V Ljubljani v vtorek 20. januarja 1863.
Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 , 20 „ „ „ za čet. „ 1 „ 75 „ „ „
po pošti: za vse leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 , 60 , „ začet. „ 2 „ 5 „ „ „
Rokopisi se ne vračujejo.
NAPREJ.
Oznam^^^l Za nava(lna-^h's£f>|m>i vrsto se pTa^flJ^j?^ 6 kr., ktera»eTTffirat, 9 , v n dvakrat, 12 „ „ „ trikrat natisne, veče črke plačujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. 15.
Dopisi naj se blagovoljno frankirajo.
m. 6.
Ta list izhaja vsak vtorek in petek.
Tečaj I.
"V Ljubljani 20. januarja. Če se Nemca sme imenovati Bavarec, Prus, Hanoveran itd., gotovo mora tudi biti dovoljeno južnim Slovanom, ki žive po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorji itd., da se imenujejo Slovence. Tako je bilo iz početka ime vsem rodovom naše krvi; tako so si sploh rekali poznejše Slovanje, ki so govorili in še govore narečje, ktero mi govorimo. Naši najstarejši pisatelji, ki so bili tlom A iz raznih krajev naše domovine, za njimi pa vsi njihovi na-stopniki do tega dneva, niso tajili pravega narodnega imena, ampak dobro so vedeli in oznanjevali, da pišejo v slovenskem jeziku. Uže od starodavnih časov do zdaj še zmirom sami sebe povsod svestno imenujejo Slovence naši štajerski in koroški bratje, ki govore tisto narečje, ktero mi govorimo; pod Ribnico še dan denes na kočevskej meji stoji Slovenska vas Nemškej nasproti. Celo Nj. Veličanstvo je nagovorilo naše sinove, ko so stali v vojaških vrstah, z besedo: Slovenci! Tudi vlada je pripoznala našo narodnost, in po Najvišem ukazu se dajo državni zakoni prestavljati na slovenski jezik. Presvitli cesar je ljubljanskemu deželnemu zboru letos poslal ustavno pismo, diplom 20. oktobra 1860 in patent 26. februarja 1861 tudi v slovenskej prestavi z Najvišim lastnim slovenskim podpisom. Naša starodavna narodnost je tedaj dokazana in pripoznana, dasitudi nekteri starejši gospodje otre-sajo rekoč, da so Kranjci z dušo in s telesom, Slovenci pa malo in dosti ne.
Le jezik jo pripomoček, s kterim si dopovedujemo svoje misli, in kranjski Slovenci, ki nas je pol milijona, in ki smo obloženi s 95 odstotki vseh deželnih davkov, imamo in tudi moramo imeti pravico, da nas razumejo, in da tudi mi razumemo vse, kar se govori o stvareh, ktere se tikajo naše dežele.
Od leta 1550, torej uže 313 let si prizadevajo rodoljubi možje, naš jezik omikati in dati mu veljavo. Nikakor pa ne more obračati nam v sramoto nihče, komur je znana zgodovina in razne okolnosti, ktere so nas v tem času zadevale, da še do zdaj nismo dospeli više narodne izobraženosti, ampak čuditi se mu je, kdor koli umno sodi, kako nam je bilo mogoče, da smo vsaj toliko storili. Našej mladini je 1848. leto srca užgalo, in marsikteri domoljub je od tedaj na oltar svojega malega naroda položil mnogo, da bi mu pomagal. V prvem deželnem zboru je dr. Toman moški dvigal prapor (bandero) za svoj narod; še krepkejše se je s g. Črnetom glasil potlej v državnem zboru; toda srčno prizadevanje njima ni obrodilo žetve, kakoršne smo se nadjali, kakoršne želimo, in mislimo, da po pravici želimo, ker smo zvest, prestolu udan narod. Ali obupali še nismo, pa tudi ne smemo, če prav se celo govori, da tisto pravico deželnega zbora, ktere se pred dvema letoma ni dotikal nihče, nam letos namerjajo vzeti!
Da bi namreč naš zvesti slovenski narod ne mogel v svojem jeziku zanesljivo zvedeti, kaj in kako se govori v deželnem zboru, tega nismo nikakor pričakovali; nikakor nismo verjeli, da bi kaj tacega mogel nasvetovati kteri poslanec.
