VELENJE, 1. MAJA 1954 PRVI MAJ - simbol borbe in zmage pr o let ar lata, praznuje delavski razred Jugoslavije skupno z delavstvom vsega sveta Te zahteve jim je narekoval neznosni socialni položaj in v ničemer omejeno kapitalistično izkoriščanje delavcev. V mnogih kapitalističnih deželah je bilo praznovanje 1. maja dolgo časa prepovedano, v nekaterih državah pa še danes ni dovoljeno. Delavskemu razredu ni bilo ničesar darovano. Tudi za svobodno proslavljanje 1. maja se je moral boriti in za dosego te pravice so padale žrlve. Prvi maj je in ostane borbeni praznik delovnih ljudi. Kljub žrtvam nobena sila ni mogla zaustaviti vse odločnejšega in močnejšega nastopanja delavskega razreda na svetovni politični pozornici. Z nastopom utemeljitelja znanstvenega socializma, velikega učitelja delavstva, Karla Marxa m njegovega zvestega sodelavca Friedricha Engelsa in njihovimi deli, je mednarodni proletariat dobil v roke tudi močno politično orožje in jasno perspektivo v boju za končno cilj, ki si ga je postavil Zato je toliko bolj pomembno dejstvo, da se je delavski razred, oprt na to najnaprednejšo teorijo, v kratki dobi zmagovitih bojev, pa tudi težkih žrtev, razvil v mogočno politično silo, ki jo mora sedaj hočeš nočeš upoštevati vsaka oblast. Zgodilo se je nekaj, kar so v prvih začetkih delavskih bojev mogli predvidevati le najrazumnejši in daljnovidni delavski voditelji: ideje najnaprednejšega razreda so osvojile svet, postale so materialna sila človeštva. Uresničilo se je, čeprav za sedaj šele v naši deželi — to kar je predvideval pokojni Karel Marx. Delavci se ne morejo osvoboditi, da istočasno ne bi osvobodili tudi ostalih, po kapitalizmu Wav tako izkoriščanih slojev prebivalca, da ne bi prinesli svobode vsemu svojemu narodu. Dejanski poraz je doživelo delavsko gibanje v Sovjetski zvezi in satelitskih državah. Danes vemo, da so bili delavci Sovjetske zveze in teh držav, nad katerimi je zavladala oblast birokratov — najnevarnejših sovražnikov socializma — prevarani v najsvetlejših upih in pričakovanjih. Varajo se tisti, ki mislijo, da je delavski razred možno trajno držati v jarmu birokratskih tla-čiteljev. Danes še toliko manj, ker je osvobodilna ideia socializma prodrla v najoddaljenejše predele sveta in se zanjo ne borijo samo delavci, temveč tudi ostali napredni in svobodoljubni ljudje v svetu. To je ista trdna in zmagoslavna zavest, s katero delovni ljudje Jugoslavije praznujemo 1. maj, zavest, ki temelji na podlagi neizpodbitnih dokazov, o zmagovitem pohodu socialistične ideje po vsem svetu, zavest, da smo tej bližajoči se zmagi soeiali7ma tudi mi delovni ljudje nove socialistične Jugoslavije doprinesli veliki in častni delež. Naša Zveza komunistov in njeno vodstvo sta izbojevala svojo odločilno borbo za svobodo in neodvisnost jugoslovanskih, pa tudi drugih narodov, vzajemno z ustvarjalnim delom za uresničenje socializma v naši deželi, ki postaja vedno bolj privlačno tudi za delovne ljudi v drugih državah. Socialistična demokracija pri nas vse lepše razvija spoštovanje osebne svobode in dostojanstva človeka. Uspehi, doseženi na področju graditve našega socialističnega gospodarslva, popolna enakopravnost našiti narodov, združenih v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, naša odločna borba za mir, to so med mnogimi drugimi dejstva, ki so Jugoslaviji prinesla ugled in spoštovanje v svetu. Prvi maj 1954 praznujemo po osvoboditvi devetič v borbi za pove-, čano mobilizacijo vseh ustvarjalnih sil v poljedelstvu in industriji, da bi dosegli večjo produktivnost dela, da bi mogli v največji meri ipov.ečati narodni dohodek in s tem zadostiti mnogim perečim zahtevam gospodarskega, kulturnega in socialnega značaja, katerim doslej še nismo mogli ugoditi. To je danes naša prva največja naloga. Povečanje ljudskega blagostanja ni mogoče brez visoke proizvodnosti dela, brez maksimalnega in smotrnega uporabljanja vseh sil in sredstev, ki so nam za dosego teh ciljev na razpolago. Le marksistična znanost daje delovnemu človeku jasno perspektivo v boju za boljšo bodočnost in omogoča vse bolj poglobljeno povezanost naših ljudi s socialistično deželo in njenimi interesi. Z revolucionarno strastjo, v globoki zavesti, da je socializem edina rešitev za trpeče človeštvo, spominjajoč se stalno Prvomajska poslanica delovnim kolektivom v Velenju in okolici Eden najbolj perečih problemov za Velenje in okolico je neodložljivo nujna rešitev šolskega vprašanja, tako