STRAN 13. JUNIJA — STEV. 23 pogled po svetu Menda smo ljudje vse žiiiljenje raz­ peti med protislovja in nasprotja in prav zato z naslado iščemo »ritmičnih sozvočij« v sebi in zunaj sebe. Ce jih ne najdemo, si jih z utvarami radi pri­ čaramo. Tako je nedavno znan evropski filozof svetoval vsem narodom, naj re­ šijo politična in gospodarska nasprotja z arbitražo — kar je prozaično ime za ona pesniška sozvočja zgoraj. Arbitraža naj reši človeški rod uničenja, ki mu z njim grozi atomska vojna. Kajti — stvari gredo svojo pot na­ prej! »Večni drugi«, maršal Montgo­ mery, ki je v senci Eisenhower jevi pridrl 1. 1945 do Labe in ima v svojem plemiškem naslovu tudi El Alamein v spomin na zmago nad nemško puščav­ sko lisico Rommelom, je dejal, da se tista antična formula »kdor hoče mir, naj se pripravlja na vojno« za današnjo rabo glasi takole: »Kdor hoče mir, se mora razumeti na vojsko.« V tem smislu svet ne zamudi ničesar. Norveška je privolila, da dobi rakete »Nike«, Nem­ čija je dobila rakete Radstone in pro­ izvaja 800 letal v tovarnah, s katerimi je Goring grozil vsemu svetu. Anglija kupuje v ZDA atomsko tovarno za atomske podmornice in kani zgraditi letalo, ki bo letalo z brzino 3200 km na uro. In še marsikaj podobnega, kar vemo iîi ne vemo. In to v času, ko pravzaprav še ni sklenjen mir po drugi svetovni vojni, ko se tu in tam še vedno znajde pred kriminalom kak SS-ovski iwjni zločinec. Svet stoji na razpotju kakor Heraklej, s tem razločkom, da ni oborožen kakor on z gorjačo, marveč s fantastično moč­ jo, kakršne si človek ni pripisoval v najbolj razboritih bajkah in pripoved­ kah. Na tem razpotju ga je zadnje čase »obsenčilo« vendarle spoznanje, da bi bilo dobro sesti za mizo in poskusiti z »arbitražo«. Zastopnika obeh »ostrog« sta prikimala, Eisenhower in Hruščev. Rusi predlagajo naj se tehnični raz­ govori vodijo v Moskvi, Amerikanci so za Ženevo. Upajmo, da stvar ne bo šla na prestiž. Gre za tehnično stran usta­ vitve jedrskih poskusov, medtem ko se načelne strani izogibljejo vsi. Ne ve se še, ali gre samo zato, kolikšna je mož­ nost vzpostaviti nadzorstveni sistem, ali pa je to tiha pripravljenost na med­ narodni sporazum o ustavitvi poskusov. Ce bo ta stvar stekla, bodo ustvarjeni pogoji, da svet nekako le pride iz za­ gate, vsaj kar zadeva razorožitve. ZDA so pokazale dobo voljo že s tem, da so odstavile atomskega šefa Straussa, ki je bil zoper Stassenovo politiko, zoper vsako popuščanje in vselej za najhujše oblike hladne vojne. Preizkušnja za »arbitražo« bo tudi konferenca o miroljubni izrabi Antark­ tike, če bo do nje prišlo. Tudi tu bo šlo prevsem zato, ali sta oba bloka zmožna izdelati spravo, če pa ne te, pa vsaj za­ silno poravnavo, kompromis. Nekaj takega bi rad general Charles de Gaulle dosegel v Alžiru, kamor je po prevzemu oblasti takoj odletel. Ni šel tja s kakšnimi posebnimi aduti v rokah, kajti večina, ki mu jo je izglasoval parlament, ni bila impozantna. Razpo­ loženje francoske javnosti so dobro označile karikature, ki so izšle tudi v naših listih. Ena od teh prikazuje Ma­ riano, ki jo bo zdaj zdaj požrl alžirski lev. Ena sama brv jo lahko reši, De Gaulle. Ce uide levu po njej, jo na drugi strani prepada čaka diktatura. Druga: Francoske stranke so kakor Li- liputanci zvezale Gulliver ja — De