Do zdaj tega nasveta sicer še ni potrdila vsa zbornica; zato Slovenci srčni in polni upanja stopamo pred slavni deželni zbor, dobro vedoč, da je videl s cesarsko roko slovenski podpisane v Ljubljano poslane slovenske diplome; vedoč, da mu je znano, da so vladni načrtje celo v Gorici tudi v slovenskej prestavi; da so v Gradcu volilni diplomi na mizi ležali v obeh je-zicih; stopamo pred slavni zbor, upajoč, da se ne bode branil soglasno pripoznati, da nam in vsacemu narodu je in mora biti na zemlji materni jezik najsvetejše blago, in da smo pred vso Evropo, in pred izobraženostjo in omiko vsega sveta dolžni in opravičeni, tega najsvetejšega blaga varovati, braniti in obraziti, ker še le po le-tem, in samo po le-tem poti nam je mogoče priti do prave narodne svesti, in tako povzdigniti deželo v pokrajino, ktera ne bode zadnji biser v svitlej kroni cesarske rodovine.
Dopisi.
Iz Bistrice na Notranjskem. Škenderski. Slovenski narod se vedno bolj in bolj zaveda svoje narodnosti, kar nam pričajo mnoge domače in narodne veselice po slovenskih krajih. Tudi iz naše doline imam denes v domorodni venec vplesti lepo cvetko. Rodoljubi gospodje in gospodičine so namreč minolo nedeljo večer igrale dve Drobničevi igri: „pravi Slovenec" in: „Raztresenca." *) To je veselo znamenje, da tudi v našej dolini krepko napreduje narodnost. Dasitudi je bilo to igranje nejavno, vendar je prišlo toliko povabljenih osob, da je bila vsa polna soba, kjer se je igralo. Videlo se je poslušavcem, kako so radostni, in kako se čudijo lepoti maternega jezika. Glasno klicanje: „živeli" pa je kazalo, da so se gospodje in gospodičine izborno vedli pri igranji. Konec iger je bila samo ena želja slišati iz ust vseh pričujočih, da bi namreč skoraj zopet bila taka domača veselica! Lepo je, če se gospodje med seboj izpodbadajo, in tako narodno svest bude, še lepše hvale vrednejše pak je, če tudi gospodičine pomagajo k temu, ter se kažejo, kakor verni sinovi in zveste hčere svoje matere.
Važnejše dogodbe.
Avstrija. Avstrija in Pruska sti zopet mirnejši med seboj, kakor je slišati.
*) „Die zerstreuten,* kak lep germanizem! Boljše bi se reklo: „raz-mišljcnca."	Martin, stavec.

— »» —
—	Nj. Veličanstvo je dovolilo 6. dan t. m., da smejo prejeti in tudi nositi nedavno podarjene ruske rede gg.: dr. Fr. Miklošič, dr. Teodor Petranovič, dr. Janez Blei-weis, Juri Nikolajevič in Anton Vrtatko.
—	„Narodni Listi" pišejo, da je Nj. Veličanstvo Črnogorcem podarilo velik znesek novcev (dnarjev), za ktere je uže nakupljeno žito. „Tempo" oznanja, da je tudi francozki cesar poslal 60000 frankov, naj se razdele med sirote ubitih Črnogorcev.
—	Deželno stavbeno vodstvo za spodnjo Avstrijo preneha še tega polletja in poddruži se c. k. spodnje-avstrijskemu poglavarstvu.
Dunaj. Srbski dijaci so ob svojih stroških na svitlo dali fotografovano Tkalčevo sliko (portre), ktero je izdelal Ko-lar; spodaj pa je srbski v cirilici zapisano: „Imbro Ignjatije-vič Tkalac, vrednik „Ost- und- Westu". Razposlala se je ta slika po slovanskih zemljah, in čisti znesek je namenjen Tkal-čevej gospej.
—	Deželni zbor. Govorilo se je v spodnje-avstrijs-kem dež. zboru o vojaškej ustanovitvi, in o tem, da bi se v prihodnjem državnem zboru c. k. državnemu ministerstvu podala prošnja, naj bi vojaščine bili prosti vsi dijaki od gimnazij dalje, če se le nravno vedo in dobro uče.
