Published monthly by Slovenian National Fodoration of Canada, Presidcnt Augustin Kuk, Dr. Jur, For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Eudid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $ 3.- per year, 25e jc, kako urediti pravilno razmerje med dclav-cem in podjetnikom. Nekoč jc bilo to razmerje patriarhalno, def,.ve: jc bil član delodajalčeve družine. V 19. stoletju so razglasili razredni boj, ki nasprotuje človekovi naravi in škoduje podjetju. Danes stremimo za delovno skupnostjo, za sodelovanjem, ki mora sloneti na načelu osebne odgovornosti, na socialnem načelu in na človeških odnosih med delavcem in podjetnikom. Vsak mora prevzeti popolno odgovornost za svoje delo, biti mora iznajdljiv, iniciativen, imeti voljo za uveljavljanje in napredek. Vsak, ki sodeluje pri proizvodnji, mora zaslužiti toliko, da lahko lostojno živi. Pohjctnik ni odgovoren samo za stroje in kapital, ampak tudi za delavstvo, ki jc prvi faktor pri proizvodnji. Industrijski tehniki morajo misliti najmanj toliko kot na racionalizacijo in na povečanje proizvodnje tudina počlovečenje industrjiskega dela. Usoda zapadnega kulturnega sveta jc danes odvisna od pravilne ureditve razmerja med dclvacem in delodajalcem. Kmečko vprašanje Komunistični gospodarski red pozna samo še poljedelske delavce, ki so mala kolcsca v velikem kolektivnem stroju. Pa tudi v svobodnem svetu sc zaradi tehničnega napredka in rastoče industrializacije v agrarnem podeželju dogajajo globoke spremembe, ki utegnejo imeti daljnosežne gospodarske, socialnc in tudi duhovne posledice Stroj nadomešča na polju delo, edino manj rok jc Za sklad dr. Koled- nika so darovali: po $5.—E.G., po $2.— M.Č. V.M. THIS IS SLOVENIA Dunaj slavi prof. Leonida Pitamica O petdesetletnici dosege doktorata je dunajska univerza priredila slovesnost obnove diplome slovenskemu znanstveniku in diplomatu, bivšemu profesorju Ljubljani dr. Država Moderna država poslaja vedno bolj 's .rbsivena drž va". Ljudje zahtevajo vsak dan več od nje, vso odgovornost in krivdo valijo n njo. Vedno bolj srga na vsa p droija, njena oblast sc vsak dan veča, vedno več premoženja sc zbira v njenih rek;h (soudeležba države pri lastništvu n pr v težki industriji jc često f pretno prikrita), škrat- ' pravne fakultete v ka vedno več ljudi jc odvisnih od LCOnidu Pitamicu. nje, vedno bolj vsemogočna-lota-Utarna postaja; njen birokratski s para t jc vedno večji in s tem vzporedno raslejo tudi dajatve ter davki. Vedno manj sc upošteva subsidiarno načelo in pravica do samouprave Državni totaitrizem ubija individualno pobudo, jemlje ljudem zmožnost samostojnega mišljenja, ljudi postaja strah pred svobodo, postajajo sužnji kolektiva. Država še ni bila nikoli v taki meri izravnana kot je danes. V tem je šla najdaljc komunistična država, pa tudi drugod vzgaja moderna civilizacija vse premalo samostojnih ljudi, ki bi imeli pogum sprejeti pred javnostjo odgovornost za svoje odločitve. ostali v delavskem okolju, mnogij ročno meščanski sinovi so ponosni, da so- potrebnih na deželi, kmečki otroci sprejeti med delavske sloje. Razli-. odhajajo v mesta in industrijska ke med delavci in meščani nI več,1 središč Tovarne sc širijo na deželo žive v enakih stanovanjih, upo- I »krog njih nastaja nov tip delavca-rabljajo iste tehnične pridobitve, kmeta. Vedno močneji jc trgovsko-dostopna so jim ista zabavišča,1 spekulativni tip poljedelstva, odnos omogočena jim je ista pot navzgor.' do zemlje postaja drugačen kot je Vse gospodarske teorije spoštujejo bil nekoč. Struktura vasi se spre-delo (nekatere gredo cclo preda-1 minja, kmečki človek si upraviče- lcč), delo je postalo glavna človekova dolžnost in odlika, splošno j; priznano načelo, naj ima vsak v družbi tak položaj kot si ga je pridobil z delom. Mehanično delo pri stroju vpliva mogoče res zaradi svoje enakomernosti in enoličnosti ha delavca ubijajoče, na drugi Strani pa sc je skrajšal delvoni čas in delavci imajo več časa za izobrazbo in zdravo razvedrilo. no želi olepšati življenje slično o nemu v mestu. Po vsem tem res lahko govorimo o krizi, ki jo preživlja danes podeželje. Kmečki človek je danes prepuščen samemu sebi kot jc bil nekoč dclavcc. Dc-lavci so tedaj zgubili stik z družbenim organizmom in tudi vero v Boga. Vse moramo storiti, da odvrnemo to nevarnost od kmečkega ljudstva. Sodobna demokracija Moderna demokracija je polna notranjih napetosti in. neurejenosti. Razvila se jc v t. zv. glasovalno demokracijo", kjer odloča o vsem večina glasov, pa čeprav tisti, ki glasujejo, niso -„ vedno sposobni stvar prav presoditi iz vseh strani. Narašča strankarska diktatura: ve- _ član jugoslovanskega predstav-finska stranka ne prenese kritike nistva pri Ligi narodov v ženevi. Slovesnosti so prisostvovali pro-rektor dunajske univerze dr. Schima, najuglednejši avstrijski strokovnjak za mednarodno pravo dr. Vcrdross, sedaj član avstrijske delcgacijc pri Združenih narodih, ter vrsta uglednih profesorjev avstrijskih univerz. Kot promotor jc univ. prof. Alfred Mcrkl, redni profesor za upravno pravo, orisal življenjsko pot prof. Pitamica. Dejal jc, da jc slavlje-ncc od svoje mladosti bil zaveden Slovenec in borce za pravicc svojega naroda. — Po dovršenih študijah leta 1908 je stopil v upravno službo, ki jo jc vršil na Dunaju, v rodni Postojni ter Ljubljani. Poleg tega se jc pa ukvarjal z znastvenim delom in zato jc bil leta 1918 imenovan za univerzitetnega profesorja v Čcrnovicah, glavnem mestu Bit- j ——————— kovine. Po razpadu Avstro-Orske, akademija znanosti, je bil med njenimi prvimi rednimi člani. Po vojni je moral zapustiti uni-'' ■ ' <' • ^"»»lstvp v AVn demiji .jc bilo razveljavljeno. Leta 1956' je izšla v nemščini nje- KLOPINJSKO JEZERO V PODJUNI. V OZADJU OBIR "The route (through Slovenja) was simply enehanting. The high mountains of Slovenia were covered from top to bottom by thick forests turning from green to gold and flaming red. The cloudless sky was a deep blue, the air invigorating. Streams abounded. We passed through many scenic valleys and along a broad and beautiful river. Villages were few and far betwe*n, a striking contrast to overcrovvded ltaly. The landscape was Swiss-like. Houses looked stout and roomy. Blond children played in the fields". by S. Bolshakoff, Ph.D., Social Justice Revievv, April 1958, 6. 10. jc postal profesor na univerzi v Ljubljani. Bil jc tudi član jugoslovanske drlopacijc na mirovni konferenci v Parizu ter kasneje in prišli opozicijo k molku. Notranja strankina disciplina sili često Od leta 1929 do 1934 jc bil ju-goslovanki poslanik v Washing Tito zopet moleduje za zapadno pomoč Zadnji spor med Moskvo in Titom, ki jc očitno posledica spremenjene taktike sovjetske ccntra-le, da jc treba prenehati s popuščanjem in vsako še tako majhno mero lastne poti v socializem, jc povzročil hitre gospodarske protiukrepe proti Titu. V času zbliževanja med Titom in Hmščevim so Jugoslaviji obljubili za okrog 300,000.000 $ kreditov iz Sovjetske Zveze in drugih satelitskih držav. Ta pomoč, ki je bila po sovjetskih WE OUOTE Early indication of latest events "Stalin turned with brotal force, not only against everything that opposed him, but also against everything, that to his moody and despotic nature seemed direeted against his ideas" N. Khrushchev, 20th Congress of the CPSU, 1956. "I am proud of the fact that we, Stalin and I, worked to-gether and jointly served the great eaose. I am proud of the fact that we are Stalinists". N. Khrushchev, New Years Reeeption, 1957 poslancc, da glasujejo proti svoje- t0]m obcncm pa jc predaval na mu prepričanju. Cesto se vladna ondotni katoIiški univerzi. Spisal stranka naslanja na dobro organi-; j(j vr.to znanstvcnih razprav. v ziranc skupine kot . pr. vojska, kot komunist svoje "interese" 1948. Posebno pozornost posveča potrebna se&tavrmna demokracij posebnostim kot so tako zvani De- je, moremo zaključiti, da se avtor lavski sveti v podjetjih in Ljudski nagiba k oni miselni šoli, ki še' Zveze 1. 