glede osnovne šole, kakor glede prepotrebne popolne gimnazije, o čemer se je že ponovno pisalo v dnevnem časopisju. Dosedanji šolski prostori, deloma v v bivši grajski konjušnici, zgrajeni leta 1858 in adaptirani za šolo leta 1879, izvirajo še iz fevdalne dobe. V 5 učil- Stara spiska poslopja v Velenju. Desno: Adaptirana grajska konjušnica nicah, ki niso niii higienske niti urejene za sodoben šolski pouk, se gnc'e okoli 500 delavskih otrok tako, da se nahaja v posameznih oddelkih nad 60 učencev, kar daleč presega po zakonu dovoljeni maksimum. Šolskim potrebam služi še bivša šulferajnska šola in zasilna lesena baraka z nezadostnimi in neodgovarja-iočimi prostori. Na drugi strani pa je š'evilo šoloobiskujočih otrok v stalnem porastu, saj je v 8 letih narastlo za 355% in se bo v bodočih treh šolskih letih gotovo dvignilo na 1000 do 2000 učencev. Razumljivo da je v takih razmerah, ki so naravnost nevzdržne, kvaliteta pouka onemogočena, to se pravi, da so otroci naših rudarjev, elek^rarniških in drugih delavcev in nameščencev, najresneje ogroženi v intelektualnem pogledu, vključno z vsemi kvarnimi posledicami v poznejšem življenju, za kamero bi se morali razvijati v zdravem okolju in se za bodočnost vzgajati v primernih sodobnih učilnicah. Osnovnošolski okoliš obsega kraje: Velenje, Novo Velenje, Staro vas, Pod-kraj, Kavče, Bevče, Šalek, Konovo in Skale, torej kraje, v ka'erih živi naš rudar, ki upravičeno zahteva, da so naših padlih borcev in žrtev, ki so dale življenje za osvoboditev, storimo vse za čim lepšo in popolnejšo zmago socializma, svobode in napredka v naši domovini. Naj živi mednarodni praznik delavskega razreda! Naj živi Zveza ikomunisiov Jugoslavije, najdoslednejši borec za zmago ideologije, Marxa, Engelsa in Lenina — socializma! Naj živi naša domovina, Federativna ljudska republika Jugoslavija) Naj živi najdoslednejši borec, za zmago socializma, naš vodja in učitelj tov. Tito! G. šolski, ker obsega poleg teritorija okoliša osnovne šole Velenje še okoliše osnovne šole: Šentjanž, Šentilj, Pako, Cirkovce in Pesje. Gimnazija zajema svoj dotok novih dijakov iz vseh teh krajev. Ta pa je iz leta v leto večji z ozirom na številčni porast naštetih krajev. Velenje se ie že razvilo in se še nenehno razvija v eminentno važen industrijski center šaleške doline, ki ima vso pravico do ustanovitve popolne gimnazije, saj se bo moral že s šolskim letom 1954/55 odpreti V. razred. Vožnje iz Velenja v višjo gimnazijo v Celje ali Ravne pa doraščajoča mladina ne more vzdržati, ne glede na izdatke, ki so za starše, rudarske delavce, tudi preveliki. Ze potreba po strokovnem kadru na rudniku samem zahteva imperativno, da se delavski mladini omogoči nadaljnje izobraževanje doma. Na ta način bomo dobili inteligenco, ki bo izšla iz naših proletarskih vrst in bo kot taka najbolj razumela našo ideologijo ter se z nami najzvesteje borila za socializem. Gradnja nove moderne šole in gimnazije bo pa zahtevala ogromna finančna sredstva in mora vsak naš pošten državljan uvideti, da moramo k tem stroškom prispevati s primernimi prispevki tudi mi sami. V to svrho je Ljudski odbor mestne občine Velenje lansko leto razpisal notranje posojilo, ki pa žal doslej ini 1ako uspelo, kakor je bilo to želeti. Precej rudarjev in privatnikov je res podpisalo izjave o vpisu notranjega posojila v večjih ali manjših zneskih, plačljivih v petih zaporednih mesečnih obrokih, vplačana pa je bila dosedaj le malenkostna vsota, ker se vpisani obroki niso odtegovali, v glavnem jz razloga, ker smo prejeli odlok Zveznega izvršnega sveta v Beogradu o odobritvi razpisa krajevnega notranjega posojila še-1 le konec lanskega leta. Program prvomajske proslave njegovi otroci deležni čim kvalitetnejšega pouka. Naš rudar želi in hoče, da se v socialistični državni ureditvi rekrutira intelektualni kader i/, njegovih vrst. To je pa nemogoče, če nimamo urejenih prilik v osnovno-šolskem pouku, ki odpira otroku pot na srednjo šolo. Gimnazijski okoliš nižje gimnazije v Velenju pa je mnogo večji kot osnovno- V počastitev praznika dela, bo na predvečer, dne 30. aprila ob 19. uri v letnem gledališču AKADEMIJA z naslednjim sporedom: 1. Internacionala (izvaja rudarska godba). 2. Slavnostni govor. 3. Pevska točka (izvajajo velenjski pionirji). 4. Zborna recitacija velenjskih pionirjev. 5. Nastop orkestra glasbene šole. 6. Zborna recitacija (velenjski gimnazijci). 7. Telovadni nastop. 