—	Prvo preiskava«)e v tožbi na dr. Tkalca, Našelskega in Leskovca je dovršeno. Vsi trije se dolže velicega izdajstva zarad sestavka „narodnosti z obzirom na južne Slovane." V to pravdo sta zapletena Aleksander Sandič, ki je bil zadnji čas vrednik „Ost- und- Westu," in Juli Delpiny zarad sestavka „nekrolog;" tudi tiskar Jožef Holzwarth je v tožbi, da je prestopil tiskalni red. Dr. Vilas bode branil obdolžence.
Ljubljana. V denašnjej seji deželnega zbora je na vrsti: 1) Nasvet, naj bi se prizidalo drugo nadstropje na severnej strani ljubljanskega bolnišča.; 2) nasvet, da bi se v Freischlossu pri Gradcu postavilo občno bolnišče kranjskim in štajarskim blaznem (norcem.)
—	čitalnica je zopet imela 18. dan t. m. „ besedo." Na vrsti je bil „gradič beli" čveterospev Lesinskega, dekla-macija Tomanove pesmi „pod lipo,„ samospev „cavatina" iz „Ciganke"in Fleišmanov čveterospev ,,lahka noč." Najbolj ustregel je prvi čveterospev. G. dr. Bleiweis je bral kratko iz francozkega prestavljeno povest, ktera kaže, kako se godi v haremih, in g. dr. Toman je bral svojo pesem „slovanska mati." Oba sta jako ustregla društvu, ki je za-dovoljnost na znanje dajalo z dolzim ploskanjem. Po „besedi" je bil ples.
Trst. Bere se, da je sem prišlo 12000 pušek iz Ruske za črno goro.
Gorica. Poslanec črne je vprašal g. deželnika, ali so tudi na slovenski jezik prestavljeni štirje načrtje, ktere je vlada poslala, in g. deželnik je odgovoril da, in da vlada misli dati prestaviti še une, ktere še le misli poslati deželnemu zboru. — Iz tega vidimo, kdo in kje so naši največi nasprotniki.
Istra. Poreč. Vladika (škof) Do brila je 13. dan t. m. nasvetoval, naj se dajo sejna poročila tudi v slovanskem jeziku tiskat, in je zmogel. Celo istranski Italijani se temu niso vprli, rojeni Slovenci se pa v Ljubljani vpirajo.
Koroška. V deželnem zboru je 16. januarja g. Einspie-ler naredil dva nasveta, namreč da bi se jel koristno rabiti zakon za odkup od služnosti, kije na svitlo dan 5. julija 1853, in da bi se dobrotnim napravam koroške dežele dajali samo taki uradnici, ki znajo slovenski jezik.
—	Poslanec Nischhvitzer je 15. dan t. m. v deželnem zboru svetoval, naj deželni odbor do prihodnje seje izdela za-
kon, koliko in kako se bode plačevalo učiteljem in njihovim pomočnikom.
Štajerska. Deželni zbor je dovolil srenjam v Gradcu, Mariboru, Celji in Judenburgu pasji davek, in sicer po 2 gld. na rep. — Kdaj se pa v naših krajih postavi ta davek?
Trojedina kraljevina. „Pozor" piše radosten, da je g. dr. Rački postavljen za svetovavca pri c. k. poglavarskem svetovavstvu in za šolskega nadzornika.
—• Pri velicem zboru zagrebške županije 12. dan t. m. je g.M. Šandor pismeno svetoval, naj bi županija Nj. Veličanstva prosila, da se pomilostijo Hrvatje, kteri so ali še v preiska-vanji ali pa uže obsojeni zarad političnih prestopkov. To meri na gg.: Kvaternika, Starčeviča, Leskovca, Tkalca in pomočnike lista „Ost- u.- Westa" Delpiny-a in Našelskega. G. Šandor se opira na to, da je Nj. Veličanstvo tudi ogerskim političnim prestopnikom dalo milost. Ta nasvet je bil soglasno prijet, in ukrenilo se je, naj se pripomoči prosijo vse županijske srenje, ter da se napravijo po vsej županii zbirke za Tkalčevo gospo.
