidnem stanju, ki ni niti lepljiva niti V tremetm stanju] ampak ima nekako podobnost s kle-jetn. Pri kaloidih so delci, plavajoči v neki krvni tekočini, združeni v večje dele, v molekule. Taka kaloidna raztopina prehaja v historezo, pojav, pri katerem se ne-rnztopljivi delci večajo.* To je tudi eden izmed vzrokov fiziološke normalne smrti. Taki pojavi se dogajajo pri možganskih ^tanicab in razumemo torej pod tem pojmom tako zvano propadanje človekovih duševnih sil v starosti, ker s kupičenjem uekih pigmentov v celicah stanica fizično propada.
V prirod: pa vidimo, da pojav propadanja ni tako nujen, kot bi sicer mislili. Crvi, ki imajo zelo komplicirano živčevje, čreva in tudi spolni organ, se enostavno znova razrastejo in pomlade, če take čive razrežemo na dva ali več delcev. Ni izključeno, da bi to, kar v tej meri velja za najnižje organizme, mogli uporabiti tudi pri najvišjih, toda ljudje bi se najbrž lepo aa-lvalili za tako pomlajevanje, če bi jih prerezali na dvoje.
Z moderno metoda kulture tkiva pa se je posrečilo ohraniti stanice skoraj celo večnost. Ameriški učenjak je od kokošjega embriona izrezal vezivno tkivo in ga ohranil mladega in svežega celih dvajset let, med tem ko bi kokoš, če bi se izlegla iz takega embriona že zdavnaj poginila. Iz tega je torej jasno, da obstoje neke snovi.
ki osvežujejo rast stanic Tudi stanice več staničnega bitja potrebujejo posebno tekočino, kot jo nahajamo v krvi mladega organizma, da se ohranijo.
Angleški učenjak je izrezal petelinu spolno žlezo in mu jo nato spet vcepil, pri tem pa je videl, da je ostal petelin isti kot prej z istimi petelinjimi lastnostmi. Francoski fiziolog si je vštreal spolno žlezo kunca. Trdil je. da se mu je zboijsal spomin tn da se sploh počuti bolj svežega in čilega. Snovi, ki dajejo človeškemu telesu to svežost, so hormona; take snovi pa najdemo v možganih, na vratu, v ščitni žlezi, v podpra-ni žlezi, v trebušni slimaivki, nadledvičnl žlezd, jetrih in v prsni žlezi pri ženi ter v spolni žlezi pri ženi in moškem. V starem veku in tudi še v prejšnjem stoletju so poznani primeri evnu-štva. Evnuhe (skopce) so uporabljali za čuvaje v haremih, v Italiji pa so v srednjem veku kasrirali vsako leto do 5000 mladih dečkov. Te so potem uporabljali v pobožne svrhe, da so peli na cerkvenih korih, ker so bili potrebni žen-. s ki angelski glasovi, da so versko pobož-no-st ljudi vzdignili, ker je bilo ženskam prepovedano peti na koru. V Rumuaiiji pa .^toji med kočdjaži v Bukarešti posebna verska sekta skopcev, ki si dajo spolno žlezo odrezati takoj, ko se po roče ic dobe prvega otroka. Taki skope i dobe telo, ki rti niti moško niti žeaisko.
G. predavatelj je nato izvajal dalje, da je zanimiv pojav, da pri senilnem organizmu odpovedo spolne žleze svojo funkcijo in čo bi hoteli tak organizem pomladorbi, bi mu morali povrniti navadno hormonal-no delovanje sp°lnib žlez. Ko so vcepili novo žlezo staremu ovnu, ki je komaj stal na nogah, in biku, so videli, da se je povsem pomladil in je čez leto dni imela njegova samica mladiča
V novejšem času je zazna meno v al ruski biolog učenjak VoronOv, ki stalno živi V Franciji, glede pomlajevanja lepe uspehe. Nekemu starcu iz ubožnice so vcepili pod trebušno kožo žlezo šimpanza, ki ima kri podobne sestavine, kakor je človeška. Starec je pokazal znake pomladitve. Hormoni so se mu razširili po vsem telesu. Predavatelj je nato na šakah pokazal kako se izvrši taka pomladi t vena, operacija pri človeku, ki je dosti preprosta, ker se mu hormoni vcepijo enostavno v spolno žlezo. Tak človek, tako pomlajen ostane mlad dve • io tri leta. nato pa bi se mogel dati spet pomladiti, seveda če ima denar, nazadnje mu pa rezerve le preveč iztrošdjo. Motil bi se, kdor bi mislil, da se more življenje v resnici podaljšati, mogoče pa je organizem ohraniti svež do zadnjih let.
Pri ženskem organizmu traja vbraaga.-vanje hormonov 4 do 5 tednov, pomladitev sama pa tudi samo eho leto. Zanimivo je, da preneha pri normalni ženi delovanje spolne žleze a 50 letom in da žive Žene navadno dalje, ko pa moški- Razlaga je v tem, da ženski organizem dalje vegetira kot moški, moška sila pa počasi slabi.
Za zaključek-je g. predavatelj potolažil občinstvo fda so poskusi pomlajevanja samo poskusi, ki ne morejo prinesti zadovolj stva človeštvu, ampak le posameznikom z denarjem. Svet se nikdar ne bo zgradil na pomlajenih starcih, temveč na clll mto<H-ni. Naši otroci smo prav za prav mi starci pomlajeni v njih, je zaključil svoje uspelo predavanje.
Zanimivo in živahno podano predavanje je pri občinstvu vabudHo mnogo odobravanja.
Iz Celja
—c Celjski mestni svet bo imel danes ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov.
—c Zadnji vzgojni večer na Ljudskem vseučilišču bo v četrtek 18. t. m. ob 20. Prof. dr. F. £gec bo zaklju« svoj vzgojni tečaj z razgovorom o kpsjai
-o Na ¥ Jmkatf n vseučilišču bo preda-▼ ponedeljek 22. t- m- ob 20. univ. prof. dr. Marta Rebek o naravnem tn umetnem kavčuku, Opoaarjamo na predavanje tega ananega kemika in na njegove zanimive eksperimenta*
—c Neareem ne pottva. V Zalotah pri Polzeli si Je Soletni dninar Maks Koleno ▼ soboto zvečer pri padcu zlomil levo nogo, v nedeljo »večer pa si Je 281etni zasebnik Edvard Stran iz Podčetrtka pri padcu zlomil desno roko. V nedeljo zvečer je padla štiriletna hčerka risarskega pomočnika Slavica Gobceva iz Nove vasi pri SL Juriju ob jut žel. doma tako nesrečno s klopi, da si Je zlomila levo roko. V ponedeljek Ob 9. dopoldne je padel 281etnd brezposelni rudar Frane PogeBek na Svetju nad Celjem In Sl nalomil levo roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
Produkcija šole GM
Ljubljana* 17. marca.
Včerajšnjo produkcijo cikla »Učite se glasbe« je otvoril g. prof. Pavel Šivic s kratkim predavanjem z naslovom: »Kaj sd obetamo od pouka na glasbenih šolah«, v katerem je povdaril veliki pomen nižjih glasbenih šol za našo glasbeno in splošno kulturo, ki pa morejo uspešno delovati le v tem primeru, če so združeni strokovno kvalificirani učitelji nadarjeni učenci in starši v eno samo delovno enoto.
Mladi pianisti in vijolinisti iz šol profesorjev Sivica. Staniča. Pfeiferja, Sonca. Ivančica, Vogelnikove in Štrukelj—Verbičeve, so izvajali obširni spored za svojo stopnjo prav dobro, ter so mogli pokazati kljub razumljivi tremi, da se nahajajo v dobrih rokah. Ker sta gg. Šivice in Pfeifer včeraj (če se ne motim), kot pedagoga deburirala. in ker se njihova metoda razlikuje od načina poučevanja starejših gg. profesorjev, nc ho odveč, če to ra-zliko na kratko ozna-Cim.
V nasprotju s starejšo pedagoško prakso, ki je razvijala tehniko in muzikalno občutje učenca vzporedno, večkrat na račun visoke kvalitete tona, preciznosti in jasnosti, polagata oba mlada profesorja vso pozornost na čistost tehnike, ki se javlja pri učencih prof. Šivica v odločnem udarcu, jasnem tonu in v strogem ritmu, ki bi bil itak pri manj izdelani tehniki nemogoč, do-čirn so vijolmisri prof. Pfeiferja pokazali izdaten ton, ki dokazuje, da znajo lok do najvišje mere izrabiti.
Če so učenci obeh gori omenjenih pedagogov pokazali zlasti tehniko in naznačili muzikalno ter emocijonalno vsebino skladbic le v glavnih obrisih, so pianisti in vijolinisti ostalih gg. profesorjev pokazali toliko več muzikalnosti, tako da je bila produk cija v celoti uravnovešena, saj je nudila poslušalcu, ki zasleduje delo pedagogov in učencev obojega v enaki meri. Zanimiva prireditev bi zaslužila večji obisk, tako pa je bila velika dvorana Filharmonične družbe le do polovice zasedena. Er, šturm.
Glavna skupščina jeseniškega »Bratstva'
Jesenice, 16. marca
AgOtnd SK r Bratstvo« je imel v petek BvečeT v Kassni zelo dobro obiskano glavno skup§č*no. Predsednik kluba g. Jože črinkovic je ugotovil sklepčnost, pozdravil navzoče članstvo in naraščaj, predvsem pa poročevalca >Sloven^kega Naroda« in ^Ju-tra« in se mu zahvalil za pozornost. Omenjal le najvažnejše dogocke v klubu med letom, predvsem pa težko finančno stanje kluba, ki sta mu pa priskočili na pomoč podružnici SPO in NS.2 9 posojilom.
Tajnik g. Drago Ažman, je poročal, da štje khib 105 članov in od teh jih je 71 iz-vršujočih. Nogometni odsek šteje 56, zimsko športni 8, latokoatletski 7, mladinski 28 in ping - pong 7 članov. Seje so se vršile vsak mesec, bilo je tudi več članskih sestankov. Došlo je 200. odposlanih pa je bilo 294 dopisov.
Blagajnik g. Alojz Bencina je poročal, da Je klub v minitiem letu Imel 151.925 .— dinarjev denarnega prometa. Za obresti tn dolg je odplačal 22.617.— Din. dolguje pa še vedno 46.874.— Din.
Gospodar g. Miha Pogačnik je omenjal nekatera popravila na igrtsču in v smučarskem domu na Pustem Rovtu.
Stavba z inventarjem predstavlja vrednost Dtn 106.170. Za nogometni odsek je poročal g. J. Pučko, da je klub v minulem letu odigral doma in drugod 35 nogometnih tekem. Nedisciplina članstva in deloma tudi mladine sta vzrok, da ta odsek v rmnulena letu mi bil na taki višini kot prej šnja leta.
Za nimskospoirtnd odsek je poročal načelnik g. Smolej Janko, da je skrajno neugodna zima preprečila, da se tekme niso izvršile v vsem nameravanem obsegu. Tekem za slovansko smučarsko prvenstvo v Banski Bistrici na Češkoslovaškem sta se udeležila člana Sanolej Franc in Lovno 2rm va. Ista dva sta se udeležila Ftsinlh tekem v Chamonixu, kjer je Smolej dosegel v teku na 50 km odlično mesto. Več kruhovih članov se je v sokolskih vrstah udeležilo smučarskih tekem Saveza SKJ in smu Carskih tekem za slovansko sokolsko smučarsko prvenstvo, ki sta se vršili v Planici. Val so dosegli zelo odlične rezultate in se uvratiH na prva mesta.