8. Kratek glasbeni spored rudarske godbe. Po zaključku kulturnega programa, bo otvoritev letnega kina na istem mestu, s predvajanjem dokumentarnega filma. V bližnji okolici bodo goreli kresovi in umetni ognji. V primeru slabega vremena bo proslava v domu »Svobode« (kinodvorani), ob istem času. Dne 1. maja zjutraj bo budnica, ob 11. uri pa promenadni koncert rudarske godbe ob jezeru. Verjetno bo v dopoldanskih urah skakanje padalcev v jezero in letalske akrobacije. Občinstvo pozivamo, da se v čim-večjem številu udeleži te proslave na predvečer, kakor tudi na dan 1. maja. Na dan 1. maja bodo na Okrešlju mednarodne smučarske lekme v slalo- mu in smuku v spomin na v osvobodilni borbi padlega alpinista in smučarja Francija Herleta iz Solčave. Kdor želi na Okrešelj, naj se takoj prijavi pri sindikalni podružnici rudnika lignita Velenje. Naš novi sindikalni odbor Na skupnem sestanku lanskega in novoizvoljenega delavskega sveta našega rudnika so bili v upravni odbor za mandatno dobo 1954/55 izvoljeni naslednji tovariši: 1. Koren Martin — predsednik, Rahten Ivan — namestnik; 2 Inž. Kovačič Ljubo, Romih Anton — namestnik; 3. Mravljak Hubert, inž. Kirn Jože — namestnik 4 Kumer Luka, Kos Franc, namestnik; 5. Zamuda Luka, Hajsinger Martin — namestnik; 6. Oštir Adolf, Drev Franc — namestnik; 7. Oven Miha, Klančnik Dominik — namestnik 8. Novak Ivan, Korenič Alojz — namestnik. Vsi člani kolektiva iskreno želimo, da bi naš novi upravni odbor pri njegovem težkem in odgovornem delu vodili interesi kolektiva in vse naše socialistične skupnosti. Na sestanku vseh upravnikov podjetji, zastopnikov množičnih organizacij in predstavnikov oblasti, ki je bil ob številni udeležbi aprila letos, pa so soglasno sklenili akcijo za vpis in plačevanje našega ljudskega posojila in gradnjo osnovne šole in gimnazije v Velenju vsestransko poživeti in realizirati. Leios je tudi veliko laže nadaljevati s to akcijo. Dočim so lani ljudje še z nezaupanjem gledali na celo zadevo, je danes že vsakomur znano, da se je z. gradnjo šole — največ po zaslugi rudnika — že pričelo, in da se vztrajno nadaljuje, o čemer se lahko vsakdo prepriča. Vsem podpisnikom izjav o vpisu našega notranjega posojila sporočamo s tem, da so njihove obveze s podpisi o višini obljubljenih prispevkov pravno-veljavne, in da zahtevata naša čast in naš narodni ponos, da vsak svojo dano obvezo tudi možato izpolni. Zato bodo izplačilne blagajne z mesecem majem vsem podpisnikom ljudskega posojila že začele odtegovali od zaslužkov dogovorjene obroke do popolnega vplačila vpisane vsoJe^ Treba pa bo v to akcijo zaradi vpisa posojila zajeti še vse tiste, ki dosedaj izjav o vpisu niso podpisali. O uspehu akcije bomo mesečno obveščali našo javnost z obvestili v časopisu »Velenjski rudar«. Ravno tako bomo posvečali vso skrb tudi šolam v Skalah in Paki. Tovariši in tovarišice! V imenu Ljudskega odbora mestne občine Velenje, Vam najiskreneje čestitam k vašemu največjemu prazniku — 1. maju! Proslavimo letos največji delavski praznik s trdno odločnostjo, da bo vsak izmed nas storil vse, da akcija za vpis in plačilo ljudskega posojila za gradnjo osnovne šole in gimnazije v Velenju v polni meri uspe, pri čemer naj nas vodi geslo: »Šolo gradimo — za našo mladino!« LOMO Velenje: Hudobrežnik Franc Gradbišče nove šole v Novem Velenju Velik praznik delovnih ljudi vsega sveta Minulo je že mnogo let, odkar so v industrijskih državah Zahoda delavci na dan 1. maja prvič šli na ulico v demonstrativnih sprevodih, nosili transparente, na katerih so bile napisane njihove zahteve, za katerih uveljavljanje so se v tistih časih borili. Iteteftjsti LETO II - ŠTEVILKA 6 IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE CEfjA POSAMEZNI ŠTEVILKI 10 DIN To jc bila doba, ko delavski razred še ni imel zgrajenih političnih organizacij, doba kcpiializma, ki se >je približevala vrhuncu svojega razvoja, doba brezobzirnega izkoriščanja delavcev in neomejene politične oblasti kapitalizma nad ljudskimi množicami. Razumljivo je, da so v tej dobi v skladu z močjo svojih organizacii delavci na dan I. maja še posebno odločno postavljali svoje najelementarnejše zahteve gospodarskega in socialnega značaja, predvsem osemurni delavnik, ker je bil takrat dvanaisturni delovni čas, redno izplačevanje plač, ki so jih zadrževali po več mesecev, pomoč nezaposlenim in onemoglim delavcem itd. rr.EJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO - UREDNIŠTVO: RUDNIK \ l.l-NJE. ČEKOVNI RAC. STEV. 622-T-4 PRI N. 