—	„Pozor" piše, da je dober prvi list novega časopisa „Slavonca," in da počasi utegne še boljši biti. V njem se bere, da bode 18. dan t. m. čitalnica v Požegi imela prvi zbor, v kterem se društvo misli ustanoviti. — V Požegi odpre g. Jož. Senečič narodno knjižnico. — V Novej Gradiški si prizadevajo napraviti realko.
Srbska vojvodina. V Novem sadu j 3 začel g. Dan. Mo-dakovič 2. dan t. m. izdajati nov časopis „Napredak." Na svitlo bode hodil trikrat na teden na celej poli, časi pa tudi večkrat. G. Medakovič išče sovrednika, kteremu hoče 1200 gld., prvega pomočnika, kteremu hoče 600—800 gld., in druzega pomočnika, kteremu hoče 400—600 gld. na leto plačevati. Časnik je izvrstno vredovan, in misli se krepko boriti za pravice svojega naroda, kolikor je videti iz prvega lista.
Češka. „Nar. Listi" pišejo, da je g. kardinal knez Schvvar-zenberg prošnjo položil Nj. Veličanstvu, naj bi se obsojenemu kanoniku Štulcu dovolilo, da bi smel kazen doma v fračiš-kanskem samostanu, prebiti.
—	Poslanec grof Clam-Martinic izroči deželnemu zboru prošnjo, naj bi se duhan (tabak) smel tudi po češkem sijati. —
—	Pravijo, da „Pozor," ki je bil ustavljen, skoraj zopet na svitlo pride.
—	Tudi g. Kober, vrednik „Obecnih Listov" v Pragi ima tiskalno tožbo; zakrivil se je na §. 65., t. j. da je motil javni mir; zadnji samosvojni češki časnik je torej padel sodbi v roke. „Pozor" je ustavljen, in vrednik Štulc mu obsojen; poprejšnji vrednik „Narodnih Listov" je zaprt, „Narodnim Listom" pa žugajo nove tožbe; „Hlas" je tudi v preiskovanji; „Moravan" ima tožbo, in vrednika obeh humoristiških časnikov sta uže bila v novcih (denarjih) in z ječo kaznovana; „Bo-leslavana" in „Poutnika" je zadela enaka osoda.
—	Humoristički časnik „Brejle" ima uže spet trojno preiskavo po §§. 300 in 302 kaz. zakona.
Tirolska. Državno ministerstvo je dovolilo, kakor „Va-terland" piše, da se naredi v Meranu protestanška pastorija.
—■ Deželni zbor je svetoval, naj bi vojaki menj časa na vojski služili; ali to ni bilo potrjeno. Želeti je, da bi še več deželnih zborov to svetovalo, ker ko bi se to dobilo, gotovo bi pomoglo do večega blagostanja v kmetijstvu in obrtnii.
Benečija. Pišejo, da jo iz laške vojske prišlo mnogo prebegov med avstrijske vojake; ali pokazalo seje, da so to sami laški agentje.
Ruska. Varšava. Dr. K vet je začel, kakor pišejo „Na-rodni Listi," češki jezik na varšavskem vseučilišči razlagati 10. dan t. m. V dvorano je bilo prišlo 600 poslušavcev.
—	Za velicega vodja vseh pošt je izvoljen tajni sveto-vavec Ivan Tolstoj, ki je poprej bil pomočnik ministra vne-njih zadev.
—	Po oznanilu carskega razglasa 19. februarja 1861 se je v 17 gubernijah ustanovilo in odprlo 3409 narodnih učilnic, tako da jih je v gubernijah zdaj 4708 s 74582 učenci. To je rusko največe napredovanje v tej dobi.
—	Car je v Moskvi posebno čast skazal več literatom, vzlasti g. Katkovemu, ki daje na svitlo „Ruski Vestnik," in g. Aksakovemu vredniku časopisa „Dena." Plemstvo je uže spet nevoljno.
