Hafner Krista Nočni obisk v Prešernovi hiši Vstopite, prijatelji, slovenski pesni-ki in pisatelii, ki že počivate v grobu in se je vaš duh preselil v onostranstvo! Tudi vidva, Oton in France, se ne bojta naše družbe. Saj sta že prišteta med nesinrtnike, čeprav še živita.1 Zelo sem vese!, da vas lahko pozdravini v lastni hiši. V življenju je nisem nikoli imel. Kot brezdomee sem begal po svetu iz kraja v kraj in iskal počitka in mira. Po smrii so mi postavili spomcnik v Ljnbljani. Pa vara po pjavici povem. da sem se že naveličal stali tam ob frauči-škanskem mostu, kjer sem v spotiko ljudem in oviram promet. V življenju .sem hodil nairaje ljudem s po(i in nič rai ni všeč, da se jim moram zdaj po smrti nastavljati. Tudi moja muza se je ie naveličala držali tisti lavorjev venec nad mojo flavo. Zdaj pa rai je slovenski narod postavil drug, lepši spomenik, ki mi je zelo drag. Tvoja misel, France,2 je bila relika in lepa in 1 Oton Žnpančič in France S. Finžgar sta člana slovenske akademije znanosti in umetnosti in kot taka nesmrtna, ker njihovih imen slovenski narod nikoli ne sme in ne more pozabiti. ¦ Franc S. Finžgar. mene in vsega slovenskega naroda vredna. Pravijo, da je žlahta strgana plahta. Ti pa si z dejanjem pokazal, da nekaj na žlanto daš. Predvsem pa mi je všeč, da si se s svojo mislijo obrnil ravno na mladino in mi je ona kupila ta lepi dom. V žiTljenju sem imel otro- ke rad. Bonbone in fige sem jim deli! in za dok- torja fig so me klieali. Zdaj so mi ie bonbone in fige bogalo poplačali. Vesel sem naše mladine. Prepričan sem, da bo iz nje zrusiel krepak in močaii rod, ki bo dal slovenskeniu narodu novo rast in mu vlil novega življenja. Kot vidim, vain je hiša všeč. Slara je, prava hiša mojega očeta, kjer sem se rodil, samo prenovljena na znotraj in zunaj in je tako zadobila lice lepega kmečkega doma. Vse t njej snominja na nekda-nje čase, ko sem jaz še tu živel. Kadar zdaj gleaam skozi okno, se mi zdi, da vidim svojo mater zunaj na polju, ki se sklanja nad zrelo pšenico in jo povezuje v snope. In očeta vidim, ko raven in trden nodi za plugom in reže globoke brazde v rodovitno zemljo. In svojega soseda, svetega Marka, pozdravljam, se v samotnib uran pogovarjam z njim in ga prosim, naj mi ta lepi dom varuje pred ognjem. Prosim ga pa tudi, naj varuje ves moj slovenski rod, da bo redno stal na straži za svoje narodne svetinje. Da, preteklost, sedanjost in bodočnost si podajajo roke v moji hiši. Iz preteklosti je hiša saiua in vetina stvari, ki so v njej: zibelka, v kateri sem se majhen otrok cmeril; tu je stara ura, ki je v tej hiši tiktakala ob mojem rojstvu; iz preteklosti so vrči, žličnik, leščerba, svečnik, preslica, burkle, ponev, slarinska oprara, oba srebrna tolarja in srebrna šestica z letnico moje smrti. Sedanji rod pa je hišo odkupil, jo prenovil in dopolnil z vsem, kar je v njej še manjkalo. Iz sedanjosti je tale lepa in prijazna peč, Učenke 4. ruzreda lir^jskc mi]i- v I.J!iMj;ini pi i i/.|i]ov,i;tju oprave za Prešernov . dom. Spredaj šol. uprav. K. Hiifuer, v ozudju lazrcdiia učit. Jožica Likozar. 17 ki jo je po vzorcih iz narodnega muzeia postavil v mojo hišo sloven-ski tovarnar. Ob tej peči se bo v zimskih veČerih prijetno kramljaio in vas že zdaj vabim, da se takrat večkrat oglasite pri meni, kadar vam bo dolgčas, posebno tebe, Josip Stritar, ki si že v življenju tako rad sedel pri topli peči, jo opeval in ob njej pel pesmi slovenski mladini. Iz sedanjih dni je tudi vsa oprava iz bfaga, ki jo vidite tii v hiši, vsa posteljnina in vezeni prti, ki so posebno vama, Josipina in Pavlina3 tako všeč, da se ne naveličata ogledovati jo. Vsc to so na-praviie in podarile utenke Jjudske šole na Mladiki v LjubljaBi kot nevestino darilo moji materi Mini Sveiinovi. Vem, da bi moji mateii kar vid jemalo, če bi jo raogla videti, tako je lepa; vsa kot bi morala biti v tistih časib, ko se je ona raožila. Da, pridni dekliči, kaj? V tem lepein albumu jih vidiie naslikane v narodnih nosah in že zdaj kažejo, da bodo zrastJe v brhka slovenska dekleta. Prepričan sem, da bodo vse tiste med njimi, ki se bodo možile, učile svoje otroke Ijubiti ua« slovenski jezik, spoštovati vero naših (K'etov in njib svetinje, nuše na-rodne šege in obieaje. Tako prehajamo iz sedaniosii že v bodočnost, kateri je hiša na-Dienjena. Ne mislim to hišo skopo varovati le zase. Ves narod jo je odkupil meni v spomin in last vsega naroda uaj bo. Vsem, ki jo bodo obiskali, naj bo živ spomin, da bodo spoštovali vse, kar je pristno sh>-venskega, naj oživi v vseh smisel za žrtve v korist razvoja oašega naroda, obenem pa tudi odpor zoper tujstvo, ki mnogokje izpodriva naŠe narodno Življenje. Vsemn svetn naj bo dokaz, da Slovenci smo, da živimo in da se sebe zavedamo. Moj duh zdaj biva v tej hiši kot njen varuh in sprejema obisko-valce, ki prihajajo od blizu in daleč. Vsakega med njimi sem vesel. Posebno pa sem vesel, kadar prihaja na obisk naša inladina. Z njo se še posebno lahko pogovarjam, ker je še polna ognja. Moja naloga i'e, da ta. ogenj v njej razvnaniem; da bo zaplamtcl v mogoČen kres. :i bo razsvetlil vso našo domovino. Da nam bo na tej naŠi sveti zemlji zrastel iz mladine rod, ki se bo vedno zavedal svoje sile in vrednosti in ki bo v zvezi z bratskimi slovanskimi narodi skušal uresničiii, kar sem vam pel že pred sto leti: »Največ sveta oirokom sliši Slave!« s Josipitiu '] ur[(o^raj