1956 sklepa profesor To- nekaj manjših zgodovinskih na točnosti. Navajamo eno, ki odbija. Na str. 91 omenja "slovensko be'o gardo" kot da bi organizacija pod tem imenom resnično obstojara, kar pa ni. Izraz so si sposodili iz slovarja ruske boljševiške revolucije in so ga uporabljali Titovi komunisti kot eksplozivno psovko za spontano nastala krajevne edinice odpora proti komunizmu v slovenskih vaseh med 1941 in 1943. Njihovo pravo in zelo opisno ime je bilo "vaške straže". "Večina knjige profesorja Tomašiča je' opisno razlagajoča zgodovina. Deveto poglavje povzema njegove izsledke o sedanjem stanju režima. Ugotavlja, da je jugoslovanski komunizem močno oslabel kot posledica Titovega preloma s Stalinom in rastočega vpliva Zapada v državi. Tito se je močno trudil, da bi strnil vrste, da bi dvignil duha in kontrolo njegove stranke. Po mnenju Tomašiča je bil razlog za Titovo zbližanje z Moskvo predvsem ugotovitev, da je njegova ločitev in izolacija cd ostalega komunističnega sveta kritično demoralizirala članstvo njegove stranke. "Zadnjih 13 strani tega poglavja skuša utemeljiti naslov knjige. Razvija domišljije polno hipotezo, po kateri inja Hruščev nov načrt za osvojitev sveta. V tem načrtu rii predvidel posebne vlage samo za Tita, marveč tudi za "narodni komunizem" v drugih državah. Iz objavljenih poročil o 20. kongresu komunistične stranke Sovjetske Moskvi. Seveda je vprašanje, če bo vloga, ki jo je domnevno Hruščev dodelil Titu in drugim "narodnim komunistom", dovolj-no strašilna za nadaljnje napetosti med Moskovo in "narodnim komunizmom". To je moje mnenje, čeprav se kaže trenutno, da "narodni komunizem" zamira kot sredtotežna sila med sateliti. "Tudi v tej t^ki je Dlijas za stopnjo bolj realističen .Tudi on vidi stalno povezanost skupnih koristi med gospodarji v Kremlju-in vsemi drugimi komunističnimi strankami, bodisi da so "narodne" ali ne. Pripominja, da "je bil narodni komunizem nesposoben spremeniti svojo notranjo naravo, ki obstoja v popolnem nadzorstvu in monopolu idej ter lastništvu strankarske birokracije .. . in nekaj ga stalno vleče rpontano k svojemu virn—k Sov-jetsvi Zvezi". "Toda Djilas tudi predvideva, da bo napetost med Moskvo in "narodnim komunizmom" stalna in da bo rasla. Za razlog navaja: "na eni strani se krepe narodne oblike komunizma, toda na drugi se sovjetski imperializem ne zmanjšuje". "Knjigi dr. McVicker in profesorja Tomašiča sta nadvse dragoceni in znanstveni ter nudita mnogo porabnih informacij, zanimivih zaključkov in presenetljivih namigov. Večati naše poznanje komunistične stravnosti v času, ko je to znanje izredne praktične pomembnosti. riščanje, ki so mu mladi delavci v mnogih deželah izpostavljeni, mo- Slednjič se Manifest vpraši "Kam svet gre?" V pogledu v bo- ralne nevarnosti, 'katerim je da- | dočnost, ki ga obdaja upanje in našnja delavska mladina v toliki strah, je nujno, da sedanji človek, meri izpostavljena na vsak korak1 kljub vsem iznajdbam moderna njenega dragocenega življenja - znanosti in ug3dnim možnostim življenja božjih otrok. Manifest pa poznanju svetovne kulture, posveti prinaša več kot le jasno sliko polo- I več svojega prostega časa pogln. žaja delavske mladine. Prinaša ko.i bityi SV3jega du,hovnega 'Mjenja kretna predloge, kako po žaj zboljšati, tako da se bo delavska mladina zavedala, da ni le oredje v rokah privatnih ali državnih izkoriščevalcev, marveč je mladina — bodočnost največjega družbenega razreda, delavskega razreda, ki ima od Boga določeno poslanstvo v človeški družbi, kot ostali družbeni razredi in ki je prav tako kot ostali poklican, da izpolni svoje poslanstva tukaj na zemlji, a se jasno zaveda svojega končnega cilja — večnega življenja in slave v Bogu. Manifest ugotavlja, da je dane.? na svetu 300 milijonov mladih delavcev, ki bodo v bljižni bodočnosti postali nositelji novaga življenja v pravičnosti, miru in združenju ali pa v sovraštvu, razdoru in krivici. V prvem delu Manifesta pod poglavjem "Svet v katerem živimo" ugotavlja Manifest žalostno dejstvo, da še danes v tako naprednem dvajsetem stoletju živita dve 'tretjini sveta v velikem pomanjkanju živil in to skoro v vsej Aziji, večjem predelu Afrike, Južne in Srednje Amerike ter v nekaterih predelih Evrope. Ravno tako pereče j.a s stanovanji. Okrog 30 milijonov družin v Zapadnih deželah trpi na pomanjkanju zadostnih in zdravemu družinskemu življenju primernih stanovanj. V ostalih predelih sveta pa se to število dvigne na 150 milijonov družin. Tudi kar se tiče zdravstve nih razmer in higijene, je kljub velikemu naporu Svetavne Zdravstvene Organizacije, ki deluje pod okriljem Zedinjanih Narodov, š daleč nezadostno. Zlasti v Aziji in Afriki občutno primanjkuje zdrav nikov, bolničark, bolnišnic in porodnišnic. Drugi del Manifesta nam prikaza "Mladega delavca in njegov prostor v svetu" tako v obeh Amerikath,, Evropi, Aziji in Afriki. Nevarnosti ki mladega delavca spremljajo pri delu, kot n. pr. pretežko delo ali delo v nezdravih razmerah kot rudnikih, težkih železnih tovarnah itd., izkoriščanje njihovega neznanja in slabemu moralnemu zgledu, zavedajoč se ,da je mosuo mirno in bratovsko sožitja člcvešstva le -t pod božjim Očetom Rešitev današ-I nje civilizacije je le v vrnitvi člo-zavedajrrč se da je mežno mirna veštva nazaj v živo krščanstvo. Torej mora postati mladi delavte, eden ižmed bodočih nosilcev ci-vilzacije, zneva polni kristjan v polnem pomenu besede, ker le uravnovsenje človeškega značaji ni mir v duši med posamezniki bo prineslo mir v človeško družbo kot celoto. Manifest Mladih Katoliških Delavcev se konča s pozivom na veličastno poslanstvo, ki čaka mlade delavce širom zemeljske oble v upanju na njihovo pomoč pri gra-ditivi nove boljše bodočnosti. Manifest zaključuje: "Mi moramo formirati novo mladino, ki bo gradila skupaj novi svet. Svet ne več grajen na izkoriščanju, nevednost', sili, vojni ampak svei, ki bo postavljen na temelje spoštovanja do osebe, družine, družbe in svetovnega občestva. Svet zgrajen na veri in dostojanstvu tudi r.aj-ubožni in ponižnih. "V vrstah Mladih Katoliških Delavcev bomo morali biti pripravljeni doprinesti velike žrtve, izvršiti velike naloge, darovati cisto in nesebičnop redanost. V. povračilo bomo prejeli namen življenja, odgovor na naše dvome, upanje za naš strah. Združeni skupaj bomo spremenili obličja zemlje." F.T. t OH Patentirane nogavice z "dvojnim podplatom" Podplati so pleteni v dveh legah. Notranji del je pleten tako, da je noga v stalnem stiku z mehkim delom tkiva. Dvojni podplati brez posebne odebelitve ali oMežitve. Nositi morate PENMANS-ove nogavice z dvojnim podplatom, da uvidite različnost! Ob gostovanju lor onlskega Slovenskega gledališča v Clevelandu Ob prebiranju poročil v Ka- jasnilo. To gostovanje je poka-nadski