11. ŠOŠTANJ. TISK CF.IJSKE TISKARNE V CELJU Nehaj misli o pomenu in namenu zakona o kmetijskem zemljiškem skladu in zakonu o odpravi viničarskih in podobnih razmerij KU LTURA Na podeželju se mnogo govori o izvajanju zakonov o kmetijskem zemljiškem skladu in zakonu o odpravi viničarskih in podobnih razmerij, še več pa o teh dveh zakonih pišejo časopisi, predvsem »Mariborski večer«, ker je prav v OLO Maribor-okolica največ primerov odkupa zemljišč po teh dveh zakonih. Zaradi tega bi bilo dobro, da tudi prebivalstvo šaleške doline kaj več izve o teh dveh zakonih, ki prinašata marsikaj za našega delovnega človeka. Zakon o kmetijskem zemljiškem skladu je izšel v Ur. listu FLRJ, št. 22/150, dne 27. maja 1953. Ta zakon predvideva v svojem 3. členu, da pride vsa obdelovalna zemlja privatnih lastnikov čez 10 ha v zemljiški sklad splošnega ljudskega premoženja in postane s tem državna last. S posebnim odlokom je predvidena tudi odškodnina za tako odkupljena zemljišča, katera se izplača bivšim lastnikom v 20 letih. Odškodnina se določi po vrednosti in boniteti odkupljenih zemljišč, in sicer za 1 ha obdelovalne zemlje 1. bon. raz. se plača 100.000 din, za 1 ha obdelovalne zemlje 8. bon. razreda pa 30.000 din. Ta zakon bi moral po katastarskih podatkih zajeti OLO Šoštanj približno 632 ha obdelovalne zemlje, a jo je po dejanski preverbi na terenu zajel le približno 36 ha. Okrajna komisija za kmet. zemlj. sklad OLO Šoštanj je vse primere obdelala posamič na terenu in tako ugotovila, da pri v poštev le 19 posestnikov na območju OLO Šoštanj. Košenice, katere je po katastru smatrati za travnike, se ne štejejo v obdelovalno zemljo, vse pa predstavljajo travnike z enim odkosam. Skupna odškodnina za to odkupljeno zemljo znaša 2,466.631 din. Po občinah so prišli v poštev za odkup zemlje po tem zakonu naslednji kmelje, in sicer: v LOMO Velenje Voh lože in Jelen Ana, v LOMO Šoštanj, Apai Ivan, Napotnik Jakob, Rožič Neža, Sevčnikar "Matilda, Navodnik—Godec, v občini Mozirje Goričar Matija, v občini Rcčica Firšt Anton, v občini Nazarje Remic Franc in Zagožen Peter, v občini Gornji grad Kolenc Ivan, Tcvž Jože, Zagožen Jakob, v občini Ljubno Sušnik Valentin, Stiglic Franc, Firšt Elizabeta in Rakun Antonija, v občini I.uče Plaznik Jakob. V občinah Solčava in Šmartno ob Paki ta zakon ni zajel nobenega izmed kmečkih posestnikov. Zakon sam daje prizadetim velike možnosti glede tega ali spadajo pod odkup zemlje po zakonu ali ne; kmetje imaio možnost vložitve tožbe na Okrožno sodišče v Celju, ki končno odloči, ali spadajo pod odkup ali ne. Dva, in sicer Navodnik—Godec in Sušnik sta se te možnosti poslužila, vendar zadeva še ni dokončno rešena, ker bo zadnjo besedo izreklo Vrhovno sodišče LRS. Važno vprašanje pri tem zakonu je, ali se sploh vsi zavedamo revolucionarne vsebine zakona samega, ker je zakon s svojo vsebino zadel ob staro kapitalistično miselnost, kateri je zemljiška lastnina največja svetinja. Ta miselnost je bil tudi podlaga za vse lisic govorice po vaseh v zvezi z delom okrajnih komisij z »odvzemanjem zemlje«, kajti reakcionarni elementi so raznesli govorice, da je odvzemanje presežka" preko 10 ha obdelovalne zemlje šele začetek, češ da se bo nadalje delovnim kmetom odvzemala obdelovalna zemlja ha za ha itd. Toda, če zakon o kmetijskem zemljiškem skladu dobro razumemo, nima niti najmanj tega namena, marveč ravno nasprotno. S tem zakonom so zaščiteni mali in delovni kmetje izpod 10 ha obdelovalne zemlje. V primeru sprostitve prodaje nepremičnin, namreč ne bo mogoče raznim vaškim velikim kmetom, špekulantom in drugim, ki še imajo posestvu / 10 ha obdelovalne zemlje, nakupiti niti m2 več obdelovalne zemlje. S tem zakonom torej odpade siroti vseh revnih in delovnih kmetov, da bi padli zopet pod odvisnost od zgoraj navedenih izkoriščevalcev in bi jim morali hlapčevati in odsluževati z delom. Zakon sam torej ščiti večino kmetov pred manjšino in ni več bojazni, da bi jih ta kdaj podita / njihove zemlje in jih ponovno pognala v bedo in hlapčevanic. Namen tega zakona torej ni skrit, kdor ie pošten mora priznati, da nikakor ni naperjen proti delovnemu kmetu, kakor so hoteli to prikazali gotovi reakcionarni elementi na vasi kmečkim ljudem. Celo pomagal bo, da se bodo mali kmetje čutili bolj varne na svoji posesti. Predvideno je, da pride v vsej LR Sloveniji pod odkup po tem zakonu okrog 6500 ha zemlje, od lega največ v OLO Maribor-okolica, dočim Tolmin in Sežana nimata nobenega