Gaul- la, ali kaj, Gulliver je pač Gulliver, ki se kaj malo meni za apetite francoskih meščanskih strank, kaj šele za delav­ ski razred, čeprav bi moral v politični geometriji računati z vsemi. Delavski razred! Razdeljen je na tri barve, na tri tabore, vsak tabor zavze­ ma do De Gaulla in Alžira svoje po­ sebno stališče. Težko, če bo v usodi Francije pomenilo tisto, kar bi lahko, če bi bil enoten in imel trdno, sposobno i-iodstvo, ki ne bi položaja samo anali­ ziralo, marveč ga tudi reševalo, ne samo kritiziralo, marveč tudi ukrepalo. In tako je- De Gaulle v АШги ponujal spravo kakor pred 13 leti, kakor da se ni medtem ničesar spremenilo. Ni bil jasen v besedah, vendar toliko, da svet ne dvomi o tem, kje so njegove simpa­ tije in kakšni so njegovi načrti. FLN, alžirski osvobodilni odbor v Kairu, mu je že odgovoril, češ da je s svojim pred­ logom o integraciji Alžira pokopal sle­ herno možnost, da bi uredili alžirsko vprašanje s pogajanji na podlagi pri- poznanja alžirske neodvisnosti. Ubral je pot dosedanjih vlad in odobril sta­ lišča francoskih ekstremistov okoli Mas- suja. Tako FLN, ki najbrže presoja De Gaullov obisk v Alžiru v njegovih konč­ nih rezultatih. In verjetno ima FLN prav. Kajti, ali ima smisel govoriti o 10 milijonih Francozov mohamedanskega porekla? Ali se je Franciji posrečilo te milijone navezati nase in jih integrirati v nekaj desetletjih? Ali jim De Gaulle res lahko vrne človeško dostojanstvo s »svobodnimi« volitvami, ki bi se vr­ šile v senci 500.000 vojakov? Ali je fe­ deracija ali integracija možna, če gre pri tem le za interese 1 milijona fran­ coskih priseljencev? Pot iz te zagate je ena sama: Francija mora ustvariti po­ goje za sodelovanje, vendar ne z vo­ jaško zmago nad uporniki, ki jim ge­ neral De Gaulle ponuja roko sprave, Vae victis! Gorje premaganim, to velja vselej! Stari general ne more z bese­ dami zakriti dejstva, da si »veličastno obnovo« francoske veličine predstavlja z obnovo francoskega imperija, ki mu je verjetno že odbila ura, ko bi se lahko povezal s tenkimi nitkami nekakega Commonwealtha. To, kar je De Gaulle hotel v Alžiru, so včasih imenovali kva­ draturo kroga. Pohvalil je Massujevo armado in ponujal spravo. Ni čuda, če so mu Massujevi ljudje v Alžiru zrastli čez glavo. Pri vsem tem pa je Francija slej ko prej v hudi stiski. Zadnje posojilo v ZDA je že porabila, medtem ko so zlate rezerve Zahodne Nemčije zrasle že na 24 milijard mark. Poleg ZDA je ta edi­ na država, ki razpolaga s tako rezervo. Ni čudno, če je gospodarski minister Erhard De Gaullu zapretil! Istočasno išče Mac Millan v ZDA stabilizacijsko posojilo za angleško gospodarstvo. In končno: Nekateri pravijo, da se je jugoslovanska politika spremenila. Drži nasprotno: do sprememb v sovjetsko- jugoslovanskih stikih je prišlo prav zato, ker se naša politika ni spremenila. T. O. ' Dan prosvetnih delavcev v Celju NALOGE PRI VZGOJI MLADINE SO ODGOVORNE v SOBOTO JE BILO V CELJU VELIKO ZBOROVANJE UČITELJEV PROFESORJEV IN VZGOJITELJEV IZ CELJSKEGA OKRAJA KI SO SE GA POLEG VEC KO 1000 PROSVETNIH DELAVCEV UDELEŽILI TUDI PREDSTAVNIKI NAŠEGA DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA: CLAN IZVRŠNEGA KOMITEJA CK ZKJ FRANC LESKOSEK. PREDSEDNIK SVETA ZA ŠOLSTVO LRS VLADKO MAJHEN, PREDSEDNIK OKRAJ­ NEGA ODBORA SZDL V