Ameriški domivini o kul- | zalo, da ni res, da delo te skupine turnem življenju Slovencev v To-, ni vredno daljšega obravnavanja, glede na ogromne težave in žrtve ter ob popolnem nerazumevanju in ob uerazpoloženju, ustvarjenem med. neinfonnirano publiko od strani "pravovernih", ki skušajo vse javno delo držati v za- rontu se je bilo človeku težko j temveč da je vprizortive na stran j kll,Pu ~ vztrajajo in s tem rešu-znajti. Na eni strani dolgi slavo-j v skladu z umetniško vrednostjo1 jejo poslanstvo emigracije, ki je: spevi in natančne podrobnosti o Koliko več je potem vredno Občudovanja vredno je delo teh nesebično delo ljudi, ki ne posameznikov, ki se na različnih vprizoritvah del iz dobe "Krivo-priseiinika" "Treh tičkav" itd., na del, ki se jih ta igralski ansambel' nadaljevanje one borbe, ki se je loteva. Pokazalo je le, da kultur-' t1«"13 bila z rdečimi, tekme, ki se ni poročevalec Kanadske AD te- !' v danih razmerah lahko še na-drugi strani pa suhe in nenaklon-imu nivoju ni dorasel ali pa, da daljuje edino na kulturnem pol-jene omembe o vprizoritvah neka- spada med takozvane "partijske ju- Vsi vemo, kako važna je ta terih umetniško visoko kvalitetnih kulturnike", kjer se kulturno u-1 borba bila in v njej odloča le u- dejstvovanje in umetniška višina' metniška višina in moč. Dobro se meri po pripadnosti "partiji", ka- tega zaveda Slovenska kulturna svetovnih dramskih del (n. pr. Claudel: Marijino Oznanenje, Rostand: Vest, itd); vse to je bilo mislečemu človeku težko spraviti v sklad. Nehote se je čitatelju pojavil sum, da tu nekaj n ker rušijo njih kon. vrši tudi zgolj prosvetno delo, vendar vsebuje to zadnje tudi veliko nevarnost, da zaradi ne- zahtevnosti v kvaliteti, vzbudi v mladini, ki to primerja s kvalitet- cept, zadrgujejo emigraciji zanko krog vratu, ki se bo, če ti uspejo, udušila v lastni zatohlosti. V—R, Cleveland na 449.000 (8.2%), kar je pokazalo znižano naraščanje prebivalstva za 9:2%. Ponovni podvig pričakujejo po 1. 1961, ko bo naraslo število žensk v starosti od 18 do 34 let. Gaulle to, kar večina Francozov hoče, da napravi — obnovi red v Franciji. Gotovo mora imeti De Gaulle tudi dobre lastnosti že e-nostavno zato, ker se toliki trudijo, da ne bi videli nobenih". / MED SLOVENCI Toronto • V nedeljo 29. junija je praznoval 30 letnico mašniškega po-svečenja preč. g. dr. Kolarič, C.M., župnik slovenske župnije v To-rontu. Pri slovesni zahvalni službi božji, ki jo je daroval jubilant, je pridigal p. Fortunat Zorman, O.F.M., iz Lemonta. Jubilantu želimo obilo božjega blagoslova v njegovem duhovniškem delovanju! Preč. g. dr. J. Kolarič, C.M. župnik slov. župnije v To roti tu. Jubilanta se j« spomnil tudi The Canadian Register, ki j» prinesel njegovo sliko ter podatke o njegovem življenju in delovanju med Slovenci v Torontu. • Višjo šolo sta končala. Janko Gerželj in Tone Graber mL, ki sta prišla sem šele pred. kratkim, sta se odlično uveljavila pri študiju in sta končala, High School. Obema želimo mnogo uspehov pri nadaljnjem študiju! • 180 bmnajncev in prav toliko botrov in botric seveda, je biTo na binkoštno nedeljo v naši farni cerkvi sv. Štefana. Zakrament sv. birme je otrokom podelil litvanski škof v begunstvu Most Rev. Vincent Brizgys. • Materinska proslava. Vsako leto slovenski otroci priredijo posebno proslavo v čast našim materam. Včasih v večjem, včasih v manjšem obsegu, vedno pa iskreno in občuteno. Tudi letos je bilo tako. V okrilju Lige so otroci, včji in mu-njši priredili prav leipo proslavo v čast našim materam. Vršila se je zadnjo soboto v maju v dvorani pod cerkvijo. Žal je naliv onemogoč i večjo udeležbo. Po otvoritvenem pozdravu predsednika Fišingerja so nastopali otroci s pesmijo, govori, recitacijami in igrico. Govorila sta Alenka Lenček in Lojze Arko, otroci so zapeli pesmico Kruhek spi v kompoziciji p. Vendelina. Marjan Erman je recitiral Cankarjevo črti--co "Lagal sem materi", Andrej Finžgar pa pok. p. Alexandra "Iz Amerike vrstici dve". Sledila je igrica Kadar mame ni doma. - Taki in podobni nastopi naše mladine naj bi bili večkrat na dnevnem redu. Pomagali bodo ohranjevati slovensko besedo in utrjevati slovensko zavest. Naj bi bili deležni naj večje podpore na merodajnem mestu.. • .Slovenski dijaki odličnjaki. Sole je konec. Mladina se bo malo oddahnila in se pripravila na nove učne napore v jeseni. Z veseljem moramo, ugotoviti, da so med slovenskimi dijaki, ki so prišli pred | leti iz Evrope kot begunci, odličnjaki. Eden od teh je Lojze Arko iz številne Arkove družine na W. Cermak Rd. Lojze Arko je letos dovršil De La Salle High School. Poglejmo kaj o njem piše šolsko glasilo "Victory", pod naslovom "Meteor oi tihe Month". "Edinstven, to je prava beseda, ki naj opiše Lojzeta Arko". Ko pove, da je doma iz Slovenije, razbičane po komunistih, poročilo povdari, da je Lojze vseskozi odličnjak. Šolsko leto je dovršil z 93% uspehom. Lojze je bil v De La Salle Institutu tudi predsednik godbe, ki je zelo na dobrem glasu. - Skoro istočasno kot Lojze je dovršil šiudije na Illinois Institut od Teehnology njegov starejši brat Anton. Dosege! je Bachelor Degree of Science. Lojze Arko se bo verjetno posvetil vzgojnemu poklieu, Tone pa se je že vpisal ne Northvvestern Univer-sity. - Oba, Tone in Lojze sta rada pomagala pri SNZ. Lojze kot de-klamator pri naših prireditvah, Tone pa je bil eno leto tajnik či-kaške podružnice SNZ. Obema naše iskrene čestitke z željo, naj ju ista energija in vstrajnost spremlja še nadalje. • Prvorojenca je srčno razveselila Francko in Viktorja Lavriša. Srečnima starišima naše čestitke z željo, naj. bi jima Marjanca delala le vedno veselje. Cleveland • Slovenski dan. V nedeljo 15. junija je dramatsko društvo Lilija ob sodelovanju drugih društev priredilo na farmi KSKJ lepo uspeli Slovenski dan. Množice cleve-landskih Slovence a> se zbrale ta dan, da prežiive v prosti naravi prijeten popoldan, posvečen igri, VZAJEMNA PODPORNA ZVEZA BLED, odsek Štev. 12,. ST. CATHARINES, vljudno vabi vse Slovenke in Slovence na P t C NIC ki se bo vršil v nedeljo 3. avgusta 1958, popoldne na Mulčevi farmi v Beamsville, Ont. VSI DOBRODOŠLI! ODBOR TRST pesmi in zabavi. Kulturni del sporeda je otvorila g. Srečo Gaser, podpredsednik dramatskega društva Lilija, ki je pozdravil zbrane rojake in sodelujoča društva, posebej pa prevzv. škofa dr. Gregorja Rožmana, ki je bil pokrovitelj dneva. Nastopili so: pevski zbor Korotan, ki je pod vodstvom dirigenta Metoda Milača zapel nekaj pesmi, nastopili so tudi včenci slov. Šele iz Kalinvuda, duet slov. deklet, mladi plesalci in harmonikarji, učenci slov. šole pri sv Vidu. Vse pa je navdušil mladi študent, ki je z zanosom deklamiral Prešernovo Zdravico. Zbrane rojake je nagovoril prevzv. škof dr. Gregorij Rožman in v svojem govoru ponovno povdaril pravico do samostojnega mišljenja in potrebo po medsebojni strpnosti in ljubezni po besedah sv Pavla: "Naj ne zaide sonce nad vašo jezo . ." Mladi in požrtvovalni rojaki, fantje in dekleta, ki se udejstvuje-jlo v dramatskem društvu Lilija, vršijo važno poslanstvo med' cleve-landskimi Slovenci tudi s tem, da širijo dobro voljo in utjujejo vezi medsebonjnega razumevanja. Slovenski dan je bil samo eden izmed mnogih uspehov Lilije, katere člani nedvomno zaslužijo naše priznanje za svojo požrtvovalnost, saj so tudi čisti dobiček te prireditve namenili za vzdrževanje slovenskega