Srbska. Prihodki za leto 1863 znašajo 5 milijonov goljdinarjev, stroški pa 4 milijone 900000 gld.; torej ostane 100000 gld. Nad poldrug milijon je odločenega vojnemu mi-nisterstvu, 175894 gld. pa nenadnim potrebam. Iz t(jga se vidi, koliko Srbija upa carigrajskim dogovorom. Letos vlada misli 140 topov oboroditi, narodne vojske (armade) pa 150000 glav postaviti na noge.
—	„Vidov dan" piše, da Srbje vrlo radi plačujejo pri-rez (doklado k porezu ali davku.) Narod pravi: tega je bilo uže zdavnaj treba. Dajmo kar od nas hoče gospodar, ker vidimo, da on, kar dela, vse zanas dela, in bolj skrbi za nase koristi, nego mi vsi.
Čriia gora. C. k. gosposka je neki iz Avstrije poslala črnogorskega pribočnika (adjutanta) g. Zego. C. k. častnik (oficir) ga je v Beli grad spremil.
Pruska. Berlin. Deželni zbor je pričel ministerski prvosednik 14. dan t. m.
—	Spenerjev časopis pravi, da leta 1851 si je Bismark v Frankfurtu prizadeval, da bi ostali v miru med seboj Pruska in Avstrija na podlagi enačili pravic in vzajemnega prido-vanja; knez Schvvarzenberg pa je hotel, naj se Pruska pod-druži. Zdaj se pa vede Bismark, kakor bi ne hotel imeti zveze z Avstrijo. On očita, da je cesarstvo potem zavilo na druge poti. Pruska država mora izkušati zvezne pogodbe in nemško narodnost pripeti svojej lastnej koristi. Ko bi se to po sreči ne sešlo, potem bi smel Bismark nastopiti cesto, ktera še dalje drži od avstrijske.
—	Preudarek vseh stroškov in dohodkov za leto 1863 kaže 916096 tolarjev več dohodkov in 263904 tolarjev menj stroškov od lani.
E talija. Laški časniki pišejo, da je Garibaldu nek angleški lord ponujal nekaj jako dosti novcev (denarjev) za kroglo, ki so mu jo iz noge potegnili, Garibaldi pa je rekel, da je ne da, ker mu bode v dokaz velike pravičnosti ali pa še veče krivice.
Turška. Ruska neki daje poslala v Carigrad pismo, v kterem očita, da turška vlada pošilja Cerkesom orožje; ali za to se ni bati, da bi se skalil mir, ker ga čuva angleški lev.
—	Nova vlada je sostavljena tako-le: Kiamil paša je veliki vezir, Mehemed paša veliki pomorski vojvoda, Rašid paša vojni minister, Halil paša veliki poveljnik pri topovstvu, Ali paša je ostal v službi. Omer paša je .odstopil, ter neče biti več serdar Ekrem in poveljnik rumiljskej vojski; car mu pa še ni povedal, je-li s tem zadovoljen ali ne.
■— Vlada se je začela krepko obnašati, kakor bi se pripravljala za vojno. Kaže, dajo Angleška priganja. Ruska je neki nezadovoljna in toži Turčijo, da podpira narode ob Kavkazu.
—	Iz Carigrada je slišati, da se hoče car sam postaviti vojski na čelo.
—	Pišejo, da je Turška poslala komisarja, s kterim je šel tudi angleški agent, v Bukres, da bi kneza Kuzo primoral, naj mu odda orožje. Pravijo, da se Turskej pridruži tudi avstrijski agent.
—	„Napredak" piše, da so meso za kugo poeepane živine siromaki jedli, in zato da se je pokazala tudi med ljudmi strašna bolezen. —■ Turki se boje novih bojev na pomlad.
Bosna. „Narodne Novine" pišejo, da se Turci boj6, ne bi se iz Srbije po Savi in Uni orožje vnašalo v Bosno, zato so ondi razpostavili vojsko. V Bosni se pobira porez (davek) tako nečloveški, da sami prosti Turci od čuda ne znajo, kaj bi počeli. Hajduki se kažejo na vseh straneh. Govori se, da mislijo Turci krščenike preseliti od Save v notranjo zemljo, a ondod naseliti Turke, ki so pregnani iz Srbije. Živinska kuga še vedno divj&.