CELJU FRANC SIMONIC, PREDSEDNIK OLO CELJE RIKO JERMAN, PREDSTAVNIKI DRUSTEV UČITE­ LJEV IN PROFESORJEV IZ ZAGREBA, LJUBLJANE, MARIBORA TRBOVELJ TER DRUGI Na dopoldanskem zasedanju v veliki unionski dvorani, ki je bila tokrait ipre- tesna in tudi ni mogla sprejeti vseh udeležencev, so prosvetne delavce po­ zdravili, jxredsitavniki političniih forumov in jim zaželeli pri njihovem nadaljnjem vzgojnem delu kar največ uspehov. Mednje je prišel tudi tov. Franc Le&ko- šek-Luka, ki je v svojem pozdravnem govoru poudaril velike m odgovorne na­ loge pn vzgoji mladine; tov. Vladko Majhen, ki je govoril o šolski reformi ter dejal, da je sedaj nastopilo obdobje, ko bodo lahko organizacijske probleme našega šolstva reševali konkretno. — Zadnje čase se je o reorganizaciji šol precej govorilo in tudi pisalo, in te re­ organizacije bodo najprej izvedene v os­ novnem šolstvu, medtem ko čaka pro­ svetne delavce pri reorganizaciji naše­ ga strokovnega šolstva kakor tudi pri ureditvi izobraževanja odraslih, še tež­ ko in veliko delo. Ker je bil prvi del posvetovanja po­ svečen predvsem posameznim organiza­ cijskim vpxrasanjem, strokovnemu izpo­ polnjevanju članov znotraj društev in strokovnih aktivov in materialnim vpra-^ šanjem šol, je tov. Simonie v svojem go-^ voru zagotovil, da bodo okraji in občine v obdobju naslednjih let s svojimi sred­ stvi omogočile, da se bo stanje naših šol izboljšalo predvsem v pogledu delovnih pogojev. — V celjskem okraju je še do­ sti šol, ki trpijo na pomanjkanju primer­ nih, za uspešno šolsko in jiedagosko de­ lo potrebnih in neizogibnih prostorov, pa prav tako tudi na pomanjkanju učil. Oboje je v medsebojni povezavi in nuj­ no. V načrtu celjskega okraja je zgra­ ditev 16 novih šoiskih poslopij, od kate-, rih Jih je nekaj že v gradnji. Tako je upati, da bo s časom rešen eden veli­ kih problemov, ki danes tu in tam pred­ stavlja občutno pedagoško vzgojno oviro. Na koncu so udeleženci zborovanja poslušali še pedagoško predavanje pro- iesorja Gustava Siliha o liku sodobnega vzgojitelja; popoldne' ip>a so si nekateri ogledali rimsike izkopanine v Semi>etru, nekateri pa predstavo Roksandičevega Babilonskega stolpa v Slovenskem ljud­ skem gledališču v Celju. IIAZPKAVA O STANOVANJSKIH SKUPNOSTIH Odborniki občinskega odbora SZDL v Slov. Konjicah so na drugi seji raz­ pravljali o stanovanjskih skupnostih v občini. Pri tem sioeir ni bilo spxrejetih posebnih sklepov, ker je bil odbor mne­ nja, da bo potrebno to še proučiti na terenu z volivci. Vse kaže, da bo v ko­ njiški občini možno ustanoviti te sikup- nosti poleg v Konjicah še v Zrečah, Vi­ tanju in morda tudi v Ločah. Vsekakor pa bodo pri tem imeli odgovorno nalogo in vlogo sami krajevni odbori SZDL^ ki bodo o tem razpravljali tudi z ostalimi organizacijami v teh krajih, preden bo­ do sprejeti dokončni siklepi. Meteorologi napovedujejo vroče poletje POGOVOR NAŠEGA SODELAVCA Z METEOROLOGOM B, KOLJCICKIM Poletje, ki prihaja, bo dokaj vroče, obeta se veliko toplih dni celo z nezno­ sno pripeko — je povedal našemu sode­ lavcu Boris Koljčicki. To predvsem ve­ lja za drugo polovico poletja in deloma za september. Svojo prognozo utemeljuje med dru­ gim tudi na starih meteoroloških stati­ stikah, iz katerih se jasno vidi, da se vsakih 45 let v pretežnem delu Evrop^e in tudi pri nas pojavijo izredno vroča poletja. Takšne vročine so bile 1778., 1823.. 