šolstva v Argentini in za potrebe slovenstva na Koroškem. • Predavanje o Djilasovi knjigi. V soboto 14; junija je biis v okviru Krogovih sestankov predavanje o Djilasovi knjigi "Novi razred". Predavatelj prof. Jože Felicijan je povdaril tri osnovne misli, ki so privedla do Djilasovega preloma s komunizmom: 1,- komunizem mu je dal vse, kar si je mogel želeti, ni mu pa dal uresničenja nj'3gi;vih idealev; 2) napovedi Marksa, Lenina in Trockega se niso uresničile. Mesto brezrazredne družbe js vstal novi razred izkoriščevalcev in zatiralcev; 3.) bistvo sodobnega komunizma je novi razred izkoriščevalcev, ki je zavladal nad družbo in v svojih rokah zdiužil večjo oblast kot katerikoli cfcrgi razred v zgodovini. Ljudske množice obvladuje s tem, da je združil s svojih rokah kontrolo narodnega premoženja, politično oblast in kontrol nad idejami. Uničil je kmete, podjarmil delavce in vkle-nil intelektualce v verige duhovnega suženjstva. Krogov večer je ze% lepo uspel. • Slov. šola pri sv Vidu vabi. Dne 27. julija se bo vršil na Kalio-Piovi farmi tradicijonalni piknik slovenske šole. Ker je čisti dobiček te prireditve namenjen za v^Tiže-vanje slovenske šole, prav lepo vabimo vse rojake, da se ga udeležijo v velikem številu. • Korotanov piknik.. Pevski zbor Korotan vabi na poletno veselico, ki se bo vršila v nedeljo 13. julija na Kaliopovi farmi. Dne 5. avgusta pa se bo vršil na farmi društva sv. Jožefa KSKJ velik piknik, ki ga prirejata skupno dramatsko društvo Lilija in pevski zbor Korotan. Vsi. vabljeni! • Poravnajte naročnino za list v potniški pisarni Bled Travel Service na 6113 St. Clair Ave, Cleveland 3. • V 66, letu življenjske dobe je 24. marca umrl v Trstu kanonik in veroučitelj na slov. srednjih šo-loh, mons. Janko Kramarič. Po rodu je bil iz Bele krajine. Dolga leta je, župnikoval v obširni fari St. Peter na Krasu, kjer je med vojno s svojim vplivom marsikomu rešil življenje in imetje. Pred komunisti se je umaknil v Trst, kjer je bil zadnja leta kaplan v Barkovljah. Bil je naročnik našega lista in je s simpatijamu spremljal borbo za popolno osvoboditev našega naroda. Ohranimo mu časten spomin! • Za sladkorno boleznijo, ki ga je mučila skoraj 30 let, je 30. ap-rilaumrl v tržaški bolnici prof. Zupan France. Po rodu je bil iz okolice Tržiča na Gorenjskem, kjer se je rodil 1907. Pred vojno je bil časnikar v Ljubljani, po letu 1945 pa je poučeval na slov. srednjih šolah v Trstu. Bil je zelo dober tovariš in zvest naročnik našega lista ter zagovornik naše misli. Svojo majhno hišico—velik počitek je našel v Ljubljani. Bog Ti podeli prijeten počitek, dragi prijatelj, prijatelji in znanci pa Ti bomo ohranili vdan spomin. New York • Slovensko faro sv. Cirila je pred časom prevzel kot novi župnik pater Kalist Langerholz. Dobrodošel med nami! • Kaplan slov. cerkve, pater John (po rodu je iz Beneške Slovenije in je v sorodstvu s duhovnikom in kulturnim delvcem, pok. mons. Trinkom) je v ned. 1. junija slavil 25. obletnico duhovni-štva. Jubilejno sv. mašo je pel v slov. cerkvi sv. Cirila ob asistenci sobratov, po maši pa je bila proslava v dvorani pod cerkvijo. Proslave se je udeležilo veliko število tukajšnjih Slovencev. Patru Johnu iskreno čestitamo k jubileju. • 80. obletnico rojstva je slavila 3. junija gospa Alojzija Grum. Gospa je stara naseljenka in po rodu iz Begunj na Gorenjskem Znana je kot gostoljubna dobrot-nica. Še na mnoga leta! • Dne i. junija je v 77. letu starosti umrla gospa Fanika Cerar, stara naseljenka iz okolice Moravč na Gorenjskem. Žaljočim naše sožalje. CHILE • Pri našem prijatelju in naročniku g. Francu Pirnatu v Santiago, Chile so letos dobili še punčko. Krstili so jo za Martino. Delala bo druščino trem bratcem. Naše čestitke zavedni slovenski družini. Novice c Koroške Celovec Za manjšine so pristojne zvezne oblasti. To je vsebina razsodbe z dne 19. marca 1958, ki jo je izreklo Ustavno sodišče na Dunaju. S tem je bilo načelno rešeno temeljno vprašanje celotne manjšinske zadeve. Pravice manjšin so temeljne pravice svobode in zato spadajo v pristojnost zveznih in ne deželnih oblasti, kajti te pravice spadajo v interes celotne države. n V SLOGI BRATSTVA" VZAJEMNA PODPORNA ZVEZA "BLED" Kdor še izmed rejakov-rojakinj ni član V.P.Z. Bled, naj vpraša svojega prijatelja, kateri je že član, kaj pomeni biti član dobrega podpornega društva? Vzajemna Podporna Zveza Bled je edino Slovensko Podporno Društvo v Canadi, katero je iast slovenskih priseljencev;. V času 25 letnega delovanja je izplačano: Bolniške podpore _,_______ 5132.262.00 Posmrtnine ______$12,191.75 in ima v blagajni z zadnim marcem 1958 svato $65,878.74 Sprejema novo članstvo od 18 do 50 let starosti Za vsa pojasnila se obrnite na glavnega tajnika: Frank Račič — 91-A, TayIor Ave. KIRKAND LAKE, ONT., CANADA obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih, družinskih in pravnih zadevah na: CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR 278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Ont. — EMpire 4-4004 Dundas Foto Studio Edina slovenska slikama v Torontu. Vam se priporoča za ženitovanjska, družinska in vsa ostala slikanja. 1124 College St. Blizu Dufferina C. SMRDELJ LE" 4~°202 Ali je to slavist? Na občnem zboru "Heimat-j diensta" je dne 27. aprila govoril tudi slavist dr. Valentin Einspie-ier. Ta gospod je nepoučenim zborovalcem dokazoval, da smo Slovenci prišli do pismenega jezika šele pred sto leti. Dr. Valentin Einspieler, doma iz Zgornje vesce pri Bilčovsu, ki je svoje slavistične študije dokončal na Dunaju in jih izpopolnjeval še v Zagrebu in Ljubljani, menda noče poznati ne Trubarja, ne Linharta, njegovo slavistično znanje se zbuja šele ob Prešernovi smrti. Oj srečna dežela, ki ima take znanstvenike, kakor pač komu prav hodijo. Tako eni "znanstveno" dokazujejo, da Slovencev ni, drugi dokazujejo, da Slovenci so, le slovensko ne znajo in govorijo vindišarsko, potem so zopet znanstveniki, ki dokazujejo, da soseda, ki govorita isti jezik, nista isto. To so novi zidarji babilonskega str,'pa in prepričani srno, da jim je usojen enak konee kot njih vzronikom. Slovenske pravljice v nemščini V zbriki "Podoba narodov" (Das Gesicht der Voelker) založbe Erich Roth, Eisenach-Kassel v Nemčiji je izšla knjiga slovenskih pravljic por naslovom "Wunder-baum und goldener Vogel, slo-venisehe Volksmaerchen". Pravljice je prevedla nemška entograf- MARY LINDA BEAUTY SALON « Sbort Street OR. 340» (Eglinton in Dufferin) Mrs. S. GLAC ka dr. Elsa Byhan, ki je pravljico izbrala, prevedla, opremila z o-pombami in napisala daljši uvod, v katerem seznanja nemškega bralca z našim narodom in našo kulturo. Dr. Elsa Byhan je prevedla v nemščino že Levstikovega Martina Krpana, Bevkovega Petra Klepca in za radio mladinsko igro Bren-kove Naljlpša roža. V načrtu ima še prevod izbora pravljic Ele Perocijeve in Bevkovih povesti Tonček ter Pestema. PETER LEV1ČNIK: SLOVENSKA DRŽAVNA MISEL 2. Razdeljena Slovenija pod oblastjo tujcev Karantanski zlom 819, leta je eden najusodnejših obratov slovenske zgodovine. V Karantanijo pridejo nemški kolonisti, ki uničijo dotedanjo slovensko enotnost poglavitne slovenske pokrajine. Z odstanitvijo domačih knezov pa se bistveno poruši slovenska narodno socialna struktura, ki je bila v Borut-Odilonovi pogodbi iz leta 744—745 še ohranjena. Odstranitev narodnih knezov je toliko bolj Zadela Slovence, ker v