Za table-tenis odsek je pxtfo6al g. Avgust Pehar, sa mladinskega pa g. Viktor Brun, ki je ornemu, da šteje odsek 28 na-raščajnikov ki «0 pri pokrajinskih in sokolskih tekmah dosegli po večini prva mesta. Nato je predsednik izročil lične diplome naraacajnikom Razmgar Tonetu, Bu-kovnik Leonu in Brun Viktorju,
O vseh poročilih se je razvila daljša, stvarna in zanimiva debata, nakar so se vršile volitve predsednika, podpredsednika, načelnikov odsekov, uprave, preglednikov in častnega razsodišča. Za predsednika je bU ponovno izvoljen g. Jože činkovic, za podpredsednika Smolej Janko, v odbor pa gg. Ažman Drago, Grošelj Tone, Ručigaj Tone Kozjek Vinko, Razinger Nace, Potočnik Miha, Pucko Janko, Balon Andrej, Potrato Ivan in Bencina Alojz, namestnika: Zupan Ivan in Thnma Franc, revizorja: inž. Rudesch Alfred in Ručigaj Izidor. Častno razsodišče: Božič Lojze. inž. Rudesch in Verovsek Dimitrij.
Kot naoakiik nogometnega odseka: Uu-mer Lovro. zimskosportnora: Smolej Franc lahkoatletakega Ažman Drago, mladinskega Brun Viktor m psng-pong odaaira Pehar Avgust,
Pubertetna doba mladoletnikov
Ljubljana, 17. marca.
Državna meščanska šola na Viču je priredila v ponedeljek v Šolski telovadnici roditeljski sestanek, na katerem je predaval g. dr. Justin, zdravnik iz št Vida. o vzgoji mladostnikov v pubertetni dobi. Na primerih, vzetih i« življenja, je predavatelj moj« sinsko orisal mladostnika v dobi od 12. do 18. in 20. leta. V tej dobj v mladostniku vse ki pri, vse vre. On hoče in se želi udej-stvovati ter vedno bolj in bolj posnema odrasle. Nekateri poertanejo v tej dobj potrti in žaloetni. melanholični ali dipatiČhi do vsega Drugi so trpet svojeglavi, gospodovalni, uporni m drzni tako, da vee prevračajo, se prepirajo, izzivajo in jezijo star. e, tovariše in vobče vso okolico. Prvi pri učenju mno^o popuste, dnicji pa se često še bolj oklenejo šole. V celotnj krvni obtok se izlivajo hormoni, ki vplivajo na moč, spanje in glas. Hormon je stalno v krvi fn v možganih ter daje impulze. V tej kipeči dobi prehaja deklica v dekle, deček v fanta. Fant postane včasih neokreten, ijlas se mu zn'ža, prične dobivati pod nosom mah. Deklica pa postane radovedna in jo vse zanima.
Ta doba ie za postaja joče deklice in fante doba viharjev. Mladostniki ne znajo ločiti nevarnega od varnega, zato so izpostavljeni vplivom, ki imajo lahko za vse življenje hude. Često odločujoče posledice. 9tarši in vzgojitelji moralo zatorej skrbet}, da je mladostnik napram njim odkritosrčen, kar pomeni prvi pogoj za dobro vzgojo. Boji rode zmago I Če mlailootnik preboli zasmeh tovariša, ie že prva zmaga aLi če klone — ponižanje. Družba in okolica vzgaja otroke. Vzgoji'teli mora biti potrpežljiv in mora ob vsaki priliki pokazati kar naivečje razumevanje za otrokova duševna doživljanja* ki 60 posledica ti-zicneza razvoja.
Isti predavate!) je ravno o tej temi pre* d a val nedavno že nastavnikom meščanskih šol. Starši in vzgojitelji z učiteljstvom so mu za ta predavanja zelo hvaležni.
Uboj iz ljubosumnosti
Ptuj, 16. marca. V ponedeljek zvečer se je odigrala v Spodnjem Velovleku. občina Sv. Urban krvava drama, ki je zahtevala človeško življenje. V gostimo vdove Marije Kovačič v Sp. Velovleku kaj radi zahajajo moAki na kozarec vina, ozirajo se pa tudi radi za brhko krčmarico. Prav posebno se je priljubila gostilna trem fantom Jožetu Rojsu iz Sv. Urbana, Antonu Horvatu in Bezjaku, ki so v gostilni posedali že kar tri dni. GosUlničarka se za fante ni dosti brigala. Med njimi samimi pa je nastal v ponedeljek prepir, ki je dovedel do krvavega, pretepa. Najbolj jo je izkupil Roja, ki je nenadoma obležal na tleh ki nekdo mu je z nožem prizadejal v levo stran prsi smrtnonoano rano. z nožem ga je napadalec namreč zadel naravnost v srce, tako da je Rojs kmalu na dvorišču izdčhnil.
Truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer se bo vršila sodna obdukcija. Orožnikom se je prvi prijavil sam Horvat Anton, ki pravi, da je Hojaa podrl z vilami na tla, i nakar da ga je Bezjak sunil z nožem v prsi. V koliko te trdiitve odgovarjajo resnici, bo dognala preiskava, ki bo tudi dognala, kdo je zauial Rojsu smrtonosen uia-rec z nožem. Tako se je končala podeželska ljubezenska drama, ker ni izključeno, da so bili fantje drug na drugega ljubosumni zaradi krčimarice, ki se pa za nje ni zmenila
Iz Maribora
— Trgovine na Jožef ovo. Združenje trgovcev za mesto Maribor sporoča, da bodo na Jožef ovo trgovine odprte samo dopoldne.
— Simultan ka Vasje Pirca. Nas Šahovski mojster bo igral v soboto 20 t. m. na si mul tanki, ki jo prirede. Mariborski šahovski klub v G am brin ovi dvorani. Odlični mojster se bo pomeril z najbolj&rrrri mani.-borskimi šahisti.
— Koncert fcubter&ičevih harmonikarJev. Na povabilo krajevnega odbora Rdečega križa v Studencih bodo nastopili v četrtek 13. t. m. na dobrodelni prireditvi pri Grmeku v Studencih mali harmonikarji, ki jih vodi g, Vilko Šuster&ič. Čisti dobiček je namenjen revni studenSki ded.
— Izgubljena in najdena hranilna knjižica. Na Zrkovski cesti na Pobrežju je včeraj našla neka učenka hranilno knjižico z vlogo 57.000 Din. žandarmerija je kmalu nasla lastnika. Je to &21etna pre-vžitkarica Frančiška Kovačič iz Kozakov, ki je bila vsa srečna, da je zopet dobila frvoje prihranke nazaj.
— I^ektrifikacija Sv. Petra. Te dnu se
bo vršila konferenca med zastopniki občine Kosaki in mestne občine mariborske. Na tej konferenci bodo razpravljali o elektrifikaciji Sv. Petra pri Mariboru, ki tvori sestavni del občine Kosaiti. Upati je, da bodo tudi pri Sv. Petru v kratkem zažn-rele električne žarnice.
— Zopet huda nesreča na koroškem kolodvoru, v kjovačnici delavnic državnih železnic se je pripetila včeraj dopoldne zelo usodspolna nesreča. Med kovanjem se je na ogenj razlila voda in vroča para je opa rila 491etnega kovača Miroslava Zagra po obeh rokah, prsih in hrbtu tako. da se mu je vsied hudih opeklin olupčla koža. Opekline so tretje stopnje in je njegovo stanje v bolnici zelo resno.
— Napiavljeno truplo. V vasi Obrez pri Središču je Drava naplavila truplo neke ženske, v kateri so spoznah 461etno re-stavraterjevo ženo Rozalijo Grgič iz Varaždina. Truplo je Že razpadalo m je moralo že več dnri ležati v vodi. Kaj je gnalo obupanko v vodo, ni znano.
— Iz zaporov je pobegnil. V zaporu are-skega sodišča v Prevaljah je bil zaprt 34-letni Martin Slemenšek. Jetnik je preteklo noč skopal skozi zid veliko luknjo in pobegnil iz zapora. Slemenska doslej niso mogli izslediti.
— tam tal pogorela atauovatujfcka hi*» malega posestnika Ivana, Predikake v Bre-auii prt Racah. Imenovani je po požaru oškodovan sa 15.000 Din Nesrečnežu je zgorelo vse ter si je rešil le golo življenje.
— Maribor v borbi proti zavratni jeiiki. Te dni se je vršil 10. občni zbor Protitu berlndozne lige v Mariboru, U j je ena naj. čJovekoljubnejsih organizacij. Zttorovanje je vodil dolgoletni  in zaslužni  preidednik g. dr. Ipavic, ki je podal obširno poročilo. Za ndmivo je bilo izvajanje upravitelja g. Ste-novea o akciji za ustanovitev azila m ječnt bolnike v Mariboru.  Zbirka protntuberku loznega dinarja zadovoljivo napreduje, ven dar pa bo treba 5e mnogo uvidevnosti mariborskega prebivatotva, da po PTL lahko v doglednem Času izvedla evoi najvažnejši na črt in zgradila  azil  za naše najbednejSc bolnike. Zbirka za azil zna^a okoli 280.O00 J>tn.  Blagajniško  poročilo je   jxxial glaviu urednik g. Udo Kaspar. Pn volitvah je bil izvoljen večinoma dosedanji odbor t. m. dr, Ipavceni na čelu.
Se/i
KOLEDAR
Danes: Sreda, 17. marca katoličani: Je-dert, Ljublslava.
DANAŠSJE PRIRE1)1T\'E Kino Matica: Beethovnova velika ljubezen.
Kino Ideal: Lov za zlatom. Kino Sloga: Maverling. Kino Union: Lurd v žaru svojih čudežev ob 20.
Ae rok tub občni zbor ob 18. v prostorih Avto-kluba. Kongresni trg l/I.
Ljudska univerza predavanje univ. pr.w ing. Osane o televiziji ob 20. v mali Fil-harmonični dvorani.
SPD: Predavanje ge. M. M. Debelakov <-ob 20. v Delavski zbornici,
ITI. produkcija šole Glasbene Matice <^h 18.15 v veliki filharmonični dvomni.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek,  Resi jeva cesta 1. Rahovec, Kongresni trg 12. in Nada Ko -tar, Vič — Tržaška cesta.