1868. in 1913. leta in-skladno temu naj bi se ponovile tudi 1958. leta. Drugi činitelj, ki ga ta meteorolog upošteva kot važen pri ugotavljanju prognoz, je kulminacija sončnih ip>eg, ki prav tako pada letos. Iz te splošne prognoze je on izdvojil junij. Po lijegovem mnenju bo ta mesec dokaj svež in vlažen s pogostimi in močnimi nevihtami, ponekod celo s točo. Največ dežja je pričakovati med 6. in 15. junijem, najtoplejše dni pa med 20. in 25., ko se bo živo srebro v termo­ metru dvignilo celo na 30 stopinj. Prvih deset dni v juliju predvideva Koljčicki zelo toplo in suho vreme s krajšimi osvežitvami okoli polovice me­ seca. Najtoplejše vreme bo nastopilo med 25. julijem in 10. avgustom. Takrat bo temperatura v senci 40 stopinj, na soncu pa celo do 65 stopinj. To bodo najtoplejši dnevi letos. Sele okoli 15. avgusta bo prišlo do manjših osvežitev, nakar bodo nastale zopet vročine med 38 do 40 stopinjami. Čeprav predvidevam zelo woce po­ letje — je rekel Koljčicki — menim, da niti v najtoplejšem obdobju ne bo traj­ ne suše, kot je bila 1946. leta. To prognozo on utemeljuje na podat­ ku, da se nahajamo v tako imenovani »vlažni periodi«, v kateri ne more piriti do katastrofalnih suš, ker se od časa do časa pojavljajo nalivi nevihte in osveži­ tve. Ce bi p>a bili v »sušni periodi«, kot smo bili 1946. leta, bi nam vse propadlo. Torej poleg vročih in sušnih dni, ka­ kor pravi on, bomo imeli vendar dovolj dni z dežjem in osvežitvijo, kar bo pwrav ugodno vplivalo na dobro rast vseh kme_ tijskih kultur. Seveda niso izključena razna prese­ nečenja zlasti letos, saj je znano, da je bil februar za 6 stopinj toplejši od večletnega povprečja, marec hladnejši za 5 stopinj, maj pa zop>et toplejši za 5 stopinj od večletnega povprečja. V vsakem primeru bo poletje toplejše kot katerokoli poletje v zadnjih desetih letih, je rekel na koncu naš znani me­ teorolog amater. RAZVESELJIVO: letos več vajencev kot lani Po poročilih sveta za delo bo v ko­ njiški občini letošnje leto sprejetih v uk precej več vajencev kot lani. Posebna komisija, ki je obiskala večino podjetij ter zasebnih obrtnikov, je zbrala potreb­ ne p>odatke, na osnovi katerih bodo ti vzeli v uk nad 100 vajencev, kar je za okoli 20% več kot lani. Vendar Фа številka še ni dokončna ter se predvide­ va, da jih bodo v nekaterih podjetjih vzeli še več, kot so prvotno predvidevali. Zlasti so se puri tem izkazala večja ,pod- jetja v občini (KOSTROJ, KONUS, TKO Zreče, LIP Konjice in Tovarna ko­ vinskih izdelkov v Vitanju), prav tako pa ne zaostajajo tudi manjša ter za­ sebni obrtni mojstri. Za večja podjetja je to povsem razumljivo, saj povsod mcuijka kvalificiranegga kadra. Pri tem pa se je pokazalo, kar je sicer aktualno tudi v drugih krajih, da med mladino za nekatere px>klice sploh ni zanimanja. Tako na primer opekarna v Ločah *e nekaj časa išče vajence za priučenje v tej stroki, toda nihče se ne javi. Pogoji dela so tu res nekoliko težji, delo je itežko in umazano, toda vsi mladi fantje ip>a tudi ne bodo mogli biti električarji, mehaniki, ključavni­ čarji in podobno. Nekaj sličnega se ka­ že še v nekaterih drugih i>anogah, ki nimajo dovoljnega naraščaja ter je po­ vprečje zaposlenih po starosti dokaj vi­ soko. Glede zapx)slitve delovne sile v občini pa številke pwvedo, da je dobilo v prvih petih mesecih zaposlitve 372 ljudi, med katerimi je 248 moških in 124 žena. Največ so jih vzela podjetja, ki rabijo delovno silo le v času sezonskega dela, to je zlasti v gradbeništvu, nekaj manj pa tudi ostala podjetja. Pri tem se je močno znižalo število tistih, ki soo pre­ jemali kot začasno nezaposleni oskrbni­ no in otroški dodatek. Samo na teh da­ jatvah je v občini bilo v letošnjem letu doslej izplačanih okoli en in pol mili­ jona dinarjev, kar je le precej visoka vsota. Pri zapx>slovanju pa je značilno to, da vsak želi priti le v tovarno, tako da tu in tam že manjka ljudi na kme­ tih, kjer se skoraj nihče noče zaposliti. Priprave za proslavo Dneva borcev in obletnice borb na Sutjeski Občinski odbor ZB NOV v Slov. Ko­ njicah je že pričel s precej obsežnimi pripravami za proslavo Dneva borca in obletnice borbe na Sutjeski. Na skup­ nem sestanku predstavnikov društev in organizacij je bil sestavljen okvirni program prireditev, hkrati pa je bil po­ stavljen ožji štab, ki bo vodil akcijo. Se v času pred praznikom bo v Slov. Konjicah predavanje o bojih na Sut je-* ski. Na predvečer praznika Dneva .borca bo v Slov. Konjicah koncert domače godbe na prostem v parku pri kmetij­ skem gospodarstvu. Tu bo tudi družab­ na pwireditev, poleg tega pa občinski odbor ZB predvideva več patrol, ki bo­ do obšle nekatere okoliške kraje, znane iz časov NOB. V okviru proslav zaTDan vstaje p>a bo v Slov. Konjicah okrajni gasilski festi­ val, ki bo med največjimi tovrstnimi prireditvami v tej okolici. Pričakuje se, da bo v teh dneh prišlo v Konjice ne­ kaj tisoč gasilcev iz vsega okraja. Po­ leg tega pa bo v teh dneh v Konjicah odprta še gospodarska razstava, ki bo pokazala razvoj gospodarstva na vseh področjih. BELEŽKA IZ PREVORJA Pod vodstvom učiteljice Elizabete Ho- čevarjeve, ki je z ljubeznijo in požrtvo­ valnostjo vzgojila tamburaški zbor, se je le-ta prejšnjo nedeljo p>redstavil svo­ jemu občinstvu s prvim javnim nasto­ pom. Mlade tamburaše, ki so poželi za­ služeni aplavz, je poleg gostov iz Celja obiskal tudi mladinski tamburaški zbor iz Stor, ki je skupaj s prevorjanskim odigral nekaj posmi. Občinstvo je bilo navdušeno. Prebivalci, ki so ob tej pri­ liki izrazili zahvalo tudi Železarni Što­ re, ki je mladim tamburašem-gostom omogočila brezplačni prevoz, želijo, da bi bili stiki med njimi in prebivalci iz Stor tesnejši in px)gostejši. P. M. DOBRI PASTIR DE GAULLE Borba proti negativnim družbenim pojavom Beračenje, delamrzništvo. pote- puštvo in prostitucija spadajo med negativne družbene pojave, ki jih v manjši meri srečujemo tudi pri nas in se mora sociali­ stična družba proti njim boriti z ustreznimi preventivnimi ukrepi. Zato je bila nedavno pri Republi­ škem svetu za socialno varstvo — pod vodstvom sekretarja tova- rišice Arkove — sklicana konfe­ renca predstavnikov tajništev za socialne varstvo in tajništev za notranje zadeve vseh okrajev, kjer je bila obravnavana celotna problematika in analiza teh poja­ vov. Prostitucija, beračenje, potepu- štvo in delamrzništvo je v zad­ njih letih pri nas sicer v upada­ nju, vendar obstajajo še razna ža­ rišča, kot Ljubljana, Maribor, Ce­ lje — poleti pa tudi Bled in Por­ torož. Te pojave omogoča