staroslovenski družbi med vladarjem in ljudstvom ni bilo vmesnih stopenj, ki jih je poznal nemški fevdalizem. Z odstranitvijo narodnega kneza je bila uničena možnost, da bi se v slovenski Karantaniji proces fev-dalizacije, ki bi mu po zgledu in socialnem vplivu sosedov prej ali slej gotovo podlegla, izvršil na slovenski narodni osnovi in bi tako nastala slovenska srednjeveška fevdalna družba in slovensko plemstvo kot stan te družbe ,kakor se je zgodilo na Poljskem in češkem. Tako pa se je proces fevdalizacije na slovenski zemlji vršil, toda okrog predstavnika tujerodne nemške oblasti in tako šel v smer fevdalizma narodov: Nemec fevdni gospod — Slovenec njega podložnik. Za pri-hodhje čase slovenskega ozemlja tako zračilni dualizem zgodovinskega razvoja, ki ne istoveti življenja države z življenjem naroda, korenini v dogodkih leta 819. Slovenci postaneja po neuspelem Ljudovitovem uporu del tujega, nemškega sestava. Karanta-nija pokrajina nemške države. Slovenska zemlja se začne organizirati s stališča nemške varnosti: Ljudevit Nemški položi leta 828. nanjo mrežo mejnih krajin, ki so osnova tisočletni upravni razkosali osti Slovencev. Prihod Madžarov je sicer ta sistem v temelju pretresel, po zmagi Otona I. iz Saške dinastije — ustanoviteljice svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti — nad Madžari, obnovi njegov brat Henrik I. organizacijo mejnih mark nemške države na slovenskem ozemlju. Med ostalimi pokrajinami slovenskega ozemlja ima še dolgo Karantanija izjemen položaj. . Po letu 819, jo sicer upravljajo bavarski grofje, a že tretjega med njimi, Popcna, kmalu izrine sin vzh odno - frankovske g a kralja Ludvika, Karelman. Kakor , ta tudi njegov sin Arnulf opira svojo moč predvsem na Karantanijo, kjer okoli leta 880 nastopa kot vojvoda. V kratkem času pride torej v zvezi z vojvodi iz vladarske hiše Karantanija zopet do svoje emancipacije. Karantanija se v listinah Arnulfa večkrat imenuje regnum (kraljestvo), kakor se imenuje tudi še . za Otona I., Arnulf sam pa kralj Karantancev. V nemški srednjeveški državi ima Karantanija značaj slovenske plemenske vojvodine, ki živi po lastnem narodnem pravu: njeno deželno pravo ja še daleč v visokem srednjem veku nekdanje ka-rantansko pravo. Pravna samobitnost Karantanije se kaže v posebni zemljiški meri, v lastni, vsem Slovanom znani v pravni razdelitvi na desetnije, stotnije in tisočnije (žuipanije), v ljudskih in sodnih zborovanjih "večah", v "pojezdah", sodiščih za ozemeljske in mejne spore, v "poklonu", ki prvotno pomeni priznavalno davščino knezu, v pričah "po slovenskem pravu". Karantanija ima lastnega dvorskega (palatinske-ga) grofa, kakor štiri nemške plemenske vojvodine, ki so bile nekoč samostojne: Saška, švabska, Bavarska in Ftamkovska. Kot v švivarskih prakantonih so "deželam koroške vojvodine" kmetje—svobodnjaki. Ti so nosilci državne misli; na veči, ki se je dolgo časa vršila v preddvorju cerkve sv. Petra pri Krnskem gradu, pozneje po svojih pooblaščencih "dobrih možeh" slovenskega prava, morejo ti svokocThjaki od- kloniti vojvodo, ki ga njim pošlje nemški kralj: oni ga ustoličujejo na knežjem kamnu in s tem obredom sprejemajo v slovensko narodno skupnost. V enajstem stoletju so Karantanci odklonili kar tri vojvodske kandidate. Zanimivo, da se v tem stoletju zavest posebnih pravic in narodne samostojnosti v Karantaniji zelo močno javlja in da je zelo pogosta professio iuris slovenskih Karantancev. Pravica sprejetja in zavrnitve vojvode do konca trinajstega stoletja splahne v formalistični obred ustoličenja po voj-vodskem kmetu kot zastopniku slovenske narodne skupnosti, ali obred ustoličenja ostane še vedno državno-pravno pomemben akt. Izza Spannheimea Bernarda (1202 !—1256) zamira deželna veča in pride ob veljavo ob dokončanem razvoju deželno-knežje oblasti. Kakor v nemških deželah pridejo tudi v Karantaniji v trinajstem stoletju velikaši do vedno bolj izjemnega stališča. Čim bolj prihaja knežja oblast v pravo deželno gospostvo, tem bolj umira staro deželno pravo. Toda še prvi pravi "princeps terrae" v Karantaniji, Bernhard Spannheimovec se zaveda in s svojim ravnanjem zavestno povdarja, da stoji na čelu plemenske narodne dežele, kjer je slovenščina občevalni in razpravni jezik v zasebnem in javnem življenju. Kot narodni knez nastopa Bernhard tudi na kraljevem dvoru v slovenski kmečki noši in s klobukom na glavi, kar je posebna pravica koroškega vojvoda, ki mu po pravu gre tudi pravica, da se pred kraljem kot svojim sodnikom zagovarja v slovenščini: v tem jeziku ga tožniki tudi lahko tožijo v deželi ali pred kraljem. Stare pravice in svokoščine so našle branilce v aklimatiziranem nemškem plemstvu, posebno v Ep-pensteincih in Spannheimcih, ki je sicer živelo — kakor tudi došli nemški kolonisti — po svojem nemškem pravu, čeprav je nagib za tako ravnanje nemških plemenitnikov treba iskati v njih partikularističnih težnjah, je vendar to ravnanje večkrat pomagalo do uveljavljanja narodni pravni tradiciji. Fevdalni sistem je dopuščal možnost partikularnega prava in šele knežji absolutizem Habsburžanov je zadal smrtni u-darec tudi zadnjemu ostanku slovenske pravne samobitnosti: us-stoličenju koroških vojvod. Prvi deželni gospod Koroške, ki se ni dal ustoličiti slovenskemu kmetu, je bil cesar Ferdinand III. (1457), ustoličenje njegovega očeta Er-nesta železnega 18.3.1414 je bilo tako zadnje ustoličenje na knežjem kamnu. Med plemiškimi dinasti, ki so v času oslabljene nemške cesarske oblasti na slovenskem ozemlju organizirali svoje teritorije, je imel največji uspeh Ba- benberžan Friderik II. Bojeviti, ki je ustanovil močan teritorij od dunajske kotline do Jadranskega morja. Za časa tega kneza se je Vzhodna Marka ali Avstrija uveljavila namesto Karantanije kot združujoča sila vzhcdnoalpskega prostora. V boju za babenberško dediščino je češki kralj Otokar II. Premi.sl združil pod svojo oblastjo Koroško, Kranjsko, Štajersko, Vavinsjko in Slovensko marko (1269). Res je tedaj češki kralj le še prvi dostojanstvenik nemškega imperija, res pa je tudi, da se je Otokar/ čutil Slovana —pred bojem z Rudolfom Habsburškim se namreč v pozivu Poljakom za pomoč sklicuje na skupnost krvi —zato bi zdi'užit.ev Slovanov od Krkonošev do Tržaškega zaliva mogla privesti do obnove Samove države, ako ne bi bil pri Suhih Krutih leta 1278. padel Otoikar v boju z nemško-madžarsko koalicijo. Po tej Rudolfovi zmagi so slovenski zemlji za dolga leta nje usoda Habsburžani in jih poltična tvorba: leta 1282. postanejo voj-vodina Avstrija, Štajerska, Koroška, dežela Kranjska in Slovenska marka dedni fevd habsburških hiš. Ko pridobijo po smrti kneza Ulrika še celjsko kneževino in po izumrtju goriških kroiov še njihovo posest, tvori slovenska zemlja del njihove hišne oblasti, njih dedne dežele, in beleži razvoj vzhodnoalpske habsburške posesti iz rahlega, zgolj1 po osebi kneza povezanega skupka dežel nemškega cecasrstva v avstrijsko monarhijo, eno izmed velesil ev-rospkega državnega ravnotežja po španski nasledstveni vojski. Skupaj z ostalimi habsburškimi deželami izpadejo 1. 