Delati dobro reklamo ni laliko. I u so p<> trebni triki, MVifače in zopet triki. En tak reklamen trik je bil storjen nehote in nevede o Komni. kjer je bilo rečtno, da jc namera\'ala priti v to naše krasno letd. menda na smuke* gnspa Simpsono\ma Komna kot rečeno nc potrebuje nobene rekfn me, ne brani se je ps tudi ne, če je dobra in zastonj. Splitska v.Vovo I i ob a* je brž pograbila \~est o Simp<;>ru>vi m Wmm Komru tn evo, kaj poroča v svoji tobotni ttavitki Ljubi jane:
»Prije izvjesnog \Temena na \*e!iko Etne nad jen je dot! a je u Komn vijett tednom od najlepših zimovališta Sloveniic da čc gospod ja    Simpson doći na kroči bora\ ^ Gda. Simpson je premu informacijama koj^ su dobivene, uputila u tu s\nrhu jedno pismo preko svoje sekretarke  vlasniku  doma u Komnu  da odmah   iz\'jesti  pod  kojim bi uslovima mogla bora\*;i: u Komnu i dali h t njezin boravak 11 Sloveniji mogao što msnjc da pade u oko VLisnik domu odmah je oA govorio gospod ji Simpson. ističući joj ljepote Sloveniie*  i  naritčito podvlačeči mir. koji ona mofe. da imade u Komnu. I r6og Kojega jc ona u pr\*om redu izabrala Komn za odmaralište.  Tako sc očekuje sa sigt:r nošču,  da  če gospod j a Simpson posjetit, Sloveniju, tim više Ho je poznato, da je on.i strastna  skijašica, a Slo\*enija joj za ski janje pruža najveće mogućnosti.«
Piscu   te  učinkovite  reklame  za Komrm niti v sanjah  ni prišlo na misel  vse to, kar vv povedati o Simpsonovi splitski tisi In ie prihajajo tudi od drugod vprašanja, kje je ta znamenita Komna ah Komn. Takt> vprašujejo tudi iz Zagreba po Komni. Src tovali bi jim, naj se obrnejo kar na llico Tam jim bodo takoj poK'edali. kje je Komna in kako se na nji pluii. Kaj šele bo, ko pri de na dan. da je Simpsonm*a že bila na Komni in da je vsem gostom prav pošteno padla *u oko*.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. url
Sreda 17. marca: Dr. Izven, Gostovanje g. Mihajla Markoviča.
Četrtek 18. marca: Dež ln vihar. Red Četrtek.
Petek 19. marca: Dr. Izven. Gostovanje g. Markoviča.
OPERA Začetek ob 20. uri. Sreda 17. marca: Pikova dama. Red Sreda-četrtek 18. marca: Navihanka. Opereta.
Izven. Cene od 30 Din navzdol. Petek 19. marca: Ob 15. uri:    Lucia di Lammermoor. Izven. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavra. Cene od 30 Din navzdol.
Ob 20. uri: Sv. Anton vseh zaljubljenih patron. Izven. Cene od 30 Din navzdol.
0
Mesto napovedanega plesnega večera poljske plesalke Zuite Buczvnske, ki bi se moral vršiti v četrtek 18. t. m. se poje Beneševa revijama opereta >Navihanka. z go. Marico Lubejevo v naslovni partiji kot predstava izven abonmana po znižanih cenah od 30 Din navzdol.
Gostovanje tenorista goe»p. Josipa BVm -
ca. Da bi imeli tudi podeželski ljubitelji gledališča priliko slišati našega slovitega tenorja gosp. Josipa Rijavca v efektni partiji opere »Lucia di Lamrnermoor« je postavila uprava gledališča za petek popoldne ob 15. uri to romantično Donizettijevo opero na repertoar. Gosp. Rijavec poje to veliko tenorsko partijo v slovenskem jeziku. Njegovi veliki uspehi, ki jih je doživel na svojem zadnjem gostovanju v Rusiji so potrdili sloves njegovega prikupnega pevskega materiala in mu prinesli novih oderskih zmag. Za predstavo, ki bo izven abonmana, veljajo znižane cene od 30 Din navzdol.
MOŽ IN ZENA M oz, kupuje za 10 Din nekaj, kar je vredno samo 5 Din, je pa koristno, žena kupuje za 5 Din nekaj, kar je vredno 10 Din, pa ni porabno.
Tudi za pomlad kupite pri „PAULIHU" UUUmti
KER LE V DOBREM KROJU PRIDE DO VELJAVE . VA6A POSTAVA,IN VAS NOVI PLAŠČ, KOSTUM ALI PALETO.
Stev. 02
»SLOVENSKI NAROD«.
Stran 3
Veliki monumentalni film iz junaških bojev za časa rusko-japonske vojne v režiji NIKOLE FARKASA!
POBT ABTUR
VELIKI ŠPIJONAŽNI FILM — TRAGIČNA ŽRTEV LJUBEZNI DO SOVRAŽNIKA SVOJE DOMOVINE —
V glavni vlogi: ADOLF WOHLBRttCK KAR1N H A R D T RENE DELTGEN PAUL HARTMANN
Premiera    V KINU MATICI jutri!
DNEVNE VESTI
— Gorenji Logatec. Udruženje čet ni kov, pododbor v Ljubljani bo v nedeljo 21. t. ni. ob 10. slovesno blagoslovil državno zastavo, ki se bo zatem razvila na obmejnem •irugo v iJotedršici. V«a društva, korporaci-i« in zasebnike vljudno naprošamo, da na ta dan razobesijo v uor. in Dolenjelogaški občini državne zastave, da na ta naoin do* stojno manifestiramo našo državno zavesi. Dolžnost \:>eh posameznikov je, da 6e te proslave udeleže v čim večjem številu. Ob 4. uri pojoldne bo vpr:zorjena v šokoLskem domu v Gor. Logatcu kot nadaljevanje te proslave igra >Bratjec.
— Učiteljska zborovanja. Sresko društvo Maribor-desui brej* bo zborovalo v fcoboio, 20. L m. ob 9.30. na dekljski narodni Soli v Studencih Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo 2. Dopisi, 3. Predavanje tovariša ueit. Kašpra: Gospodarske in družabne prilike na Dravskem polju. Sresko društvo Ptuj bo zborovalo 20. t. m. ob 9. v Mladiki s slede čim sporedom: Situacijsko poročilo in odi o* kim predavanje tov. V ranca: >Kompleksni pouk s posebnim ozirom na kulturno, Boci-asho in gospodarsko stanje nase vasi<. Temu sledi predavanje tov. Kerblerjeve v Fle-retovi čitanki in poročilo tov Debenaka o ekskurzij; na Češkoslovaško, — Ker je 20. marca radi koncert Glasbene Matice v počastitev spomina učiteljaskomponista Emila Adamiča, smo preložili zborovanje na ta dan [n s tem dali možnost, da se ga članstvo v gjm večjem številu udeleži. Pridite vsi, da *e tudj pogovorimo o zborovanjih v okolici Ptuja, ki naj nam prinese v mesecu apr lu in maju razvedrila in pravega tov c r sk e ga soži t ja.
o; mrtm
THDHEB
Velefilm o največji tragediji habsburške dinastije
HATEBLING
Predstave ob 16.. 19.15 tn 21.15 uri
Danes poslednjič!
Grandijozno   filmsko delo
BEETHOVNOVA VELIKA LJUBEZEN njegovo delo in njegova bolest Harry Baur Danes predstave samo ob 16. In 21.15 uri Predstava ob 19.15 odpade radi koncerta.
Ob 20. uri krstna predstava velikega filma
LITRD V 2ARU SVOJIH ČUDEŽEV
Dane3 samo ena predstava ob 20. uri, vse ostale odpadejo.
— Počastitev  spomina   Svetosarja Pribi-
če vičem Službo božjo je opravi] protojerej rila in Metoda v Pragi je bila v ponedeljek maša zadušnica za Svetozarjem Pribite vičem. Službo božjo je opravil protorej Peter Kauer ob asistenci dr. Peterka. Pred službo ožjo se ie spomni1 velikih zaslug Svetozarja PribičeviČa za ujedinjenje jugo slovenskega naroda ter pri tem nagiašal njegovo iskreno prijateljstvo do Cehoslova-kov. službi božji so prisostvovali pokojnikova h!?; Slana 1 ribrce viceva, v imenu mini-c-:r-,v^.;;i :•-,■.>.•,] ica dr. Ilodže opnister-jalnj tajnik dr. C aha, generalni konzul dr. Andrial. predsednik češkoslovaške pravoslavne cerkve. .T. larma in mnogo članov praške jugoslovanske kolonije ■lastj akade mikov.
— Iz tlr»a\i»o »luibr. Premeščeni so od sreskega naČelstvs v Prevaljah k sreskemu oačelstvu v Dravograd upravno - pisarniški uradnik Rob« rl Sadne?, zvaničnik Pavel Je-zernik, banovinski suiiži'telj-desLnfektor Josip Vidic in elužHelj Ivan Čresovnik, vpo-ko ena sta poKeijska stražnika pr; policiji v Ljubljani Jakob Flego in Edvard Peršič; iz državne službe sta odpuščena policijski stražnik ori pravni k Ivan Srni t, pri predsioj-ništvu mestne peticije v Mariboru in policijski stražnik zvaničnik pri upravi policije v Ljubljani Jakob Žitko, v višjo 6kupinoje pomaknjena tvaničhica pri uprav- policije v Ljubljani Minka Roman.
— Carinski dohodki od 1. do 10. marca so znašali 32.137.355 Din proti 19, 728.743
v prvih 10 dneh lanskega leta. Od 1. aprila 1936. do 10 marca 1937. so znašali carinska dohodk" 764.238.618 Din, docira je bilo v proračunu predvidenih 663,72*2.500 Din. tako da znaša presežek 100,516118 Din
— Povečanje prometa naših ieloinic. Po podatk h komerciionalne^a oddelka državnih železnic s onaše zeleznjce letos v januarju prepeljale 3,650.873 potnikov. Od teh oipa-de na potnike I. razreda 537, na potnike IT. razreda 57 497. III razreda 2,561.466. na druge pa 1,229.84$. Lani v Januarju so prepeljale železnice 3.238.046 potnikov, kar pomeni, da se je naš potniški promet povečal za 12.75 odst. Tudi blacovni promet se ;e povečal jn s;cer za 18.15 odst.
— Poštne dops^njce s sliko bazilike kralja Tomislava Poštni minister ' je dovolil, da pridejo v promel po£tn<* dopisnice državne izdaje s sl'ko bazilike kralja Tonvsla va na Duvaniskem polju. Baziliko so začeli graditi pred 10 leti pa še ni dograjena, ker ie zmanjkalo denaria Precei dohodkov si obetalo ^dn; od nrodaie dOptSule.
— Iz banovinske službe. Imenovana sta za banovinskoga uoz larskeca svetnika pri komisr; za agrarne operacije v Ljubi"am bnnovinsk gozdarski vi* j- frrtstav in^r. Franjo Ravte* \v zdravnika združene 7drav-stvene občine Fara ori Kostelu dl. Kari ^ierl: v v sjo *kuoiuo »o pomaknjeni ba-rvovinsk: sekretar ori banski upravi dr. Vla-dimiT Kukman sekundarni zdravnik bano-v-nskesra zdravilišča na Oolrdku dr. Aloj- I z'} Sim-OTiPt   in zvanieniea or banski upra- '
vi Silva Marin*ek: prem^č^ri je banovinski uradniški onnravnik nod^ozdar Avgust Broman od sreskecra načelstva v l*revalinh
k sreskemu nrtcols^vu v J>ravc^radu:   od- i
puščen je tz banovinske službe ekonom pri upravi ženske bolnice v Novem mestu Janko Vuk,
— Združitev dveh slovenskih listov v Buenos Airesu V Buenos Airesu izhajajoča slovenska lista 'Slovenski tednike in »•Novi Ust« sta se združila Novi tednik 66 imenue »Slovenski list«.