primera. Velike važnosti je tudi drugi zakon, ki se izvaja samo na področju LR Slovenije, dn sicer »Zakon o odpravi viničarskih in podobnih razmerij«, ki je bil objavljen v Ur. 1. LRS, št. 22/77-53. Namen in smisel tega zakona je odprava starih, poltevdalnih odnosov med lastnikom zemlje in viničarjem. Tukaj gre v prvi vrsti za odpravo starega trajnega razmerja, ko so morali viničar, ofer in hubofer stanovanje in deputatno zemljo odsluževati z delom in obdelovanjem vinograda in ostale zemlje. Viničar je moral obdelati celoten vinograd, a je zato imel malo deputatne zemlje in dobil je par hlebov kruha in par litrov mošta ter stanovanje. Denarnega plačila ni nikoli dobil, stanovanje pa je bilo tako skromno in slabo, da v večini primerov sploh ni mogoče govoriti, da je to stanovanje. Oferji pa so morali kmetu delati na njegovo vsakokratno zahtevo, ne pa, kadar bi ofer lahko šel delat. Oferji so morah rediti gospodarjem tudi gotovo število živine, sami pa so si lahko redili poleg te živine kako ovco ali kozo. V našem okraju ni bilo mnogo takih primerov, obstojalo je vsega skupaj 5 oferij in 5 viničarij. Oferije so bile v občini Šoštanj 3 pri enem kmetu in v občini Luče ena. Lastnik te oferije ima domačijo v Rečici ob Savinji, ena ofe-rija pa je bila v občini Velenje v Paki nad Salekom. Vseh 5 viničarij pa se nahaja v občini Velenje, njihovi lastniki pa imajo svoje domačije v OLO Slovenj Gradec in v Mariboru. Viničarije so bile last Zupane Jožeta, Smo.nkar Ferdota in Naveršnik Franca iz Doliča, nadalje Goršek Marije iz Straž pri Slovenj Gradcu in Zoreč Frančiške iz Maribora. Lastniki oferij so v Belih vodah Stropnik Jože, v Lučah Rakun Ivan iz Rečice in Krajcer Ivanka iz Pake nad Salekom. Skupno je prišlo s tem zakonom v sklad splošnega ljudskega premoženja ca. 24 ha zemlje, za kar bodo njihovi lastniki dobili odškodnino v znesku din 1,898.154.-. Na splošno bo prišlo v sklad splošnega ljudskega premoženja v vsej LR Sloveniji na podlagi izvajanja tega zakona okrog 2.800 ha zemlje z. vinogradi, ki tvorijo največji del te površine. Tudi pri izvajanju tega zakona je dana bivšemu lastniku možnost, da vloži tožbo pri Okrožnem sodišču. Zoper odločbo okrajne komisije so se poslu-žili tožbenega postopka v našem okraju vsi trije lastniki vinogradov iz Doliča, a tožbe so izgubili, ker je bilo s pričami dokazano, da je obstojalo vini-čarsko razmerje v smislu zakona. Nekateri bivši lastniki se pri izvajanju lega zakona poslužujejo vseh mogočih metod, da bi izsilili, da bi jim ostali vinogradi. Eni podkupujejo bivše viničarje z vsemi mogočimi dobrotami, drugi jim odpovedujejo stanovanja, celo peči jim rušijo iz stanovanj, da bi jih pridobili zase, s silo ali s prigovarjanjem, da bi pred okrožnim sodiščem govorili v njihov prid. Č. A. Prizor iz drame »Ana Christie« Dve leti bo, odkar je ustanovljeno delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. Smernice, ki jih ima to društvo, so take, da hoče, razen na drugih poljih kulture, tudi na polju razširjenja igralske umetnosti doseči napredek. To je eden izmed najbolj sprejemljivih in dostopnih načinov vzgoje našega delovnega človeka. Napredovanje je počasno in ne sme vzeti potrpežljivosti tistim, ki se čutijo poklicane prevzgojiti človeka. Pre-vzgojiiti se pa mora v njem tudi gledanje na umetnost in vzbuditi potrebo, da si to umetnost prisvoji kot nekaj neobhodnega in potrebnega. Kljub temu, da vemo, da naša publika zahteva na oder burke, so nam v tej sezoni naši Svobodaši postavili na deske kar dve drami drugo za drugo. Ti dve igri sta pretresli tiste, ki so ju razumeli. Tistega pa, ki ju ni povsem razumel, pa sta pripravili do tega, da je pričel razmišljati o problemih človeka in življenja. Je pa nekaj poedin-cev med občinstvom, katerim se zdi najbolj tragična scena smešna. Smeh v takih trenotkih kaže koliko dela je še pred nami, da bo vsakdo med nami znal ceniti gledališko umetnost. Med predvajanjem igre »Kdo je po-žigalec«? je bilo zapaziti nekaj neob-zirnih gledalcev, ki so motili ostale s svojim govorjenjem in sprehajanjem po dvorani. To ni prav! Na gledališče se moramo navaditi in se boriti proti težnjam, da naj se na našem odru predvajajo samo burke, v bistvu plitve šaloigre, kajti prava umetnost je v obravnavanju problemov iz vseh področij človeškega življenja in udejstvovanja. Oder »Svobode«, bo moral, če hoče iti po načelih razširjanja umetnosti in kulture, ki je last delovnega človeka, vztrajati, da se