1808. tudi slovenske dežele iz tisočletne zveze z Nemčijo, ko je cesar Franc II. ustanovil avstrijsko cesarstvo. Zveza z Nemčijo se je obnovila leta 1815, ko je Avstrija vstopila v "Nemško zvezo", in se dokončno pretrgala leta 1866—67 potem, ko je Bismarck izrinil Avstrijo iz nemške zveze in se je avstrijsko cesartsvo preuredilo v dvojno avstroogrsko monarhijo. Dražavna zveza Slovencev s habsburško vladarsko hišo se je prvič prekinila šele po skoraj petsto letih svojega obstoja, ko je Napoleon ustanovil "Ilirske province". Ta ustanova, dedinja francoske revolucije, je odrprla slovenskim sodobnikom pogled na geografski pomen in evropsko funkcijo slovenskega ozemlja, "prstan Evropni", kakor ga je izrazil Valentin Vodnik, pesnik ode "Ilirije oživljene", ki sama po sebi dokazuje pobudo, katero je slovenska nacionalna misel sprejela od Napoleonovega genija. Enotnost ilirskih dežel se je, čeprav zgolj nominalno, ohranila v ilirskem kraljestvu restavracijske Avstrija: še v tej obliki je Ilirija tvorila oporišče za slovensko državnopravno misel. (dalje prihodnjič) \ 1 SLOVENSKA DR2AVA" ]. JULIJ 1958 JAVNA TRIBUNA RESNICI NA LJUBO Zelo mi jc žal, da na moje pismo, ki ga jc v marčni Javni Tribuni objavila SD, g. Miloš Stare, ne odgovarja v Javni Tribuni, kjer bi pač imelo še najbolj smisel zavrnili, če sem res kaj napačnega napisal, ampak udarja mimo predmeta in potvarja resnico v "Kanadski Ameriški Domovini". SD je jasno povedala, da bo vedno tiskala tudi odgovor ali nasprotno mnenje, da se slišita obe sporni strani. Če bi Slovenci uživali iste pravice tudi pri listih "Svobodna Slovenija", "Slovenija" (ki nosi tako goljufivi naslov "Glasilo slov. kršč. demokracije", a je dejansko odprta le najožji politični frakciji) ali v sicer dobrem listu "Ameriški Domovini", potem bi tudi jaz danes nc odgovarjal v SD, kjer je resnica žc znana, ampak v AD. kjer g Stare zapeljuje množico nepoučenih čitatcljcv z naravnost drznimi zavijanji in potvarjanji. Najprej vprašanje, ali je bilo v mojem pismu o preveliki molčečnosti slov. drž. gibanja in o bombastičnih pretiravanjih SLS res kaj zlonamernega, kar naj bi bilo listu v sramoto? Kako mislijo | drugi? G. Stare omenja tudi g. | Staneta šušteršiča. In upravičeno! i Stane je pač eden najbolj široko- sem srčnih in požrtvovalnih kulturnih 1" ' delavcev. Bil je dolga leta predsednik in duša Korotana. Z g. Menartom že vsa leta skrbi za slov. radijske oddaje v Clevalendu. Otel je pozabe domobranske poskrbel za izdajo album o odkupil Mauserjcvc knjižice Vetrinjsko polje, itd. Stalno snema na trak ^ašo glasbo, od čisto ljudskega gradiva do opere Marija Magdalena, ki bo tako na razpolago tudi vsem drugim postajam. Pomaga skoraj pri vsaki kult. prireditvi Korotanu, Glasbeni Matici, Liliji, slovenskih šolah, kazanju slik ali Slovenskem odru. Ta brez Dvoma dovolj širokosrčni, razgledani in pošteni dclavec pa je v nekem pismu zapisal, da je bil dopis v marčni Javni Tribuni "odličen prispevek" k razčičenju po stranki zmaličenih pojmov in k demokratizaciji naših razmer. Pa je bilo še več podobnih odmevov. Izgleda torej, da narod ne sodi po istih merilih in "logiki" kot g. Stare in drugi strankini propagandisti, ki lahko vzdržijo s svojimi potvarjanji, zavajanji in nedeljenim go-spodstvom samo dotlej, dokier so sami tudi cenzorji, ki preprečujejo objavo vsake stranki neljube vrstice Sicer se pa nihče, ki pozna strankine metode, ne bo čudil, da g. Staro najprej pove, da je moje pisanje "zlonamerno in v sramoto". Take in podobne strankarske fraze so žc tako oguljene, da jim noben razsoden človek več ne verjame. Uporabljajo jih lc za muholovec za tiste čitatelje, ki so zaradi vedno pristranske poučenosti še dovolj naivni, da se na tako ujamejo in pa za politično' gorjačo, ki mlati po nepodrejenih posameznikih, organizacijah in akcijah. Dobro je znan primer, ko je strastni stran-kar zlorabil svoje vsliljeno nadzorstvo nad slov. igralsko družino in svoje "predpravice" pri tiskarskem stroju, da je z objavo nepodpisanega ponarejenega pisma podtikal zlonamernost in druge podobne grehe nesomišljeniku, ki jc žc takrat skušal preprečiti strankino superstrukturo in komando v kulturi in dobrodelju, saj jc obema v neizmerno škodo. Na isti prireditvi, ko je gospod dal širiti med nepoučene ljudi čtivo o zlonamčrnosti tistega, ki je že takrat podvomil nad zaželenostjo takih strankarskih "močnih rok", je v privatnem razgovoru brez nadaljnjega priznal, da je fant v resnici vseskozi pošstenjak in velik idealist. Ali drug primer: v neki "dobrodelni" koloni smo nekoč či-tali, da se naša skupnost nc more dovolj razviti, ker jc "Ivanov premalo in Georgcv preveč!" (Spremenil sem prvo ime). Ko pa se dotični akademik ni dal enostavno podkupiti in je vztrajal, da je treba pri vsakem združevanju nekre- (o tem več, če bo kdo "povabil"). Da se g. Stare izogne temu neprijetnemu vprašanju, se seveda napravi nevednega in o par sto dolarjih, ki jih je dobil od Slovenske pisarne na posredovanje SLS, naenkrat ne ve nič, ampak domneva, da je mišljena pisarna v Torontu in potem odločno zavrne • sumničenje, da bi bila ta pisarna kdaj dala kako finančno podporo za tisk zbornika. Tako se izogne moji trditvi, da jc založba dobivala denar za tisk svojih del tudi od Slovenske pisarne, ki pa ima dohodke le kot sedež dobrodelne podružnice. Če hoče biti zbornik vselovenski, naj pritegne vsaj enega urednika, ki ga naj določi kaka močna drugopotna skupina in ta naj zbere potem tudi poglede drugih politikov in znanstvenikov z ozirom na slovensko in svetovno politično problematiko. Tako bo vključen tudi slov. drž. pokret. Slovenska Pravda it.d. Doslej je zbornik glede nepolitičnega gradiva izrstno delo, saj sodoluje pri njem dokaj literatov, a vedeti moramo, da s političnega vidika vsaki stranki ugaja, če lahko leto za letom njen šef piše uvodnike, njegovi propagandisti pa slavo-speve njemu in stranki in je to vse, kar bo o politiki tu čital narod. To dela na eni strani zgrešeni vtis solidarnosti vseh z ozko strankarsko politiko, ki edina naj-pesmi, letih organizirajo manj kakor 20|de megt0 y knjigij na drugi pa ge sestankov in zborovanj (po lastni | spoh jzogne poluični problematiki, ------- m ».i «4—.!>.. jn odlič vprašanje strankarske zanesljivosti? Ali starejši primer: Nekdanji tajnik NO sc je pridno vozil po taboriščih delat govore proti slov. drž. gibanju in Stražarjem. Po končanem govoru proti "največjim sovražnikom narodne edinosti" Stražarjem, jc dični govornik v privatnem pogovoru s starosto slov. duhovnikov priznal, da nima ničesar očitati Stražarjem in da v resnici nima nič proti njim. Jasno je torej, da vsem takim frazam o zlonamer-nosti vodilni strankini propagandisti in cenzorji niti sami prav nič ne verjamejo. Če pa svojim propagandnim krilaticam niti sami ne moreja verjeti, naj vendar ne bodo užaljeni, če jim tudi narod ne more verjeti! Kaj sem napisal in kaj g. Stare trdi, da sem napisal? Razume se, da g. Stare popolnoma zamolči, da sem predvsem pritrdil dopi-nisku Klica Triglava, da o pozitivnih naporih slov. drž. gibanja javnost vse premalo ve. Iz te osnove sem šele pokazal, kako mnogo bolj spretni — v resnici mnogo "prespretni" — so v tem pogledu ljudje iz SLS. Povedal da v največjem slov. zamejskem središču (in g. Stare pač ve, da je to Cleveland, a to prezre, da pozneje laže preskoči na slov. pisarno v Torontu) v več izjavi 18, ki po številu nosti gotovo ne dosegajo sestankov, zborovanj in akademij SNZ v Torontu) in če tej ali oni akciji posodoijio svoje ime, pa se potem bijejo po prsih, da nobena druga novonaseljenska organizacija ni j tako delavna in toliko ne stori za slovenstvo kakor oni. Vse to so