— žrebanje dobitkov loterije Jadranske straže. V ponedeljek so bili izžrebani dobitki loterije Jadranske straže. Na LJubljano so odpadli samo štirje dobitki. Glavni dobitek kompletno jadrnico je dobilo občinsko poglavarstvo v česteregu v Banatu.
— Iz »Službenega li«*ta<. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« 51.22. z dne 17 L m objavlja uredbo o posebni pogodbi med poštnimi in telekomunikacijskimi upravami Grčije. Romunije, češkoslo vaške. Turčije in Juprosđavije o sodelovanju v področju poŠte in telekomunikacij, uredbo o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji, prepoved uvoza lovskih strelnih kapic, iz-premembo in dopolnitev I. odstavka Čl. 6. občnega pravilnika o voznih in prevoznih ugodnostih, objavo o brzojavnem prometu s Španijo, o znižanju brzojavne pristojbine med Jugoslavijo. Grčijo in Češkoslovaško, razne odločbe državnega sveta, uredbo o dopolnitvi uredbe o občinskih uslužbencih, davščin v letu 1937-38 in razne objave iz objave banske uprave o pobiranju občinskih ; Služben i h Novina.
— Sprejem gojencev v podčastniško šolo kraljice Marije v Zagrebu, štab IV. pehotne podčastniške šole kraliice Marije v Za-gTebu razpisuje neteča j za sprejem gojencev v §olo. Prošnje ie treba poslati komandantom prie4Oljnih vojnjh okrusrov najpozneje do 1. maja. Pregled in spre jem gojencev bo 10. maja v Zagrebu.
— Najlepše majni&ko potovanje na Sušak ln otok Rab bo o Binkoštih. Godba na posebnih vlakih z Jesenie, iz Ljubljane, Maribora in Novega mesta. Podrobna pojasnila pošlje vsakomur brezplačno uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova ul. 1.
—Društvo »Putnik« priredi izlet v Carigrad od 24. do 31. marca. — Podrobnejše informacije  v  bilietanicah  »Putnika«. —
— Jugoslovanski Feniks. G, Žolgar Zvonko, direktor in gdč. Rozman Slava, proku-ristimja pri direkcij« Jugoslovanskega Feniksa v Ljubljani sta danes izstopila iz službe Posle ljubljanske direkcije bo vodi odslej g. Ivo Lah, aktuar Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dokler ne bo upravni odbor Jugoslovanskega Feniksa, napravi* drugih sklepov v pogledu vodstva ljubljanske direkcije.
— Prve lastovke. V Mostar so priletele včeraj zjutraj prve lastovke. Letos so priletele lastovke tri te: ne prej kakor lani.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo precej stalno, deloma oblačno vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu in Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 15, v Zagrebu 13, v Skoplju 12, v Sarajevu 11, v Ljubljani 10.8, v Beogradu 10, v Mariboru 9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.1 mm, temperatura je znašala 1.0.
— Poškodovan v gozdu. 23-letni posestnikov sin Stano Pire, doma iz Stranskega vrha pri Polšniku. je včeraj podiral v gozdu veliko drevo, ki se je pa nena-ioma zrušilo in ga pokopalo pod seboj. Pire je dobil notranje poškodbe in si zlomil desno n^go. Poškodovanca so prep^ljp.li v ljubljansko bolnico.
— Pobegi mladoletnikov. Mladina postaja s pomladjo nemirna ln se množe pobegi od doma ali vzgojiteljev. Te dni je odšel z doma 15-letni dijak m. razreda realne gimnazije Josip Jernejčič. stanujoč na Zrinjskega cesti 5. Iz deškega vzgajal i §5a na Selu je pobegnil že pred časom nedolet-nlk Maks Soršak. ki je bil v zavodu zaradi nagnenja k potepučkemu življenju. Sorša-ka še niso izsledili. Iz vzgajališča v SI. Bistrici pa je pobegnila 16-letna Marija Hu-ter, pristojna v Malo goro pri Ko^eviu.
— Zasledovana ciganska drhal. Oro?m'ki zasledujejo 32-letno ciganko Elizabeto Hor vat, nazvano »Giziko«. 19-letnega cigana Jožefa Bsranio. 22-letneea Jožeta Horvata nazvanega »Ričet«, 25-!etnega Veniela Ce-nerja imenovanega sLizikin« ter 29-lernega Mihaela Cenerja s pridevkom »MifiktO*, ki so nedavno vlomili v trgovino A. šadl v Križevcm ter odnesM za 2?? .000 Din blaga itd. V trgovini je Elizabeta Horvat izgubila poseisko knjižico, s katero se je udinjala v raznih krajih kot služkinja. Hor-vatova se oblači mestno, je srednje postave, kodrastih temnih las ostriženih na bub;-frizuro ter ni podobna ciganki.
— Dober tek. V mestecu Orašje v Bosanski Posavini je Sest fantov sklenilo pojesti za večerjo pečenega teleta. Mesar je brž zaklal okrog 50 kg težkega teleta in fantje so ga res pojedli.
— Smrt najstarejšega mota Istre. V oko lici Pazina je umrl oni dan Josip Tumpič, star 102 leti. Zapustil je 64 vnukov in pra-vnukov.
— 12-letni deček po nesreči ustrelil svojo sestrico. V vasi Dvorište, s rez Bosanska Dubica sta pustila Pantelija Maza vi ca in njegova žena v nedeljo svoja dva otroka sama doma. 12-letni Miloš in 7-letna sestrica Vukosava sta se igrala z lovsko puško. Nič hudega sluteči bratec je nameril puško na sestrico in sprožil. Zadel jo je v glavo, da ji je strel raztrgal polovico obraza. Prestrašeni deček je potem zbežal v gozd. kjer so ga našli vsega objokanega in prezeblega.
— Deček nehote ustrelil deklico. V vasi Vrbanji pri Banjaluki je ustrelil včeraj zjutraj učenec I. razreda meščanske šole Mehmed Prlje nehote s samokresom 13-let-no Zlatko. Osmanovič. Deklica se je igrala s svojimi prijateljicami pred hišo ko je prišel mali Mahmed in pomeril na njo s samokresom rekoč: Danes te ustrelim, ker sem junak Bosne! Počil je strel in deklica je obležala mrtva.
— Samomor pilota, ki fe prepelia! Belo Kuno v Moskvo V ponedeljek si je v Pro-troplta končal življenie shroinik Joha-nn Ferner doma h Madšarske, Kot pHot je Femer l«ta 19?0 nrenelial no porazu komunistov na Madžarskem nrihoveea vodjo Pelo K trna v Moskvo
— Obup mlade Slovenke v Vakorara. V
ponedelok zvečer ie škodila t Vuavuvata pod vlak mlada lepa Jerica Jstajsva is Kjanja, Da je ostala is siva s« nota sa-
hvaJiti samo strojevodji si je pravočasno ustavil vlak. Lokomotiva Is dekleta rahlo potiskala pred seooi, tako da je mdobio le laire poškodbe po telesa in zlomljeno ima levo roko. Jerico so odpelSali ksdrav-niku Ko je prišla k sebi os hotela povedati, zakaj je obupala nad življenjem. Baje je vzrok nesrečna ljubezen.
Iz L]ubljane
—IJ Redna seja mestnega sveta Ijabljan-akega. Jutri ob 17. v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani Javna soja mestnega sveta. Na dnevnem redu so poročila finančnega trošarinskega, obrtno-industrijskega, gradbenega in personalno-prav nega odbora. Poročilo finančnega odbora obsega računski zaključek za leto 1934 ter dvanajstino januar, februar in mare 1985. odstop sveta za cerkev na Barju in vprašanje kraljevega spomenika. Javni bo sledila tajna seja, na kateri se bodo obravnavale per=rtnslno-pravne zadeve
—-lj Razpis poletnega abonmana. Uprava Narodnega ffledališca v Ljubljani opozarja p. n- občinstvo na velike usodnosti, ki mu tfh nudi z novo razpisanim poletnim abonmajem ki se bo odigral v času od 22. marca do konca iiuria t. 1 Veljal bo za 8 dramskih ter 7 opernih in opretnih ored-stav. Izredno nizka v štjrn obrokih plačili va cena bo omoeočila rudi naiš^rSim slo-em občnstva, da si oodo mosrH osrledati najučinkovitejše predstave tekoče sezone. Prigiase sprejema dnevno buKraina erledali-ske uprave v poslopru dramskega srledaii-^6a ob delavnikih od 9. do 12. in od 15. do 17 ure.
—lj Društvo »Soča« Matica v Ljub Man i naznanja, da se bo vršilo prihodnjo soboto 20. t. m. v prenovljenem salonu pri »Levu« ob pol 21. uri zelo zanimivo predavanje sred. šol. inšpektorja g. Ivana Dolenca o »Postanku In razvoin gledališča«. G. predavatelj bo razložil kako se je razvilo gledališče najprei ori starih Grkih, iz kulta boga Dioniza (Bakha) in kako je potem grška drama osvoiila ves svet. Podrobneje se bo tudi bavil z zgodovino s'ovenskesra gledališča. Sočane. prijatelje in vso cenjeno publiko, katero to predavanje zanima naj vi urine je vabimo k polnoštevilni udeležbi. Vgtop je vsem prost.
— Produkcija drž. konservatoriia. ki bi
se morala vršiti v četrtek, 18. t. m. ob 18.15 bo v potnedeI;Rk 22. t. m, ob istem času v veliki filharmoničiii dvorani. Današnja produkcija pa se bo vršnla ob 18.15 istotam-
—lj Jožice in Jožeti, mladi in stari pridite m go^ujte ob zvokih godbe in petja v četrtek zvečer pri Mikl'ču. Dobro vino in jestvine, pri plesu večno lepi valček bodo garancije za lep in zadovljen večer.
—lj Kriza morale in človeka, o tej snovi bo predaval jutri v četrtek ob 20. uri na šentjakobski šoli docent g. dr. Stanko Gogala. Dobrodošli!
—lj Dramatični krožek »Jelka« v Ljubljani priredč danes zvečer ob 20. uri v salonu gostilne *Userdk«, Borštnikov trg 2 prosvetni večer. Na sporedu je zanimivo predavanje >0 gledališki umetnosti s posebnim ozćrom na cftletazilizearic, ter razne recrtscije im deklaracije. Vstop prost. VTjaidno vabljeni! Odbor.
—lj Predavanje SPD: Dre vi ob 20. uri bo predavala ga, M. M. Debelakova v dvorani Delavske zbornice o svojih vzponih v inozemstvu. Predavanje bo zelo zanimivo ter bo spremljano od številnih skioptičnih slik. Vstopnice so še na razpolago v pred-prodaji v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4 1. P'annci, pridite vsi!
—li I« Splita pride prihodnji teden v Ljuhliano spJMoko muzičko društvo Zvonimir in izva:a v velk; FHharmonjčhi dvorani oratorij vTrpJjcmje na^e^a gospoda Jf--zu«i Krstusa«. MoJki 7.bor Zvonimira je to delo v ianski sezoni popovno izvajal z največjim u^pebom. Podrobnosti slede, pred-prodaia vstopnic od petka dalje v knj-i^arni Glasbene Matice.