bo občinstvu približeval le s kakovostnimi deli. Dosledno se bo moral izogibati vsakršne plaže in del, ki so preživela, oziroma preveč favorizirajo dobo, ki je za nami in nosilce te dobe — izkoriščevalski razred. Naš okus se bo polagoma izboljševal. Ne bo več zahtev po solzavih, osladnih in plitvih limonadah ali neumnih burkah. Ne bomo iskali v gledališču le plehke zabave, kjer lahko možgane spustiš na pašo, temveč bomo razmišljali in iz vsake dobro podane igre odnesli domov tudi nekaj v svojem srcu. Bodimo prepričani, da se tedaj ne bo več zgodilo, da bi ob koncu igre le nekaj ljudi ploskalo, ostali pa bi hiteli k izhodu, ne da bi se zahvalili igralcem za njihov trud s ploskanjem. Na drugi strani pa se morajo naši igralci truditi, da bodo razvijali v sebi svoje sposobnosti, da bodo kos vsem, pa tudi najtežjim vlogam. ON Prizor iz drame »Stilmondski župan*-. Jubilejna predstava tov. Toneta Kumika Dogadjaj zidarske brigade iz Hrvatske u jami Zadatak naše brigade bio je završiti pumparnicu u močvarniku do 31. de-ccmbra 1953. Bili smo upoznati, da su u to vreme bili slabi učinci na "raznim radnim mjestima u močvarniku. Pred nas je rudnik postavio, da se mora rad-ni efekai isproviii šlo je naša brigada po dolasku u iamu i pokazala. Kod dolaska u jamu smo naišti na ti jop prijem od sirane naših rukovo-dioca. Nadzornici su se svakog dana interesirali za naš rad i efekat. Prvih dana svakako nisu mogli bili zadovoljni su nama jer se nismo još priučili na radne iivjete u jami. Sve nam ie bilo novo i prvi puta smo vidjeli jamu. Prve dane su nas vodili na radna miesiu naši nadzornici te nas upučivali kako se po jami kreče. Upoznati su nas sa svim opasnostima i kako se treba kloniti od opasnosti da se rudar ne ozljedi. Takodjer su nas podučili kako se pravilno radi. Zato im se pano zahvaljujemo. Po drugoj strani puk su nas rudari, sa kojima smo radili, plašili sa plinom, da ie bilo puno smrtnih nesreča i tako dalje. Ali sve to nije uticalo na nas i na naš rad. Pored toga su nam govorili, da nesmijemo više uraditi nego oni jer bi sa tirne pokvarili njihove akorde i tirne njih upropastili. Rekli so cla treba malo radili a dobro zaiaciiti. A kad su vidjeli da nas ne mogu pregovoriti on-da su nas litjeli ubjediti da se nam naš rad neče priznati a ni platili. Mi smo za svoj rad dobili priznanje a i plačen nam je bio u redu. No, pored ovakvili mi smo doživjeli još i druge ispade. Ako je bilo treba nešio na radilištu uraditi, onda su ci-nički podvaljivali: »To če napraviti Hrvati.« Kada smo išli na izvoznu kr-letku čuli smo primjedbe: »Idu Hrvati, ne puštajte ih na šalu.« Ali kasnije se dogodilo nešto preko čega se ne može preči. Jedan od ruda,ra je rekao, da su svi Hrvati banda. Ja ga neču kriti več ču reči tko je. To je Hudovernik Martin. Mi pitamo druga Hudovernika što je time mislio? Da li nije upoznat koliko je palo žrtava za naše nacionalno oslobodjenje? Mislimo da je slabo upoznat što znače riječi bratstvo i jedinstvo. Je li on znade da su pali naši najbolji drugovi za konač-no oslobodjenje? Takve koji su razbijali naše jedinstvo, gonili su naši odredi za vreme narodnooslobodilačke borbe. Takodjer i danas nema mjesta lakvim ljudima u našim kolektivima. Nema mjesta onima, koji imaju mržnju prema bilo kojoj naciji u našoj zemlji. Naše bratslvo nisu mogle razbiti Hitlerove i Paveličeve horde a još če ga manje razbiti ovakovi pojedinci. Uvjek čemo se borili proiiv ovakvili lipova jer zna-demo cijeniii našu slobodu i jedinstvo, koje je slečeno u krvavoi borbi. Kleklin Ivan Opomba uredniškega odbora: Članek, ki smo ga prejeli od tov. Kle-klina, objavljamo v celoti v njegovem materinskem jeziku — hrvaščini. Popolnoma se pridružujemo ogorčenju tov. Kleklina zaradi šovinističnega in protiustavnega izpada člana našega kolektiva Hudovernika Martina, proti tovarišem Hrvatom. Delavskemu svetu in upravnemu odboru rudnika predlagajo, da podvzame najoslrejše mere proti njemu in s lem opere čast našega poštenega kolektiva, ki najostreje obsoja nesramen Hudovernikov izpad. Madžarski kominiormovci nO®Csdc!SO fflCJS Med ostalim je budimpeštanski radio pred nedavnim v slovenski oddaji posvetil precej časa kvaliteti velenjskega premoga, ki da se je tako poslabšala, da ga v gospodinjstvu sploh ni več mogoče uporabljati itd. Madžarski kominformovci so tudi ugotovili, da se je kvaliteta našega lignita poslabšala na račun znižanja cen. Res ganljiva skrb za našega potrošnika, kajne? Vsa