v "Sloveniji" in drugod natvezli ubogim čitatcljem, pa seveda vedno preprečil vsako vprašanje ali celo oporekanje stranki v tem listu, AD in drugih. Jaz sem to gorostastno in bombastično lažno propagando zavrnil s vprašanjem, ali res ne storijo vsaj toliko kot stranka pevski zbori kot Matica ali Korotan (katerih vsak ima gotovo nad petdeset "sestankov" vsako leto), slovenske radijske oddaje, ki jih vsak teden z užitkom posluša na tisoče Slovencev, slovenske šole, odri, nestrankarski tisk, itd. To je bilo vprašanje: ALI NE STORE VSAJ TOLIKO VSI TI? Namesto da bi g. Stare odgovoril na to vpračanje, ker dobro ve, da imam prav in bi vsak resničen odgovor razgalil strankarsko lažno pretiravanje in sebično zapostavljanje drugih, se resničnega vprašanja sploh ne dotakne, ampak mi enostavno podtakne vprašanje, zakaj zbornik ne poroča o vsem tem delovanju. In kaj sem napisal glede zbor- ki bi morala biti predmet razpravljanja. Zakaj sem predlagal, naj bi med večimi uredniki bil tudi en izven kroga SLS, bo vsakdo, kdor pozna razmere, razumel. Prvič, tako bodo vsi gotovi, da jim kak cenzor ne črta najmočnejših mest ali enostavno ne podtakne nekaj čisto drugega, kakor so sami napisali. Kdor je opazoval zavijanja v dr. Staretovem članku, bo verjel, da je to resna nevarnost, tudi če še ne ve, kako dosledno se tudi takih nizkosti poslužuje stranka. Drugič, prav je, da ostane gradivo do objave tajno, ker drugače se lahko že več tednov pred objavo pripavlja tako propagandno ozračje, da bo čita-telj zapeljan v nerazpoloženje proti nepravovernim prispevkom, ali pa lahko pravoverni enostavno poberejo nekaj glavnih misli iz člankov nepravovernih, pa svoje objavijo bolj spredaj, na kar se bo zdelo, da nestrankarski enostavno ponavljajo za strankarskimi, četudi bi bila resnica obratna. Tudi za podobno vsaj pri časopisih mrgoli dokazov in je previdnost na mestu. Večina Slo-cencev še vedno ni v stranki, zato pač ne more nihče reči, da ni "fair", če je med več uredniki vsaj eden resen nesomišljenik stranke. Mar ni res tako? Smešno je, da se tudi temu mojemu predlogu, ki sem ga tu ne- nika? Samo to, da tudi tega stran-; ko]iko 5olj podprl, ki pa seveda ka zlorablja, da je recimo samo! ogroža monopolizem stranke, g strankarskemu gradivu posvetila stare }zogne s pozivom, naj napi- nad 30 strani in 17 slik, niti ene strani pa nc odstopi za druge politične akcije, kot za slov. drž. gibanje, za Slovensko Pravdo v Angliji, za vprašanje slovenskega političnega zastopstva, parlamentarizma, itd. Omenil sem mimogrede, da dobijo (mišljena je, se razume, založba "Svobodne Slovenije", ker ta izdaja omenjeni zbornik) denar za tisk tudi od slov. pisarne, ki je po lastni izjavi le informativni center in pa sedež dobrodelne organizacije. E-dino kot sedež dobrodelne organizacije ima dohodke, ki bi torej morali biti samo za dobrodelje. Nikjer nisem rekel, da jc ta pisarna v Torontu, čeprav je dosti zagonetnega tudi tam. Tudi nisem nikjer zapisal, da ostane dolg gotovo neporavnan, čeprav ja na rric-stu vprašanje, ali se taki dolgovi res poravnajo. Napisal sem lc, da denar za tisk dobijo od slovenske pisarne. Vsaj za en tak primer so sami dali tiskati dokaz v "Slove- kovskim priznati iste pravice kot niji", čeprav seveda ni rečeno, da krekovskim, je dala ista organiza- se nam s tem že odpre vpogled v čija tiskati, da je "Ivanov1 zagonetnost financ, ki jih tako dosti, solidnih pa je premalo". Kaj i pri založbi kot v dobrodelju up- sc jc spremenilo: resnica, ali samo ravljajo vodilni strankini prvaki, [novno črtan cn sam kratek od šem kako kulturno poročilo, ki ga seveda vedno lahko zažene v koš. Tudi ti pozivi so stari in obrabljen strankarski trik, čeprav še precej učinkovit. Pozivali so n. pr. dr. Žebota, zakaj ne piše v "Slovenijo", medtem ko je več kot enkrat zaman poskušal doseži objavo kakega svojega članka v isti, za kar ima priče. Pozivali so n. pr. še pred kratkim v AD Edi-ja, naj piše jasno in glasno (in tu je možno, da dopisnik v resnici za strankarsko cenzuro ni vedel) in to v času, ko je zaman čakal na objavo njegov članek za petdesetletnico njegovega prijatelja duhovnika in najbolj zaslužnega prevajalca, dr. Nandeta Koledni-ka (tudi zlati jubilej očeta izseljencev p. Zakrajška ni bil vreden vrsticc ko jc zaman čakal na tisk v "Sloveniji" kratek članek o potrebi, da sc razširi slov. politično zastopstvo tudi na politične skupine zven SLS, ko je zaman čakal v obeh uredništvih kratek članek v obrambo krivično napadenega in sramotenega g. Geratiča, podprt z laskavimi izjavami dveh vodilnih duhovnikov, ko je bil po- stavek v odgovor nepodpisanim torontskim strategom, ki so se z absurdi in podtikanji znova in znova zaletavali v njegov poskus predramiti Slovencc, da ustanove skupno narodno-obrambno organizacijo in njegov trud za to, da sc tako v politiki, kakor tudi kulturi in narodni obrambi združijo po istem ključu zastopniki vseh društev in ustanov ter se potem z združenimi močmi z vsemi razpoložljivimi sredstvi posvete delu za dosego velikih skupnih ciljev. Malo čudno je, če strankarski strategi umažejo vse, česar se kak neodvisen pisec dotakne, pa naj bo to list SD, ali oseba g. Geratiča, ali cclo kar širok del slovenskega naroda (Štajerci, ki so jih z navadno izmišljotino prikazali kot stremuhe in krivcc na-.odne nesloge kmalu za tem, ko je isti pisec na prošnjo Rev. škulja priporočil Štajerski zbornik), preprečijo zavrnitev očitnih absurdov, laži in krivic, držijo cclo vrsto člankov neobjavljenih, pri tem pa še javno pozivajo, da naj prizadeti piše jasno in glasno, čeprav tistega, kar bi zadelo najbolj v živo, sploh ne objavijo in mora vsakdo paziti da stranki neljubih stvari ne napiše tako jasno, da ne bo šel preko njih in vsega ostalega rdeči cenzorjev svinčnik! Si cer imam pa v rokah tudi pisma očeta izseljencev in v nekem slni-slu tudi očeta našega tiska, p. Zakrajška, kjer se vidi, da niti on ni mogel pisati "jasno ,in glasno", pa čeprav je to želel in bi bilo večkrat silno potrebno. Pa so s pomočjo svoje cenzurc celo napravili, vtis, kot da bi bil p. Zak rajšek zagovornik sedanjih voditeljev SLS in njihovih nedolUniih lutk kakor so seveda tudi iz Merkunovega življenjepisa črtali, da je pozdravil slov. drž. idejo in je eden redkih še živih najbližjih sodelavcev Janeza Ev. Kreka (kar jc SLS črtala nc enkrat, ampak dvakrat). Naravnost nepojmljivo nizki so v tek razmerah taki pozivi. In prav Zato marsikdo nasede in misli, da drugi ne odgo-vorija, ker nimajo kaj odgovoriti, medtem ko je resnični vzrok strankarska cenzura, ki ni nič milejša tu kakor partijska v nesrečni domivini. — Glede zbornika se tu nc bom spuščal v nadaljnje podrobnosti, ker jc v pogledu leposlovja odlično delo in sem jaz želel lc predlagati, da sc dosedanja indoktrinacija z SLS propagando spremeni v obdelavo politične problematike po najmočnejših zastopnikih vseh skupin. Lc dve stvari bi tu še omenil: slučajno sem dobil v roke kopijo odlično napisanega pregleda slovenskih telesnovzgojnih aktivnosti v taboriščih, ki ga pc napisal orlovski prvak g. Ivo Kcrmav-ner. G. Stare ne more torej trditi, da zbornik vse objavi, čc za res dober, za razmeroma kratek prispevek, ki bi verjetno dvigil zanimanje slov. mladine za plemenit šport, niso imeli prostora, v nobenem izvodu pa še niso bili na tesnem za SLS propagando. Nekdo pa, ki je med sotrudniki, i ni dovolj pravoveren, je priznal, da je sam dobil vabilo, naj v teku enega tedna napiše predpisano razpravo. Da je to za večino ljudi, ki delajo čez dan v službi in so zvečer v šoli, pri društvih, itd., skoraj nemogoče, bo razumel vsakdo. Morda se vsaj tu in tam SLS tudi tako-lc izvijc. Da nepravovernim nemogoče kratek termin, potem sc pa opere, da niso mogli, sodelovati zaradi prezaposlenosti. ZAKLJUČEK 1. V vseh točkah je g. Stare udaril mimo predmeta, t.j. izognil se jc predmetu, kjer bi mi moral priznati, da imam prav in odgovarjal na nekaj, kar je sam podtaknil. 