—lj Mladinski zbor in orkester šole Glasbene Ma-t-jce nastopita danes ob če-rt na 7. v velik; Filharmonični dvoranj na III. produkcije, ki se vrse pod skupnim naslovom >Učite se slasbe«. Mladinski zbor zapoje poleg prisrčnih Adamičev.h. Mirkovih, Pre-mrlovih [m Sattnerjevih skiadb tudj SiviČe-va in Ostrečeva dela pj najnovejše slovenske literature. Zbor, ki š>eje nad 60 mladih pevcev je naštudiral prof. Viktor Sonc z niemu lasLno pridnostjo in natanonostjo. Klavirsko spremijevanje oskrbi gdč. Mah-ko'.ova. V II. delu produkcije pa nas popelje prof. Kar©] Jeraj s svojim šolski morke-r-trom iz davnih časov preko predklasične, klasične, romantične, predvojne rn povojne iobe naravnost v sedanjost. Iz vsake te dobe je na sporedu po ena gilasbeaa točka najrazličnejših avtorjev, vse skupaj pa eo povezane v suito za godala, ki ima svoje i-me >Vsaka doba ima svojo glasbo*. Da je prof. Jeraj najboljš; naš učitelj ansambl-~kega pouka, je ponovno pokazal z malim pa tudi velikim orkestrom. Zato bo tudi nocojšnji nastop gotovo primeren nagovor.
kf spada ▼ okvir tedna >Uč*e se glasbe« prof. dkerjanc Poslednje produkcija tega tedna je jutri rvečer ob četrt na 7 tudi v Filbarmonična dvorani, nastopijo konecrva-tonstv
—lj Jožice tn Jože ti! Najlepše boste praznovali svoj god, če si ogledate v, Šentjakobskem gledališču burko »Zakonci stavkajo«. Začetek igre točno ob 15.15 url Ta popoldanska predstava je namenjena zlasti okoličanom. V nedeljo zvečer ob 20.15 uri je nepreklicno zadnja uprizoritev te zabavne Igre. Dnevna blagajna bo poslovala v petek in nedeljo od 10—12 in od 15—17 ura.
—tj Slovenske itenograHko drnfttvo vabi na občni zbor, ki bo v nedeljo 21. t m. ob 10. uri dopoldne na Trgovski akademiji.
—lj Občni i bor Aero-kluba bo danes popoldne ob 18. uri v prostorih Avto-kluba, Kongresni trg 1-1.
—lj Jobjlei dela Danes praznu i e ^letnico svojega dela v tiskarski stroki etavec g. Albin Zidan. Vestnemu rn poštenemu možu želimo «?e mnogo veselih let!
—i] Članstvo opozarjamo in vljudno vabimo na XVI. re^ni letni občni zbor ljubljanske poJružniee Zveze bančnih, zavarovalnih tnrovskjh in industrijskih uradnikov Jugoslavije ki se vrši danes ob pol 30 v restavraciji hotela Sion v Ljubljani. Upravni odbor.
—U Vid vaAib oči si obvarujete ie z optično čistimi brušenimi 9tekli Katere si nabavite pri strokovnjaku Pr P Zajcu, izprasanem optiku. Stari trg 9. Ljubljana
Iz ŠkcSje Loke
— Ne moremo do reda. Dnevi potekajo, a na naši poštj še vedno ni toliko oismo-noš, kakor bi bilo treba. Z dostivo Došte s-e >e prav do zadn eara časa krpalo, en pismonoša, na vendarle šV m.m'ka. Solinio da jSkofj eH o Ska po^fa s s vovim ši.-» tk i m ta ] e* 1 -jem ne zasluži laponfcSTlfanje, pa b b3i zato dolžnost olločnjočih Btnltsljev, d i« i>zpoT"»oln: kader psnMioOS v Skolr^i TxV i na višino, k bo omogočala re in- dr> t ■ vo oošt-nih pošiljk v orav vsa naosija.
— Prosimo, da se napravi red t 5kof,a Loka je zelo mimo me^'o. Iz'emo dela le nekaj ookliiTiih razerajačev. ki e svojo surovostjo k rat Ho liudem nočni niir. Tako ima tudi Poljanska cesta svojega stalnega razpraiača. ki je tudi v noči od petka na soboto z vpitiem in povoda n ca m i pripravil vse stanovalce ob spanec. Pros'mo mestno načelstvo. naj »?a po «voiih varnosin:h orga nib spravj ob taki priliki na hladno, ka mor prav za prav spada, obenem pa bi se mu ne smele da'a-tj alkoholne pijače. Ker stanujejo v tem koncu mesta večitnoma de? lavci. imamo pa tudi primer težke bolezni, bi bili na mestu strotii ukrepi. Delavee. zga-ran, rabi mir in spanje, menda prav tako, kakor vsak d rusi iz elavnejza al- spodnjega trea. Razgrajačem na bi biflo stanovanje v >croroitah< bolj svobodno in pa rud: primerno, kakor v mestu. Kakšne vtise pa bodo od takih prilik odnesi? izletniki, ki v na^em koncu nr&o redki, si lahko mislmo. — Prizadeti.
Iz Ljutomera
— Premestitev. Upravnik poste v Ljutomeru g. Fran Ur bič je premeščen po službeni potrebi v Mursko Soboto. Marljivemu sokolskemu in nacionalnemu delavcu želimo zadovoljstva na novem služoentm mestu. Ljutomerčane in okolico pa naj ohrani v dobrem spominu. Sokol bo z br. Urbančičem izgnbil dobrega delavca, zlasti pa bo izgubo občutil dramatski odsek.
— Vlom. Te dni je bilo vlomljeno v or-dinacijsko sobo banovinskega zdravnika dr. Mateya v Apačah. Vlomilci so prebrskali vse predale, kjer so potrli tudi več instrumentov, nakar fo bili pregnani.
— Slovensko Tr^ovsko-obitno društvo v Ljutomeru ;*rire<i'i v petek 19. t .m. ioMrO tradicionalno Joče'ovn zborovanje, kat^e-2a se udeleži obrnistvo \i rjajo *da<ienej-3}t prekmurskih krajev. Na zboru polasta svoje referate zbornična svetnika frsr. I-jrlič in Zadravec! Temu zboru prisostvujejo obi-čarno tudi vsi lokalni faktond rn zast-<*pni-ki vs«h upravnih ohiasti. ki žele slišatj težnje obrtništva in jiim pomairatj iz težkega jrospodauskeera položaja.
— Nove tatvine, pri posestniku Ivanjsi-ču pri Sv. Juriiu ob Sčavnicj je bil iz domačega hleva ukraden par konj. Ta'ove in
j konja so našli v Prekmurju in konja vrnili , lastniku. —   Fosestnici  Rairterjevi v Hra? ■ šenskem vrhu prj Radencih so nerznani ta« j tovj podnevi odnesli s  postre^ja svinjsko ! meso, moko. fižol in par slatinskih steklenic slivovke.  Domači so bili  med  tem na polju, doma pa je bil le duševno zaostali sm, ki pa se ga tatovi niso bali.
—Zmešalo se mu je. V nedeljo je priše! v Radgono v neko gostilno posestnik g. M. V. iz Lutvercev. Naročil je žganja, nakar je začel mahati s stolom po sobi. da je polomij vso stekleno posodo, potem pa je stekel v srajci na ulico, kjer je nasproti idos čemu fantu vzel klobuk z glave in hitel po ulici dalje. Nesrečneža so spraviti v Novo Celje.
— S motorjem v b no javni drog. V nedeljo se je vozil mehanik Koler AJbert iz
Radgone z motorjem, kjer je imel tudi seboj na drugam sedlu lastnika g. Kirdnerja. Na ovinku prj Podgradu je vozač izgubil oblast nad krmilom, nakar je tre^č»l z vo zom v brzojavni drog • tako silo, da jedo bil notranje poškodbe, Kirfiner pa težje po? skodbe. Spravili so ga v bolnico v Mursko Soboto.
— Spomenik. Pri Sv. Juriju ob SČavnici bodo  postavili  spomenik   Kralju Aleksan dru. Odkrit bo 30.  maja in imel bo tud ploščo«  posvečeno  padi i m  vojakom  ia obletnici muj«k e deklaracije.
Živilski trg
Ljubljana. 17. marca Na trgu je zadnje čase izreden naval na pemirtinaki trg, kjer je naprodaj nenavadno mnogo jajc. Čedalje bolj se po:-na. da se bLiža velika noč in gospodinje ao vene-le, da bo letos vsaj pirhov dovolj. Jajca so se nsimieč precej pocenila, odkar se je začela velikonočna konjukt ura. kar je nekaj posebnega, saj je m ara. k do pričakoval, da bodo dražja zaradd večjega povpraševanja.
Sicer se pa na trgu se ne pozna, da imajo gospodinje ie zdaj velikt skrbi zaradi praznikov. Le najbolj skrbne gospodinje se zalagajo že zdaj z jajc za veliko noč. Tudi gnjali Se zdaj ne kupujejo mnogo. Zdaj nas dišeča gnjat. ki je je toliko na trgu, demo opominja na velikonočni proračun. Pač pa je veliko zanimanje za jerbase in kosaie. ki bi naj oih polni blagoslovljenih dobrot ob praznikih. Po tem lahko sklepamo, da bodo gospolinje kmalu začele posegati tudi po ^ruglh dobrotah, saj ne kupujejo vse jer basov le :z bahari-je. Cene se v splošnem še niso mno^o : i menile zaradi bližajočih se praznikov. Nc-
I koliko dražje drže kmetice živo perutnino zlasti še. ker je zdaj Se ni mnogo na trgu. Peru .minski trg, ki je pm sem zas'den.
' je založen predvsem z jajci. Perutr.me br pa na n„ern več Sele drugi trden Seveda se zaradi tega cene ne boio spremenile.
SlabSe je zaseden zadnje čase zelenjadn. trg. Na njem se nam obetajo zopet reforme. Danes je bila na trgu komIsija> ki je sklepala o prestavitvi tižn.h miz zi brs<njevce, in sicer na prostor naproti Vod nikovega spomenika. Prodajalci se te spremembe ne vesele in ba.e ?e nameiavajo upreti.
Trg je še vedno dobro zaležea z jal jI ki, ki so pa zdaj že v resnici draga. K temu je treba upoštevati, da so še nekoliko cenejša od pojnaranči ki jih di»bis kg za 10 IXn naprej, doc^m so pieeej lepa jabolka po S I>in kg. Kaže, bo jabolk dovolj tudi še pred prazniki, vendai se bodo najbrže še poiražila, ker gospodinje zdaj zelo posegajo po njin.