vseka­ kor premajhna splošna skrb in pomanjkljiva preventivna dejav­ nost na področju socialne politike. Pojav beračenja je čez poletje večji, ker se ostalim beračem pri­ družijo celo oskrbovanci domov za onemogle. Prav tako je v po­ rastu tuđi beračenje oiib razaiih prireditvah, na sejmih, kopališčih, pred cerkvenimi vrati in v turi­ stičnih krajih. Sem spada tudi ne­ zdrav pojav, ko celo starši poši­ ljajo otroke v poznih večernih urah prodajati cvetlice in druge predmete v lokale. Klateži so v zadnjem času bolj redek pojav, srečujemo pa jih še v poletnem času. Tako imenova­ ne »devizarke« se selijo iz kraja v kraj in se navadno pojavljajo pri večjih prireditvah, kamor pri­ hajajo tujci. »Barakarice« (žene, ki so izkoriščale in tudi bile iz­ koriščane predvsem od raznih se­ zonskih delavcev), so pri nas le še redek pojav. Tudi razne »lju­ bice« in »zaupne uslužbenke« raz­ nih vodilnih mojstrov, direktor­ jev itd. so spričo budnosti druž­ benih organov domala izumrle. Tiha — a vendar vidna zadeva je status tako imenovanih »bolj­ ših prijateljic« za »višje dopolnil­ ne zaslužke«, ki je tudi precejš­ nje socialno in družbeno zlo, ki povzroča razkol v marsikateri družini. Žal pa je zakonodaja in praksa v tem pogledu krivična, ker načelno preganja le žensko, ne pa tudi moškega zapeljivca, ki je vsaj 50 odstotno soodgovoren, če že ni glavni krivec. Tudi raznim »tepiharjem«, ki prodajajo manjše število manj­ vrednih preprog, vlačijo pa s se­ boj celo družino (le s čim jo lah­ ko preživljajo!) bo treba posvetiti več pozornosti. V našem okraju cigansko vpra­ šanje ni občutnejši problem. Ome­ njamo pa za ilustracijo Mursko- soboško občino, ki ima nad 800 ciganov in od teh niti 10 ni stalno zaposlenih. Za naštete pojave bo potrebna tudi v celjskem okraju v bodoče večja budnost in vsestransko pre­ ventivno delo. Zaradi tega je bil v Celju pred kratkim sestanek vseh predsednikov občinskih sve­ tov za soc. varstvo in varstvo dru­ žine ter zaščite matere in otro­ ka, na katerem so podrobno ob­ ravnavali vse pereče probleme te­ ga področja. Občine pa so dobile v pregled in obravnavo razne analize in predloge za delo na po­ lju vseh socialnih služb. Nujno bo, da bodo pri socialno-preven- tivnem delu sodelovali še v večji meri vsi upravni, družbeni in po­ litični organi ter karikativne usta­ nove, da si ustvarimo potrebna fi­ nančna sredstva in sposoben ka­ der — socialne delavce, ki naj za­ vzamejo ključne položaje teh služb. (Naj mimogrede omenimo tole značilno primerjavo, ki naj podkrepi nujo po vzgoji čim več­ jega števila socialnih delavcev: na 1 župnika in 1 kaplana je ne­ koč prišlo 3400 prebivalcev — da­ nes pa imamo v socialistični druž­ bi na 40.000 prebivalcev samo 1 socialnega delavca.) H gornjim navedbam je kenč- no treba še pripomniti, da te ne­ gativne pojave zasledujemo naj­ več pri socialno ogroženih in du­ ševno iztirjenih ljudeh. "Vendar pa se bolj nevidno in neregistri­ rano isti pojavi zasledijo tudi v tako imenovani »boljši družbi« in bi zato šola, splošna vzgoja in vse­ stranska budnost celotne družbe morala poseči tudi v te ostanke malomeščanstva in iste negativ­ ne pojave presojati z enakim me­ rilom. F. R. Trg. podjetje »Hmeljar«, Petrovce sprejme za poslovalnico L i b o j e TRGOVSKEGA POMOČNIKA ali POMOČNICO