naša slovenska javnost in vsi potrošniki v bratskih republikah vedo, da je trenutno poslabšanje kvalitete bilo posledica večjih tehničnih motenj v separaciji pri novem jašku in da se naš kolektiv vztrajno trudi, da bi vse te napake odstranil. Pri tem imamo uspeh in kvaliteta se izboljšuje. Ves ta problem smo po dnevnem časopisju in radiu posredovali vsej naši javnosti, ne da nas bi na to opozoril kdorkoli, najmanj pa kominformovska bratovščina iz Budimpešte. Sicer pa, kdo jim še verjame? Prepričevali so svet, da Tito pošilja svoje divizije na Korejo, lagali so svojemu zasužnjenemu ljudstvu in vsemu svetu, da se oborožujemo za napad na Sovjetsko zvezo in njene satelite (mi šest-najstmilijonski narod prodi 300 milijonom). Res ne bi bilo slabo, če bi njihove oddaje za Jugoslavijo vključili kot posebno atrakcijo v program veselega večera naših radijskih postaj. Še vse kaj drugega ste poskušali gospodje, da bi nam škodovali, da bi raz- bili našo enotnost in omajali zaupanje našega ljudstva v državno in politično vodstvo, pa ste klavrno pogreli. Kolikokrat so se že zaletavali v naš delavski razed, ker jim ni bilo všeč, da ni reagiral na njihove v celoti nekvalificirane izpade in da ni izgubil živcev. Na mnogokaj so pri tem pozabili, predvsem pa, da imajo v tem primeru opraviti s ponosnim in hrabrim narodom, ki si je priboril usodo sam in si bo tudi bodočnost koval sam pod vodstvom ZKJ in tovarišev, ki so nas zmagovito in požrtvovalno vodili v vojni ter v prvih, najtežjih fazah izgradnje našega jugoslovanskega socializma. Trdno smo prepričani, da bomo po začrtani poti prišli do cilja. Gospodje v Moskvi, Budimpešti m drugod za »železno zaveso« so res slepi, da ne uvidijo, da so njihovi žolčni izbruhi na račun našega delavskega razreda ter državnega in političnega vodstva le ponovni dokazi za pravilnost naše poti. Mi velenjski rudarji se tega zavedamo. Prav nič nimamo proti,, če nam tudi še v bodoče poveste kako pravljico iz našega rudnika. Nam je to v zabavo in vzpodbudo. K. imo vec povezave V nedeljo, 11. 4. 1954 so se zbrali v posebni sobi kavarne »Central.< v Velenju člani invalidske organizacije mesta in okolice Velenja nu svoj redni letni občni zbor. Udeležba je bila za naše prilike še dokaj zadovoljiva, soj je bilo navzočih od 149 včlanjenih okoli 70 članov. Poleg mnogih problemov in organizacijskih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu, je bilo dosti razprave o tem, kako vzpostavili tesnejšo povezavo z lokalnimi faktorji, kot ljudsko oblastjo, ZB, SZDL in ostalimi. Nedvomno je organizacija dosegla — lahko rečemo — zadovoljive uspehe na svojem področju, vendar jc pogrešata tesnejših stikov in sodelovanju z navedenimi organizacijami, kar bi njej in zainteresiranim organizacijam mmogo koristilo. Upravičeno trdim, da večkrat ne najdemo dolžnega razumevanja organov oblasti do organizacije, ki ima največ zaslug za to, kur danes imaimo. Razen zastopniku nam naibližnje organizacije, ZB, nam ni bilo dano viideH nobenega odbornika LOMO niti predstavnika SZDL naše občine. Vkljub temu ie bilo delo skupščine plodno, soj ie razčistila precej vprašanj in problemov. Na koncu ie bil : v >ljen nov odbor ZVVI Velenja s tovarišem Tonetom Kurnikom in Ivanom Kugjov-ničem na čelu. Oba tovariša z ostailimi odborniki sta nam jamstvo, da bo dJelo invalidske organizacije v tem letui še plodnejše, kot je bilo lani. V. S. Srčna kultura Dne 14. aprila sta se tov. Mara Fi-šerjeva in Zupančičeva oglasili pri Re-bernaku Jakobu, ki stanuje v velenjskem gradu, da mu sporoče, da bo njegov sin odšel s skupino velenjskih otrok na brezplačno letovanje ob morju. Preskrbljeno je bilo celo za otrokovo perilo in obleko. Namesto, da bi bil za lepe počitnice, ki so bile pripravljene njegovemu otroku hvaležen, je Rebernak skujpno s svojo ženo začel na obe tovariišici vpiti in ju zmerjati, da sta se odstranili Tak odnos do svojega lastnega otrroka in ljudi, ki detetu žele dobro v vvsej goloti kaže neverjetno surovost Rebber-naka in njegove žene. Nujno se nmo-ramo vprašati, kako naj bodo staršši s tako srčno kulturo vzgojitelji svffojih otrok. Gradbena sezona in uporaba zemljišč za gradnjo Gradbena sezona se je pričela. Vse gradnje pa so bile ustavljene, četudi so investitorji že imeli gradbena dovoljenja, a z delom še niso pričeli in zaradi tega, ker je ftzšla republiška uredba o uporabi zemljišč za gradbene namene, s katero se hoče preprečiti nesmotrno koriščenje zemljišč in