Vlom v restavracijo
Kranj, io. natoa. V viharni in deževni noči od ponedeljka na torek, je izkoristil nekdo priliko, ko oskrbnika g. Pollaka ni bilo doma, da je oplenil restavracijo nr. šmarjetni gori. Vre me je bilo zelo viharno in na Smaijetai go ri je tudi snežilo. Vlomilec je skozi nezavarovano okno vdrl v kuhinjo, odtod pa v shrambo. Iz shranibe je odnesel salame, sir, kiobase, jajca likerje in druge jestvi-ne, kar vse je nabasal v lsrtotam se nahajajoče nahrbtnik, iz kuhinje je pa pobral tobaka za Ddn 60o znamk za Din 100, denarja, čevlje, igralne karte, razne drobnarije ter 3 prte, v katere je zavil nakradeno blago. Vzel je celo ključ od kleti, kamor pa ni vdrl in razne nakupovalne knjižice. Izpraznjeno omarico oa tobaka so danes našli pri cerkvici, iz kub in je je pa odn*«el tude radio aparat, ki je veljrJ nov L>in 3.500. Skupna škoda po vv-mi zn:»ša o^rog 5000 l>xn, Fre Ino je odšel, je vse sledove prstov pod oknom zabnaal, okno je pa pualdl odprto V kuhinji je sploh vse I prebrskal, pustil je Ve razglednice. V na-l daljnje prostore ni mogel, ker je bila ku-i h inja zakljenjena Na nasprotnem koncu sta/vbe je spala gospa » služkinjo, ki sta šli že zgodaj zvečer k počitku, toda zaradi bobnenja vetra rdat* ničesar slišali. Vlom je bil odkrit zjutraj ob 6, nakar je gospa takoj obvestila orožnike. Ti so dopoldne prišli na Srn. goro in našli v sm'gu samo eno sled.
Zli se. da je vlomilec že več večerov oprezal okrog hiše, ker je večkrat lajal pes, pa se mu ni nudila prava pritika Sno-či pa je domači pes. kateremu je bilo poverjeno varstvo hiše, svojega gospodarja popolnoma izdal ter zatajil in ni nič lajal. Najbrže mu je vlomilec metal ukradene klobase, ker pes še zjutraj n? bil prav nfllč lačen, kot po navadi. Nekaj škode ima tu di podružnea SPD na Sipah in prtih. Pred kratkim so pa tatovi odnesli radio aparat brivcu Jerebu na Gor. Savi.
Kupujte domače blago!
ALI OGLASI
Seseda 50 para. davek Din s.—, oeseoa 1 Din davek 3 Din
preklici
<£a pismene odgovore glede nuMb jgiaaov je treba priložiti znamko   - Popustov za male oglase ne priznamo.
i £I3SSSQBBQQ(^ 5  J r ? ga?
POUČUJEM
lijake srednješolce, zlasti nižje 5olce, kakor tudi privatist« ter Mh pripravljam na malo maturo z uspehom, v jezikih, zlasti v francoščini, nemščini, srbohrvaščini in v ostalih predmetih. Honorar za pouk po dogovoru. Cenjene ponudbe na ogl. odd. pod značko >Profesorc. 800
R<¥>eda  50  par.   davek  8 Din Na'.man'&i   *nespk  8 Dm
S0V0ST1 epe vzorce za pumparce, sport ne obleke, nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14 2. L.
M PAR ENTLAN JE
:«žuriranie. vezenje zaves. pen. Ia monoeramov. eumbnic- Veli* ka zaloga perja Po 6.75 Din * Tuljana«. Oosposvpbjtea 12. .
DAMSKI SLAMNIKI
zadn i e novosti, veV'ka izbira izredno nizkf* cene pri Sakm La Femme Črtic, — Selenbur« gova ulica 5-1. ^02
DOPISI
Beseda 50 par. davek 9 Din Najmanjši znesek 8 Din
VDOVA
mlada, simpatična, želi znanja i boljšim gospodom, ki bi ji bil v pomoč m razvedrilo. Ponudbe na upravo >S1. Naroda< pod simpatija t. 801
2too8.ooo Din
je zadela srečka razredne loterije
ŠTEV. 68.326 Id je bila prodana v bančni poslovalnici
BEZJAK  — Maribor
GOSPOSKA    ULICA 25
S tem si je bančna poslovalnica Bezjak utrdila
sloves
kovačnice sreče
Po zadnjih velikih dobitkih (od 40.000 do 1.000.000 Din) je prispel sedaj največji, sploh možni milijonski dobitek!
Nove srečke
se že dobe v bančni poslovalnici
BEZJAK!
Makulatura! papir
proda
uprava »Slovenskega Naroda** Ljubljana. Knafljeva ulica štev. s
-
Stran 4
»SLOVENSKI MAEOD«,
17. marca 1637.
Stev. 02
Mešanica krvi in jezikov
na Komni
Malo o Židih in Nemcih, malo o Angležih, drogo pa
o tem in onem
Ljubljana, 17. marca Francelj pravi, da se bo pritožil in da mu bo pomagal Se volonter, ki je itak vajen štrajkati. Protestira zoper svoj portret, češ. da sam ni tako majhen in da tudi tako velikoga nahrbtnika ni imel, ko je meril   serpentine   na   Komno.   Pa   naj se
pritoži, saj itak ne bo nič zaleglo.....
In se nekaj mu ni prav. Namreč tisto na-migavanje na nosove. Francelj pravi, da niso vsi razumeli in da bi bilo treba povedati to reč drugače. Nosovi so nosovi in kdo naj razume, ali so bili mišljeni krivi ali ravni, dolgi ali kratki. Madonca. . . Madonca... S Francetom je križ, vse mu moraš razložiti in pokazati na dlani, pa mu se ni prav.
V domu nn Komni je nam takoj močno zadišalo po zagrebški Ilici. Ce bo Francelj zopet protestiral, da mu to disanje ni jasno, bomo pa njega naprosili, naj opiše svoje vtise bolj točno in razumljivo. Zala Fani je nas razdelila ne morda po nosovih, temveč po splošni zunanjosti. Malo morda tudi po ognju ali pepelu v očeh. Francelj je imel prerr.otne oči in zato je moral na skupno ležišče. Tam lahko po mili volji smrčiS in nobene skomine ti nič ne pomagajo. Če te dregne sosed nrxl rebra, se obrneš in smrčiš naprej, dokler sosed ne obupa in za smrči še sam. Mene so dodelili deviškemu Florjančku, da sva bila dva v eni sobi. Vesel sem ga bil. on mene tudi. pa je bilo vse dobro. Volonter je pa dobil tako čudno posteljo, da vse noči nismo vedeli, kje prav za prav prenočuje. Ce si ga iskal na njegovi številki, je bita postelja prazna, če si pa pogledal v drugo sobo. ga tudi ni bilo. Čepel je kvečjemu pod posteljo aH pa za zaveso na oknu ... V visokih zračnih plasteh utriplje srce hitreje in tudi diha človek lažje. Volonter je dihal t?ko lahko, da se zavesa na oknu ni prav nič majala... Ker sem mu obljubil nekaj zamolčati. naj ostane pri obljubi in treh pikah.
V obednie.i so mize razdeljene po narodnostih, malo pa tudi po rasah. Kadar je gostov mnogo, se tudi nekoliko pomešajo med seboj in če nimaš pravega posluha za jezike, ne veš. katera narodnost ima večino, nemški in španski emigranti, ali Slovenci, ki ne znajo nikjer in nikoli biti jrospodarji  na  svoji   zemlji.   Saharo smo
pipe, brade in nosu pa ni na karikaturi nič. kar bi kazalo človeka. Na srednji steni pa stoji m ga gleda velblod s termometrom na hrbtu. Termometer kaze 100 stopinj. No, tako hudo menda ne bo, razen, če so poleg jezikov in krvi premočno pomešani tudi spoli . . . Volonter se je jel takoj sukati okrog dame z dvema zapest-nima urama. Po eni, je dejala da hodi ?pat. po drugi pa vstaja. Volonter ji je kmalu priskrbel še tretjo, samo povedati rd hotel, čemu jo bo rabila. Morda bi se pa dalo to uganiti, štrajk mora biti močno vzpodbuden, človek si odpočije, nabere si moči in potem gre s podvojenimi na delo. Volonter pravi, da bi še rad strajkal. ker so posledice zelo blagodejne.
Težkega srca se le poslavljal od Komnc Berlinčan. Malo čudno se mu je zdelo ozračja v domu samem in morda bi ne bil tako zadovoljen, če bi bil moral sedeti od jutra do večera v Sahari. A zunaj se je njegovemu nosu neprijetni duh razkadil, zatisnil je na eno oko in upajmo, da doma ne bo preveč navdušeno pripovedoval o mešanici ras v Sloveniji. Berlinčanu ne smemo zameriti, če pride k nam in presoja naše razmere po kotičku, kamor ga je zaneslo, če jih bo presojal po Komni, bo imel o nas malo čudne pojme. Kaj hočemo, denar je denar, pa naj pride iz teh ali onih žepov, širokogrudni smo in vsem odpremo vrata na stežaj.. Hitler jih preganja, mi jih pa sprejemamo, čedalje več jih je. kmalu bomo dobili Tlico tudi v Ljub-liano. če pojde tako naprej. Na Komni so židjp skoraj vedno v večini. Denarja, imajo v izobilju in uživati znajo židie življenje boli kakor drugi, gotovo pa bolj kakor mi sami.
Rerlinčami smo vsi po vrsti toplo stisnili roko v slovo. Trikrat smo mu zaklicali iz
polnih gri >Tschamba-fli<. To Je namreč smučarski pozdrav na Komni. Nas Beno Gregorič niti sam ne ve, kje vse delajo zanj njegovi prijatelji. Radost je sijala od-hajajocemu z obraza, obenem mu je pa bilo težko, da mora že na pot. In hitel je obljubljati, da pride prihodnje leto zopet in da pripelje s seboj se sveje prijatelje. Nemcev prihaja na Komno vedno več in če bo se ozračje nekoliko Čistejše, bodo hodili se raje. Grof Boby je ostal brez rojaka, toda ne sam. Bil je že kar doma, tako se mu je prikupila Komna Mlad je še, vroča kri mu polje po žilah. Kdo bi mu zameril, če malo pokramlja in pokoketira magati tudi zoper rasno teorijo.
Se dva Angleža smo dobili, da je bila mešanica narodnosti popolnejč a. 2 brata, po duhu in telesu" pristna sinova svetovnega imperija, čudni so ti Angleži, naša dva sta bila še posebno čudna. Spodnji del telesa se jima je premikal nekako drugače kakor zgornji, da se je volonter takoj oglasil, da se boji, kaj bo drugo jutro, če jo mahnejo na smuko samo njune noge, vse drugo pa ostane doma. Prvi hip sta se ozirala nekam plaho po obednici, toda kmalu je legla na njuna lica zopet prava angleška flegma. Zanimala sta se, če je med gosti kdo vešč angleščine, da bi se preveč ne dolgočasila. Bilo jih je celo več in kmalu sta tudi Angleža prijetno kramljala. Za predvečer zadnjega dne smo pripravljali domačo zabavo. Gospa Fani je pobarala Angleža, če bi hotela po svoje pomagati, da bi bili vsi zidane volje. Deviški Florjan ček bi bil rad imel enega za svoj nastop Pat in Patachona, pa si ni prav upal stopiti kar naravnost k njima. Pomagal si je za silo z dol ginom Bohinjcem.
Angieža sta zaupala gospej Fani. da ko-rajže sicer nimata s seboj, ker je tudi doma nista pustila, da bi pa morda šlo pod pritiskom vinskih hlaoov. Dejala sta. da si ga bosta privoščila kar cel liter čenrav gra nista vaiena. Tpko sta tudi storila in še skuhati sta ga dala. d* ie boli gladko in mehko tekel po crl" Potem ie na Šlo in Še kako. Kdor ie videl naša Angleža, ko sta prišla in potpm ko sti se pod blagodejnim vplivom kviiancga vina razmajala, bi ne bil verjel, da fa nt nekdo skrila ? ran ^nia!. J. Z.