Grška. Čuje'se, da je v pokrajinah čedalje veči dir in dej. Tudi po Atenah se uže glasijo nočni razboji in razbrz-danosti. Trgovina in obrtnija povsod peša. Davkov nihče več ne plačuje. Angleški poslanec je neki odplul na arhipelske otoke. Storil se je glas, da bi se utegnili ministri premeniti.
—	Iz Londona se čuje, da Koburški vojvoda neče grškega prestola.
Amerika. Pišejo, da je dovoljeno v Lincolnovem razglasu, naj se vzemo zamurci v zvezno vojsko (armado). Za-padna Virginija se zdaj imenuje država sama za-se. Poročila o bitvi pri Murfreesboro ughu se ne skladajo; vendar so neki zmogli zveznici, toda izgubili so mnogo ljudstva. Govorica je, da se je Burnside odpovedal, naslednik da mu je H o oker.
—	Zvezanci so vzeli Murfreesborough — najbrže 2. dan t. m. popoldne. Njih vodja Roženkranc, je bil to noč poprej vojake postavil v red, in potem je zmogel konfe-derirce. — Prvi dan so se pri Vicksburgu 5 ur tolkli, predno so konfederirci pobegnili iz utrjenih prekopov. Jutro dan je zvezni vojskovod Slierman zopet začel boj, in konfe-deriree v naskoku pehnil z utrjenega stanja. Vojske neki da so uže jako popačene.
Iz Notranjskega. (Kaj pa, ko bi se korun [krompir] žveplil?) V 15 letih me je še le zopet lansko jesen zadela korunova bolezen. Večkrat sem torej premišljal, kako bi mogoče bilo, premagati jo. Od leta 1848 do 1861 sem zmi-rom odbiral popolnoma zrelo seme, rezal sem veče kosove za sajo, dajal sem korunu peščena tla, stavil seme v širje brazde, sadil in izkopaval ga poprej, suhega in dobro sem ga spravljal, j>a zares ni bilo moje prizadevanje zastonj; samo lansko leto vse to ni pomagalo; šesti del pridelka mi je se-gnjil. Prišlo mi je potem na misel: kako pa, ko bi se korun žveplil. Morda bi to pomagalo, kakor pomaga pri grozdji? Te misli pa nikakor ni bilo smeti razglasiti, predno bi mi pokazala izkušnja, ali velja ali ne. Kar mi pride v roko nemški časnik „Fortschritt," ki piše o trgovini, obrtnii in kmetijstvu. V njem pravi g. Comini: „ukazal sem na njivi, kjer mi je korun vedno gnjil, deti v vsako jamico nekoliko žvepla, na-nje saditi korun, in potem seme nekoliko zakriti. To sem storil samo na polovici njive, na drugej polovici sem pa sadil, kakor po navadi. Meseca junija in julija sem poprašil nat (ko-runovo perje) žveplom samo na tej polovici, ker je bilo žveplo v jamicah, na drugej pa nič. Avgusta meseca je žvepljeni korun prav lepo kazal, na unem se je pa videlo, da gnjije. Ko sem ga izkopal, bil je žvepljeni korun lep, debel, čist in prav dober, nežvepljeni pa droben in črn; tudi ga je bilo tretji del menj. Žvepljeni korun je potem zdrav ostal do maja meseca, nežvepljeni mi je pa uže decembra segnjil." — Prijazni bralec naj si to pomni, in vsaj nekoliko poskusi.
Popravek. Na 4. strani zadnjega lista v „Oznanilu" v 8. vrsti od' zdolaj gori beri: Fr. Lipe ž, namestu: Fr. Nipež.
Popotni.
15.	januarja 1863: G. Krause iz Zagreba; gg. Hoffmann in Fahnrich z Dunaja; gg. Weiser in Edelbreser iz Gradca; g. Koscher iz Steinbacha; g. Schorm iz Loke.
16.	jan.: Gg. Dworzak, Tannenberger, Ročk in Hecbt z Dunaja; g. Bla-schitz iz Reke; g. Kopač iz Celja; g. Feriantsch iz Fraslava; g. Breyer iz Mattersdorfa.
17.	jan: G. Seemann iz Brna; g. Hrenn iz Braile; gg. Czadeloclc in Cadore iz Trsta; g. Burkhard iz Aussiga; g. Habann z Dunaja; g. Laurič iz Rakeka.