2.Če želi jasen nasvet glede zbornika, predlagam, naj pooblasti kako močno ncsomišljeniško skupino, recimo Odbor slov. drž. gibanja ali Slovensko Pravdo, da si izbere svojega urednika, ki naj zbere določeno število strani političnih člankov in razprav o slov. in evropski politični problematiki od najmočnejših političnih mislecev izven SLS čc bo narod slišal vse bo laže presojal in od lo-čal. 3. Stranka danes trosi laži na račun njej neljubih organizacij VERSKO PREGANJANJE V SOVJETSKI ZVEZI Kot odgovor nekaterim komunističnim publikacijam, ki skušajo dokazovati, da sedanji odnošajd med državo in Cerkvijo v Sovjetski zvezi lahko predstavljajo temelj za nadaljnji srečni razvoj verskego življenja, objavlja glasilo Sv. sto-lice obsežna dokazila o sistemih in načinih, ki jih uporabljajo komunistične vladavine, da bi zaiušile verski čut in zatrle krščanstvo. "L'Osservatore Romano" najprej prikazuje znanstvene, humanistične i sociološke pretveze, pod katerimi komunizem ki je po svojem bistvu brezbožen in protiveren, lopušča vero. Potem list omenja k rf.iU.iis-tično taktiko in pravi: "Če komunizem oznanja med vernimi ljuJrii brezboštvo, s tem delavcev ne privlačuje, marveč jih odbija. Iskati mora torej sodelovanja med verniki v cerkvah. Zaradi tega komunisti najprej v Franciji, od leta 1934 do leta 1939, potem pa v Italiji od leta 1943 neutrudno po- nujajo roko katoličanom. Iz istega razloga skušajo pritegniti k sebi nekatere katoličane, da bi potem služili za vabo drugim. To delajo kar naravnost. Znano je, da komunistično stranka v Italiji pri sedanjih volitvah predlaga na svojih listah kot neodvisna dva kandidata, ki sta bila katoličana. Isto dela po posredni poti preko socialistične stranke, katero ovladujo in ki se je po dolgem obdobju bučnega antiklerikalizma postavila na postojanke marksistčno-leinistične taktike." Vatikanski list nato obsežno slika razna Obdobja preganjanja vere v Sovjetski zvezi od leta 1917 do leta 1937, ko je ljudsko štetje razodelo oblastem, da se tretjina prebivalcev v mestih in okoli dve tretjini na kmetih še vedno 11 a priznavati za verne. Protiverski boj so potem obnovili, toda ostal je jalov tudi po zadnji vojni, ker so zaradi tako imenovane nove verske politike razpustili zvezo brezbožnikov in so patriarha in razne cerkvene ustanove spremenili v orodje sovjetsRc potilikc do pravoslavne cerkve. Od katolike cerkve ni ostalo sledu, razen nekaj prav malega svetišč, ki so še odprta bogoslužju. Prav tako ravnajo, kakor dokazuje "L'Osseratorc Romano", Sovjeti v Litvi in drugih baltiških državah, ki so po letu 1940 postale del j Sovjetske zveze. Zadnje stati tikc J iz teh dežel kažejo, da tam sicer še živi nekaj duhovnikov, pač pa so bile zatrte vse verske skupnosti. Komunisti se še vedno zvesto drže svojega načela, ki ga je oblikoval Stalin takole: "Komunistična stranka ne more biti nevtralna v svojem stališču do vere, zato sc mora stalno boriti proti vsem veroizpovedim" Stalin, Questions about Leninism, 10. izdaja str. J02. ZA 91. ROJSTNI DAN JE DOBILA KANADA NOVOJEZERO IN VEČ ELECTRIČNE ENERGIJE in oseb, a po partijsko cenzurira protimnenja in odgovore. Zato bi vsaj za Severno Ameriko predlagal dve rešitvi: lastništvo AD, ki izdaja za SLS "Slovenijo", ki zanjo nc plačuje le sto strankar-jev (toliko so dobili v Clevelandu. izjav za Slov. kršč. demokracijo, ki jc seveda mnogo lepši in širši pojem), ampak tisoči demokratičnih Slovcncev, naj bo tako dobro in v interesu demokracije toliko uvidevno, da dovoli podobno prilogo tudi političnim drugopotni-kom, ki jo naj urejuje urednik, ki si ga sami izberejo pripadniki organizacij in akcij izven SLS. Urednik naj bo pooblaščen, da gradivo sam izroči stavcem, da ne bo vmes možnosti za kako cenzuro ali prehitevanje po SLS. Če pa to ni izvedljivo, naj lastništvo blagohotno posreduje, da sc od 14 kolon, ki jih ima v "Sloveniji" na razpolago SLS, vsaj štiri redno odstopijo za Javno Tribuno nesomišljenikom SLS, kjer bo mogoče, predstaviti tudi drugačne poglede in zavrniti vsaj najhujša strankarska podtikanja. Tribuno naj bi urejeval poseben urednik, ki ga odobrijo nesomišljcniki SLS. Tako bi vsaj pričli do tega, da bi se pod naslovom krščanske demokracijo smel povedati več kakor cn sam poltični koncept. Drugače pa jc AD v nevarnosti, da bo izgubljala naročnike, kar bi bilo zelo škoda. 4. Glede podpisa: običaj jc bil, da so glavni delavci v slov. drž. pokretu podpisovali svoje članke z razumljivim imenom. Prav tako je bil običaj, da so se strankarji v napadih skrili za neznanke kot XY, Alfa, S., A.J., et, -ejčke, -ajčke, itd., ali jih pustili sploh nepodpisane. Ker sem vedel, da bodo tudi to pot zavijali in pot-varjali ter bi uporabili priložnost, da mc zaradi pisma zrušijo kot osebo, a mi nc dovolijo odgovora v svojih listih, sc zadnjič prvič nisem podpisal z razumljivim i-menom. Dokler so oni potolkli Žebota, Geratiča, Javornika, Ke-slerja in drug§ nepodpisani, se pač ne morejo pritoževati. Če imajo dovolj poguma, da v celoti objavijo ta dopis v AD ali v "Sloveniji", jim bom tudi jaz takoj poslal svoje ime. In če nam nekje zagotovijo vsaj štiri stolpce na mesec, da bomo lahko brez ccn-zure odgovarjali na njih pedti-kartja in laži, se bo vsak*tudi vedno razumljivo podpisal. Dokler pa so skeraj vedno sami tolkli po nas nepodpisani (le koliko napadov na Geratiča so podpisali v DRUŠTVA, — ČITATELJI STE PRIPRAVLJENI NAM TOMAGATI PROSIMO — • PODPIRAJTE Podjetja, ki podpirajo vaš časopis • KUPUJTE izdelke in poslužujte se podjetij, ki oglašujejo v vašem časopisu • OB nakupu določenega ogla-ševanega predmeta, povejte prodajalcu, DA STE VIDELI OGLAS V NAŠEM ČASOPISU. • S TEM POMAGATE pri izboljševanju našega lista. • POMNITE — to je VAŠ list, ki se bori, da ostane naš jezik pri življenju — in služi naši skupnosti v Kanadi. POMAGAJTE NAM POMAGATI VAM! zadnji polemiki?), jc prav, da dobijo vsaj enkrat nazaj po istem vzorcu. Razlika jc le ta, da sem jaz pazil, da sem napisal samo resnico, medtem ko so oni pazili, da so se izognoili resnici in svobod nemu razpravljanju pred isto publiko, kjer bi jo bilo mogoče dognati, izognili. Ameriški Slovenec BLED Travel Service 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio, Telef. EX. 1-8787 ureja vse potrebno za potovanje v domovino in druge dežele. Preko tvrdke Bled lahko pošljete svojim domačim živilske pakete, denar, šivalne stroje, radio aparate, kolesa in podobno. Postrežba zanesljiva, cene zmerne. Bled Travel Service sprejema tudi pismena naročila. SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu. Za SNZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Za uredniški odbor: Dr. R. čujes. Tehnična stran in oglasi: V. Mauko. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 20., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.