Umetniki: pred sodnikom
Kako.je slikar G, prodal sliko slikarja, M. knezoskoSu
dr. Rozmanu
9
mimogrede že omenili. To je kotiček pri peci, kjer je vročina prehuda, da bi se gostje delili po krvi ali jeziku- Tu je vse pomešano, vse križem krazem, besedo ima pa vedno učitelj Jože, tisti, ki živi skromno od pluženja, plužnih zavojev in izletov po belih poljanah. Že od novembra se trudi v potu svojega obraza in dopoveduje svojim učencem in učenkam, da sneg ni parket. Radi ga imajo vsi, boje se ga pa tudi. ker je ze:o strog. Čez dan pozna samo šolo, zvečer pa tudi šalo. V Sahari so ga ovekovečili na steni s pipo v ustih. Razen
Ljubljana, 17, marca V Ljubljani je nekai ljudi, ki kupujejo slike na^ih umetnikov. Ako bi znali naši urnem Uj tako spretno tudi [»rodajati, kakor slikajo in rišejo, bi se jim morda boije godilo. He*- pa je, da ne moremo /.a; htevati od umetnika, da bi bil dobci trgovec in dober umetnik obenem <ire za dve sprelno*tj [n sposobnosti, ki običajne aista radi v druščini. Pa tudi ljudje *o tako navajeni, da raje kupujejo od posredovalcev, ki znajo a primemo vljudnostjo, /.govorno stjo in prikrito vsiljivostjo prodati. Sistem t.1 pač tak. Med producentom in konzumentom je danes vrc=ta posredovalcev, ki ž.ve bolje kakor producent in konzument Tre; brisan prekupčevalec ie uspe, da spravi umetnino v denar, p.tal>o ohlečpjmma umetnika, k pride ^ sliko in potrka na vrata ter se ne zna niti predstavit] njti ne najde v nerodnosti in v svojem poklicnem ponosu priporoSilifih besedi za *voje delo. pa ljudje 7. m rim vestjo kai liilro odpravijo. Tako je danes nied nšsimj umetniki in ljubitelji umetnin M imajo denar, ie precej posredova leev
Tak posredovalec ir> tudi umetni slikar G., ki živi zdaj v Mariboru V obtožnici je bilo napitnino da ie umetni s|iknr. Sicer še ni razstavil SVOJIb d«3! V Jakopičevem paviljonu ter t tj-1 i v kio;_'<j ljubljanskih Mik.ir; jev in bphemo\ n; znan kol umetnik, kar bo držalo, Icajli kako bi bil umetnik, ako mu gredo kupčije i umetninami tako gind-ko <>d rok. Obtožnica mu je očitata, da *e o^leparii Ljubljanskega slikarja M
Ljubljanski knesoskof je velik dobrotnik naših umetnikov. Kupuje slike, ako le more. Znano {e ludii da takoj plača in ne jem lj* sl-ik na obroke, kakor drogi ljubljanski meceni. Slikar M. pa tega n vedel, oziro ma je zvedel prekasno. Izročil je slikarju ti neko svojo večjo <=lvko. da bi jo ponudil knezoškofu dr. Rozmanu. Knfv.o^kof ie f»lis ko kupil in izplačal tudi tako- 2500 Pin. <i. je lastniku sporočil vedelo novico- daje knezoskof kupil sliko, toda dal mu je samo na račun 1000 Din. osialo pa da bo plača] v obrokih. M je bil tako vesel, da [e piodaja'cu takoj plačal provizijo 500 !>in. (i. pa ni unci tedaj v žepu ranio proviriio, temveč celih 2000 Din.
Ivmalu «=e je pa slkarju M. |e čudno zde lo. da bi knez<vkof kupoval «*like na obro ke. Informira! se je in povedal; so mu, da nadškof takoj plača, ako ka j kupi. M. se je informiral   šr-   v  tajništvu  knezoškofi jske^ja
ordinarijata.kjer t*o mu poveda^Lda je s-lis ka že plačana. 6. pa je izginil iz Ljubljane Sodnik g Fran Gorecan |e obtoženca fO-dil i odsotnosti, ker ira ni biio na raspra' vo Prisodil ni u je '20 dni strogega zapora in izgube častnih pravic /a 1 leto, toda le j*>Lroino. \er dosJej še ni bil kaznovan. Kmalu po izreku sodbe so [sklicali solni ka iz dvorane k telefonu, ti. mu je iz Maribora sporočil, da b; prav rad prišel k razpravi, toda ni imel denarja za vlak. Sod*
je ze vse v rodu
nik mu je odgovor - 30 dni itd
r.NKZDKC K SI JK SPLfcTLA
Nikdar |e. nisem bila kaznovana in tudi nikoj. več ne bom. j*> zatrjevala služkinja Marija B.. ki je nekemu posestniku iz okolice Kamnika, prj katerem je *vojča> služila, ukradla 3000 D:n. Sodnik je menil, da je vpe ro zelo lepo. toda zarečenega kruha človek najvei po-r.
Marna jc priznala, da je poznala razmere v hiši -n vedela ie. kje ima trospodar skrit ien;*r Splazila *e je v hišo. ko ni biio nikoja: doma, in vzela dva jnrja. ie-vei etotakov ic pa puatiU v predalu. Sod« njk je *.k!ff al j»n tem, da jr nekako Be na pol poštena
Paznik ie razgrnil na   mzi uplenjene predmelc.   k;   >o  jih   našli   na stanovanju obtoženkc    7.   ukradenim   denarjem   Si je Marija   nakupita   \vo  balo:   pribor, odf»i^t rjuhe, otroSko perHo . . .
— Ka; :mile otroka?
— N«\ j: os pod šolnik, ampak moj fant ima enega nazakonsk<sga. Hotela sem se poročiti, pa sem nakupita tudi ca otroka.
— l);i, da. kar lepo enezdecp ste sj spletli z ukradenim blagom!
(loKpodar je kaj ra.J prevzel balo. ki mu jO |f Marija tudi rala odstopila, saj je vedel, da ostanka ne bo dobii nikoli- čeprav mu jja je «od:iik v so*1bi priznal. Kazen 2 mesecev siro:jf»j>a zapora jc Marija spreje Ia. katero pa je o*i«ip,if»la ž<* v preiskovalnem zaporu. Morala se bo oprijeli poŠte* nega dela in precej časa garati, la si ho spletla novo gnezdeče s poatsao pridobljenim denarjem.
NAJBRŽ
— Anćka, ali je bil vas ženin tisti, ki je vas snoći v veži poljubov al ?
— Najbrž, gospa.
— Kaj? Torej niti točno ne veste?
— Seveda, ker je bilo tema kakor v kozjem rogu.
Dvotirna železnica
v Sibiriji
V štirih letih m polotili Rusi 34©0 k« tratalc ia zgradili
Sibirska železnica, prometna žila. ki bi ji lahko rekli hrbtenica ruake moći, dobi najbrž ae letoa drug tir. Večji del drugega tira je že dograjen, ostalo je samo Se 720 km proge med Habarovakom in Voro-šilovskom. bivšim Nikolks-Usulijakom sporedno z vzhodno mejo Mandžurije južno proti VTadivostoku. Rusi so opravili to ogromno delo deloma ob zelo neugodnih razmerah v štirih letih. Položili so 3.400 km tračnic in prenesli 63.000.000 kubičnih metrov zemlje, zgradili so več tisoč mostov, med katerimi so tudi po več sto metrov dolgi, razen tega je bik) pa treba regulirati reko Sejo, pritok Amure, ne glede na zgradbo mnogih kolodvorov in delavnic. Ogromne množine gradbenega materijala so morali dovajati po enotirni železnici, ne da bi pri tem kaj trpel normalen promet.
Z dovrSitvijo tega dela se bo Rusija znatno približala izpolnitvi tndustrijaliza-cijflkega načrta in dovršitvi priprav za obrambo vzhodne Sibirije. Toda šele ko bo zgrajena približno 1.600 km dolga bajkal-sko-arnurska železnica, bo v glavnih potezah izgrajeno prometno omrežje na ruskem Daljnem vzhodu. V drugi .petletki 1932 do 1937 so določili za ta dela nad eno milijardo rubljev. železnica naj bi bila pa zgrajena v tretji petletki. Načrti te želez- , niče so se vedno tajni g-lede na njen stra- I
tegičen pomen kot glavne tranasibirske železnice, ki bi jo mogli sovražniki na njenem odseku pri mano&urski meji kaj lahko pretrgati, če bi ae Rusija spopadla s Japonsko.
Nova železnica se bo naslonila na projektirano progo od Bajkalskegra jeaera proti severu in bo zvezala sibirsko magistralo a porečjem Lene. Njena končna postaja bo najbrž novo pristanišče Sovjet-skaja Gavan na tatanskem Sundu, ens, njenih stranskih prog bo pa vodila do Niko-lajevskega ob izlivu reke Anrvur v Tihi ocean. Tako bo lahko Rusija zgradila eno ah dve važni pristan i*!1! na Tihem oceanu, ki bosta megli po potrebi nadomestiti Vla-divoetok. To rusko pristanišče je preveč izpostavljeno japonskemu napadu. Rusija je upoštevala to tn je sklenila zgradili na Tihem oceanu eno ali dve pristanišči. S tem postane tudi aimirska železnica stra-tegično zelo važna. Pol ep vojaškega pomena je pa morda Se večji njen gospo iarski pomen, kajti ta železnica bo sele zvezala z ruskim gospodarskim sistemom doslej težko dostopn«* bogate in rodovitne kraje, od koder bo Rusija dobivala zlasti ogromne zaloge lesa, pa tudi krzno in zlato. Bajkasko-aanurska železnica si sama odpira pot k lastnim zalogam goriva v novih Burlejskih premogovnikih.
Tehnika skakanja s padali
Kazvoj nove vnsie športa, skokov * padalom, je izzval celo vrsto strokovnih Člankov in brošur, posveč>nih tehniki teh skokov. Čeprav skoki š padalom ne zahtevajo posebnih tehničnih phprav in znanja, stoji vsak človek že po prv^m skoku pr^d vrsio vprašani in baš na la vprašanja mu prinašajo odgovore strokovni olanki. Pri prvem skoku preživi vsak človek »iva važna ili deloma tudj kritična trenutka, namreč ko ee odpre padalo in ko pade na z-Anujo-Dokler se ne odpre padalo, je hitro>1 padanja večja, dokler je ne začne močneje ovirati protiprjtisk zraka. Od tega trenutka j« po-stane hitrost relativno stalna, odvisna ]e pa seveda od gostote /.raka in od visina. Ta takozvana > k riti ena hitrost.: v višini 10 Heoi metrov znaša 9K metrov v sekundi, v tfftnj frOOO m 74, pri tleli pa ~& m v sekundi. Kritična hitrost padanja nastane čez 12 do 15 sekund po skoku
Ko s<? o-ipre padalo, dobita človek in padalo dinamičen udarec, kj ga mora«ta oba vzdržati- Si«la tega udarra ne sme presegali šestkratne tete človeka. r*ieer zadobi težko poškodbo. 1'ri poskusih s šolskimi leilali. h*_ teči mi s hitrostjo 140 km na uro, so ugotovili da znaša sila dinamičnega udarca 600 kg. pri večii hitrosti pa narašča in postaja nevarna. Maksimalna hitrost drugega kritičnega treuutka. namreč pndrs na zem-bo. mora biti enaka 6 m v sekundi. IV: taki hitrosti je sila udarca ob zemljo enaka štinkratni teži človeka. Zato je treba pasti na zemljo s skrčenimi nogami. Kako velika naj l>o površina padala? V kvadratnih me-♦rii na, ho enaka polovici teže človeka v kilogramih f'e ie padalo pravdno zloženo in vrem? kolikor toliko ugodno, skok ■ pa ialom nj nevaren
Podgana povzročila paniko
V nekem pariškem vanjeteju je nastala oni dan panika zaradi podgane. Kriva prav za prav ni bila podgana sama, temveč krdelo dresiranih tenerov, ki so vpri-'AoriM na odru svojo pantomimo. Točno po besedilu svoje igiv, kakor so ga bili sestavili dramaturg, režiser in ravnatelj, so se producirali živahni psički. Kar se je zgodilo nekaj, česar v libretu ni bilo. Na odru se je namreC pojavila podgana in prijazno je pomežiknila z očmi. Morda je prišla pogledat pantomimo v nadi, da bodo psički ohranili svojo umetniško disciplino in da se je ne bodo ustrašili. Toda slabo je poznala teriere. Cim so jo zagledali, so pozabili na svoje vloge in jo ubrali za njo.