18.	jan.: G. Frieb iz Celovca; g. Scher-bauin z Dunaja; g. Perutz iz Ballen-stadt-a; g. Heclit iz Maribora; pl. g. Belizay iz Bude.
Umrli.
15.	ianuarja 1863: Jera Cvelber st. 66 1.
16.	jan.: Matija Ahačič st. 67 L;
17.	„ Marija Bevc st. 26 1.
18.	„ Marija Jamnik st. 68 1.; Franc
Pirnat st. 43 1.; Janez Viršek st. 3 tedne.
Loterija 17. januarja 1863.
Dunaj: 4, 72, 28, 71, 48. Gradec: 9, 2, 34, JO, I.
Javne prodaje.
Dražbe			Imena tistih, kterih posestvo se prodaja	Od kod so doma?	Okrog:
1.	2.	3.			
22.	jan. 23.	„ 24.	„ j> 26.;; » » » 27. „ 29. „	23.febr. 24.;; 25.	„ 23.;; 27.	„ 26.	„ » 28.	„ 2. mar.	23.mar. 27.	„ 24.	„ 28.	„ 23.: 28. „ 26. „ 31. 9.aprila	Franc Flere Ive Žnidaršič Jože Serek Anton Korošič Anton Leve Matija Puc Jakob Veroisčer Anton Korelc Anton Metelko Janez Kovač Anton Strmec	z Brega „ Čurilj „ Velicega vrha „ Rakitine „ Podkraja „ Dragomelj „ Vrhpolja „ Langendorfa „ Barovnice „ Vančne gorice	Zatičina Metlika Zatičina Vrhnika v Ipava Metlika Zatičina Krško Vrhnika Zatičina
Ljubljanska CClta
17. januarja 1863.
		Srednja cena		Najviša cena	
		gld.	kr.	gld.	kr.
vagan pšenice ....		4	98	_	
rt		3	33	—	—
rt			70	—	—
n	ječmena ....	3	5	—	—
rt	ovsa.....	2	27	—	—
n	debeljače (turšice) .	3	40	—	—
rt	ajde.....	2	36	—	—
rt		3	15	—	—
ti		4	50	—	—
ji		6	20-	—	_
n		6	—	—	—
n		5	—	—	—
71		4	50	—	—
Stot	(cent) ječmenka (je-				
	špranja) ....	7	—	—	—
»	pšenične moke . .	7	—	12	—
n	ržene „ . .	—	—	8	—
•rt	ajdove „ . .	7	—	10	—
n	debeljačeve „ . .	—	—	6	—
v	sena.....	1	30	1	55
rt	slame.....	—	90	1	5
vagan		—	38	—	48
n	koruna (krompirja)	—	—	1	50
sežen	drv 30" dolzih(trdih)	—	—	8	—
n	V rt n (mehk.)	—	—	6	—
libra (funt) sladkorja . .		—	42	—	44
rt	kave.....	—	70	—	84
n	olja laškega . . .	—	50	—	60
n	„ lanenega	—	—	—	38
rt	„ goršičnega .	—	—	—	40
n	govedine ....	—	20	—	22
rt	teletine ....	—	20	—	22
rt	svinjine ....	—	19	—	22
rt	slanine, nove, (špeha)	—	28	—	30
rt	„ stare . .	—	—	—	46
n	sala......	—	—	—	38
rt	masla.....	—	—	_	60
rt	prsnega masla (putra)	—	—	—	55
rt	lojevih sveč . . .	—	—	—	44
rt		—	—	_	25
it	prediva ....	—	20	—'	33
vrč	(bokal) vina . . .	—	48	—	80
it		—	20	—	28
rt		—	70	1	—
»	vinsk. cveta . . .	—	84	—	—
Dunajska borza
17. Januarja IHfiii.
Državni papir.
5°/0 avst. vr. . . .
5%	nacijonal . .
.5%	črka B. . . .
5%	lombardo-benešk.
5%	beneško posojilo
5°/,,	metalike 4'/,% * 4% *
3X, »
2'A% *
2 % banko M. komske obresti Srečke leta 1839 * 1854 „ 1860 100 gld. 5% posojila na davke
Obrtnijske akcije
Kreditne akcije . . Bankne „ . . Eskomptna banka . Loj dove .... Donavsko parobr. . Pešt. mosta na verig. Dunajskega sop. mlina Avstr. plinove (gazove)
naprave .....
Severne železnice . . Državne
Denar Blago
69.85 82.50 96.00 103.50 89.00 76.30 67.00 58.50 43.50 37.R0 50.00 17.00 145.25 93.00 93.20 94.30 93.70
228.50 814.00 662.00 238.00 430.00 4114.00 390.00
253.^0 186.10 235.00
70.00 82.60 98.00 104.50 90.00 76.40 67.25 59.00 44.00 38.00 51.00 17.25 145.75 93.50 93.30 94.50 93.80
228.60 815.00 664.00 240.00 434.00 406.00 395.00
258.00 186.2'i 235.50
Južne železnice Pardub .-Kaj henb. Zapadne železnice Tiske	„
Gal. Kari - Ludvik,- žel. Graške na Koflacli „ Trnovske nove „ Avsig-Toplišk.	„
Češke zapadne „
Bankne zastavnice.
6 letne.....
10 „ ..... Za srečkanje .... „ „ v a. vr.
Dolžna pisma za odvezo zemljišč.
spodnj. avstr. zgorn. „ češke . . moravske . štajerske kranjske ogerske Tem. Slav. hrvaške erdeljske . galic. . . bukovinske
Denar 273.00 131.25 154.50 147.00 220.50 161.00 120.00 174.00 169.00
104.00 100.00 89.50 85.25
88.00 84.00 86.00 87.25 88.50 86.00 75.75 75.00 74.00 74.0(1 74.75 73.A0
Blago 274.00 131.50 155.00
221.00 163.00 125.00 176.00 169.50
104.50 100.50 89.75 85.50
89.00 84.50 86.50 87.75 89.00 86.50 76.25 75.5(1 74.50 74.50 75.2.1 74.00
Prejstvene obligacije (Prioritats-Obl.)
Lojdove .... Severne železn. . .
rt	„ V a"V
Glogniške .... Parobrodne . . . Pardubske . . . Tiske železnice . . Zapadne „ . . „	„ v srebru
„	„ izdane 1.
v 1862 .....
Češke zapadne železn Drž. železn. &275 frank Južne železnice . .
Srečke.
Kreditne . . . Parobrodne . . Tržaške . . . Kneza Esterhaza „ Salma . . „ Palffy-a . „ Clary-a Grofa St. Genois-a Budimske . . . Kneza Windisgr. Grofa Waldstein-a „ Kegleviča
Denar
93.00 90.00 87.00 81.50 92.50 75.50 84.50 95.50 95.00
91.25 95.00 128.50 122.00
132.25 98.00 117.00 94.50 37.00 38.25 35.25 38.50 34.75 20.50 22.50 16.25
Blago
94.00 90.50 87.50 82.00 93.00 76.00 85.00 96.06 95.50
91.75 95.25 129.00 122.50
132.50 98.50 118.00 95.00 37.50 38.50 35.50 39.00 35.25 21.00 23.00 16.50
Menjice.
(na 3 mesce.)
Arnst. 100 gld. hol. . Avgsb. 100 „ juž. n. Frankf. 100 „ „ „ Hamburg 100 m. . . London 10 fnt. Stri. Pariz 100 frnk. . . . Bukrešk.(Bukurest)31dni Carigrajske 31 dni
Gotov denar.
Krone.....
Novi zlati (cekini) . Stari „ ... . Napoleondorji . . Suvreudorji . . . Ruski imperijali . . Praski Friderikdorji Angl. sovren . . . Pruska kasna asignacija Srebro......
Denar
97.10 97.25 86.25 114.80 45.50
15.60
5.50
5.51 9.18
15.75 9.42 9.60 11.55 1.69'/, 113.50
Blago
97.25 97.40
86.50 114.90 45.60
15.64 5.52 5.52 9.21 15.85 9.45 9.63 11.60 1.70 % 114.00
Diskompt za menjice pri privatnih .......5 '/j—5
Diskompt za menj. pri banki 5°0 Nacionalni kuponi . . . 113.50-114