Podgana je v silnem strahu skočila med gledalce, kjer je nastal silen krik in vik. Dame so poskakale na stole, nekatere so se pognale k izhodu, med nje so se pa zakadili psički v lovu za podgano. Ubogo podgano so končno zadavili, toda predstave ni bilo mogoče nadaljevati, ker je bila
ena pol« v .ra gledalcev zbežala, druga polovica je pa zahtevala denar nazaj. Prišlo je do tožbe in ravnatelj je moral plaCati 15.000 frankov. Tako drage atrakcije se nisem imel, je dejal ravnatelj, ko jc odštel denar.
Stoletnice v letu 1937
Vsako leto slave po vsmi svetu la/.ne oblertniee. Francoski list >Petjt Journal t pravj, da bo letosne leto posebno bogato na proslavah raznih stolelnir. V Franciji** bodo spouuniaLi stoletnice rojstva fenerall Roulangera (rojem 29- aprila 1837), j>r**/i denta Carnota (11. avgusta in Char
lesa Fouriera. ki je umrl leta 1837. Raiija-nj bodo slavili svojega velikega p.vnika I^eopardija dunrl 15. junija 18o7), Ru* z njimj ves kuKurni sv«t so proslavili nesmrtnega Aleksandtra Puškina (umri 1" februarja 1837). Angleži proslav,- ."> april« stoletnico rojstva S\vjmburna, 31. marca pa stoletnico 6mrti Con Kabla.
V Angliji sc bodo gotovo še spomin,.' da je umrl 20.junija 1837 kralj Viljem IV. in da je zasedla presito! kralj^a Vikton In ec bodo pogledali ia bolj nazaj v prete. klosrt, bodo videJj, da je umrl 1. 1637 dramaturg elizabetinske dobe Uen Jot ali da je umri  L 35*7 cesar Konstai,* sjcer baš 300 let po cesarju Tiberiju
Četrtek, IR. marra.
12: Harmonika in ejtre (plošče)    - 1 Vreme, poročila. — 13: Ca«, spored, obve stila. — 13.1.">: Operna piasba (rad  .k. or kester). — 14: Vreme, borza. — 18: kan. rertne suite   (radijski  orkester).   — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudo!T Ko-lanč). — 19: Čas, vremo, poročila, spored, odvesti|a. —  19.30: Nacionalna  ura: BpOft-niki in vaje na orodju (S. TonČiC). — {9.M) Zabavni kotiček. — 20: Koncert Slovenske ga vokalnega kvinteta. — 20.4.V.  Alfe d: tilasbena suita (gledališči oriK**t*ff« pioiecj — 21: Hojan Adanife in njegov jazz orkester. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Zvoki v oddih (radijski orkester). — Konec ob 23. uri.
NI RAZUMKLA
— Gospodična, ta poljub je izrazil rs*, kar sem vam h^tel povedati. Ste m*» razumeli ?
— Ne, povejte mi to še enkrat.
V SOM
— Janezek, tvoja domaća naloga Mr. ji« počitnice« je zelo kratka.
— Saj so bfle tudi počitnice zelo krat-v    gospod učitelj.
PRI SLIKANJU
— Kaj, sto dinarjev mi ponujate za to sliko? Saj sem plačal za samo platno več.
— Da, toda takrat je bilo še nov<>. STROJI  IZPODRIVAJO ČLOVEKA
Ona: Papa mi podari za god lep avto. Zaljubljena sem v avtomobile.
On: Da. da, stroj povsod izpodriva človeka.
Georges Ohnet:
67
ZAIBNJA LJUBEZEN
Roman
— Zakaj se pa potem takem ne vrne v vas dom ? Glejte, grofica, zdaj sva priala tako daleč, da je potrebna čista resnica. Sami veste, da sem poštenjak. Mojo častno besedo imate, da ne bom nikomur črbnil niti besedice o tem, kar bova tu govorila. Vem že dovolj, da bi ne hotel izvedeti vsega-Ce se je Lucie tako hitro poslovila od vas. je morala imeti tehten razlog za svoj korak. Prav kar ste dejali, da jo imate radi, da jo visoko cenite. Torej ni storila ničesar, kar bi si mogla pred vami očitati. Kdo je torej tu krivec? Logično vi ali vaš mož. Vaša krivda je izključena... Ostane torej ...
Ta zaključek je pogn&i Mini vso kri v glavo. Izpustila je roko mladega moža in vz&liknila:
— Paul!
Solze so ji pritekle iz oči in srce se ji je skrčilo v si*ni bolesti. Ko se je nekoliko pomirila, je dejala: — Ne jaz, ne on, midva si nimava kaj očitati, svojo globoko nesrečo prenašava z enakim pogu mom. L«cie sama je vam povedala, da se ne misli vrniti, razen če bi ...
In zasmejala se je. Njen smeh je pričal, da ji
srce krvavi.
— Razen če bi jaz izgini a. . . Ovira sem sreči dveh bitij, ki ju ljubim in ki trpita po krivici. Morda mi bo bog izkazal milost, ki ga prosim za njo vsak dan, da me pokliče k sebi. Tako bi se vse lepo uredilo... Kar se tiče vas, dragi moj, nikar ne mislite na svoje težave. Gotovo bo kmalu vse pozabljeno, kar vas tare. Bodite prizanesljivi tistim, ki ne bodo nikoli pozabili.
Armanda je postal sram pred to plemenito ženo, ki je tako junaško nosila svoje breme. Gojil je samo eno željo: zagotoviti jo, da bo zauoano mu tajno zvesto čuval To je bilo edino zadoščenje, ki ga je mogel dati.
— Hvala vam za izkazano zaupan ie. Naj se zgodi karkoli, z meno' vedno lahko računate.
Te besede so bile mišljene iskreno. Baron je čutil potrebo izraziti grofici svoje občudovanje. Zato jo je prijel za toke in dejal:
— Ne morem vam niti povedati koliko dobrote in plemenitosti govori iz vas. Prišel sem k vam s slabimi nameni, odhajam pa pomirjen in potola-žen. To je vas vpliv. Ah, če je človek tako srečen, da ga ljubi žena kakršna ste vi. kako neki more ...
Grofica ga je prekinila, rekoč:
— Ne obsojajte, prijatelj, če jaz odpuščam. Srce hodi svoja skrivnostna pota. Roža. ki se je razcvela na drugem steblu, počasi uvene in odpade. Prav tako je z ljubeznijo. Srečni so tisti. Id njih obojestranska 1 tu bežen ugaša istočasno. Jaz sem stara. Armand je pa mlad  Moje ifvljenje je
končano, njegovo je pa še vedno v cvetu. Jaz sem vela roža, ki ji nc preostaja drugo, nego izginiti. On je drevo, polno zelenja in svežosti,   ki lahko še cvete. Od tod izvira vsa najina nesreča. Tn smeje je pripomnila:
— Toda prosim \>as a mi oprostite, mnoeo sem razmišljala o teh stvareh v prečutih nočeh. Rada bi vam dala dober svet. Ce se mislite oženiti, oženite se z mlajšo ženo, zrasti pa ne ljubite je preveč in vsaj ne kažite ji svoje ljiibezni, kajti človek se hitro privadi svoji sreči... Ko jo pa p0*o->n l^^rubi je to zanj smrten udarec.
Prišla sta do gradu in skozi odprto okno »ta zagledala v salonu Armanda. Sedel je ie vedno na istem mestu, široko odprtih m nekam v daljavo uprtih oči.
— Pojdite in stisnite mu roko, — je dejala Mina.
— Od vsega srca.
— Vidite, kako nesrečen je.
Ni se smirila sama sebi, smilil se ji je samo on. Vstopila sta v salon. Grof je vstal in jima stopil naproti. Videč njuna mirna in nasmejana obraza se je tudi sam otrese! svoje mračnosti
— Paul odhaja in rad bi se poslovi!, — je dejala grofica.
— Malo ostra sva bila prav kar, — je deja? baron dobrodušno. — Toda med nama dvema se to ne sme jemati tako resno. Saj nisi hud name?
— Ne!
— Spremiva ga do vrat. — je dejala Mina. Armand je vstal molče kakor človek, ki mu je
vse deveta briga Odšli so skozi grajs-ki drovoref in se ustavili pri vratih.
— Zbogom torej, — jc dejal Cravant.
— Zbogom, — sta odgovorila Mina in Armand. Odšel je in ko se je ozrl, ju je videl še vedno
pri vratih kako gledata za njim In obšla ga je neka čudna srutnja, da enega teh dveh bitij ne bo nikoli več videl. Hotel se je še enkrat ozreti na oba, da bi spoznal tistega, ki si ga je bila izbra j a usoda, pa sta se bila že vrnila v grad. Grajska vrata, mračna pod visečimi vejami, so se mu zde la kakor vhod v grobnico.
XL
preživel nemirno
Cravantovemu posetu sledečo noč jc Armand v silnem razburjenju. Hodil je po svoji sobi in mislil neprestano na to. da je Lucie za vedno odpotovala. Zdelo se mu je, kakor da je obsojen na smrt, da ni nobenega upanja več na rx>miiostitev in da so mu prišli povedat naj se pripravi na zadnjo pot. 2e dva meseca ni bi'.o nobene vesti od nje. Bira je da-eČ .»d nje^a toda bil je prepričan, da ga ljubi. In skrivaj jc gojil nado, da se povrne v Pariz kakor se povrne on. V tem primeru bi bilo izključeno, da bi se kje ne srečala. Kako radostno bi bilo srečanje.
Naenkrat je pa zvedel, da hoče ostati na Škotskem, pozneje pa vrniti se v Kanado. Torej ga ni ljubila tako globoko, kakor on njo. Dolžil jo je, da nima srca. Vpraševal se je, ali bi ne bil zločin boljši od trpljenja? V duhu je vide! Lucio. kako se izprehaja ob jezeru s svojo druzabnlco. Na njenem obrazu jc videl senco smrtne žalosti.
Supancie — Za »Narodno
.vo la tnseratnl del Usta Oton
— Vat v LjnbUaa*.