kraju neprimerno postavljanje zgradb. V okraju Šoštanj je še nedovršenih objektov v gradnji 151, in to: državnih zgradb 30, zadružnih 7, družbenih 4 in zasebnih 110. Izdanih je bilo gradbenih dovoljenj še za 19 državnih, 4 zadružne, 3 družbene in 127 zasebnih zgradb, ki jim je lokacija že bila odobrena in je skladna z novimi predpisi. Poleg teh gradenj, ki so odobrene in ki se bodo po uveljavitvi odloka OLO lahko nadaljevale, se na področju okraja gradi brez gradbenega dovoljenja in določene ožje lokacije 15 državnih, 2 družbeni, 4 zadružne in 44 zasebnih zgradb. Proti kršiteljem gradbenih predpisov je uveden postopek, ki bo pri nekaterih končal z porušitvijo neodobrenega objekta. Gradbeni interesenti naj pred pričet-kom gradnje zaprosijo za gradbeno dovoljenje in lokacijsko odobrenje. Priglasitev mora obsegati tele podatke: a) da ima investitor svoj stavbni svet. Kot dokaz je priložiti dokaz o lastništvu s priloženim izpisom iz zemljiške knjige in overjeno mapno kopijo, katera se dobi pri Upravi za kataster; b) če je delavec ali uslužbenec, mora priložiti potrdilo delodajalca, da je v službenem razmerju (zaradi oprostitve taks); c) kakšno stavbo želi graditi in število stanovanj, koliko članska je njegova družina in ali že ima svojo lastno hišo; f) da bo gradil na kraju, kjer je ožja lokacija odobrena, za kar priloži odločbo o odobritvi lokacije; g) načrt hiše se predloži v štirih izvodih v merilu 1:100 komisiji za revizijo programov in projektov pri OLO v potrditev. Načrt mora obsegati: si-tuacijsko skico stavbišča v merilu 1:500, tloris za temelj, klet, pritličje, vsako nadstropje, podstrešje in streho; navpični presek hiše od strehe do temelja; načrt za kanalizacijo, načrt za vodovod, električno instalacijo in druge načrte, ki so zaradi posebnosti hiše potrebni. h) predračun del mora obsegati vse vrste in količine materiala in plač za izvedbo gradbenih del, ki so predvidena z načrtom; i) predračunu priloži planski pokazatelj s tabelarnim pregledom uporabljene delovne sile in posamezniih vrst materiala za vse vrste del, ki se izvajajo na stavbi, kakor tudi tehnično poročilo projektanta. Ko tako urejene dokumente, pravilno loži s prošnjo za lokacijsko komisijo, gradbeno komisijo in revizijsko komisijo na OLO — Gospodarski svet — Šoštanj, bo predmet vzet v postopek in razpisana komisija, ki bo dokončno odločila, ali se bo gradnja lahko odobrila in izdalo tozadevno gradbeno dovoljenje, brez katerega naj nihče ne prične z gradnjo, ker se prekrški hudo kaznujejo. Ce gradbeni interesent vse pravilno predloži v odobritev, se mu bo gradbeno dovoljenje v najkrajšem času izdalo. Da bi se gradnja objektov za katere so že izdana gradbena dovoljenja lahko nadaljevale ter izdajala interesentom nova lokacijska in gradbena dovoljenja, je OLO Šoštanj na svojih ločenih sejah obeh zborov dne 10. marca 1954 sprejel odlok, ki se glasi: ODLOK -o uporabi zemljišč za gradbene namene na območju okraja Šoštanj. 1. člen V mestih, trgih in vaseh se smejo •uporabljati za splošne gradbene namene le tista zemljišča, ki so z začas-Jiimi ali dokončnimi urbanističnimi in regionalnimi načrti predvidena za razširitev kraja. 2. člen Ce sicer ni zadržkov za gradnjo na določenem zemljišču, se morajo za splošne gradnje uporabljati v prvi vrsti tista zemljišča, ki omogočajo nastanek oziroma povečanje strnjenih naselij in zaselkov. 3. člen Za gradnjo javnih komunikacijskih in komunalnih naprav se lahko izbere katero koli zemljišče, izvzemši eksplo-atacijskih, servitutnih in zaščitnih zemljišč. Izjeme dovoljuje Svet za komunalne zadeve OLO. 4. člen Za gradbene namene se ne smejo, oziroma se smejo samo ob posebnih pogojih uporabiti kmetijska zemljišča (vrtovi, njive, vinogradi), rudna zemljišča, zaščitena zemljišča kot narodni park v Logarski dolini, Robanov in Matkov kot, gozdovi TE Šoštanj ter vsi drugi industrijski gozdovi, gozdovi bolnišnice za TBC v Topolšici ter vsa zemljišča, predvidena za graditev industrije, cest, železnic, regulacije voda in ostalih občih javnih naprav. 5. člen Ob odobravanju ožjih lokacij morajo lokacijske komisije upoštevati določila tega odloka in v vsakem posameznem primeru proučiti položaj zemljišča in druge okolnosti, ki bi mogle vplivati na odobritev ožje lokacije odnosno izdajo gradbenega dovoljenja. 6. člen Ko bo izdal Državni sekretariat za gospodarstvo LRS Ljubljana podrobnejše predpise za izvajanje uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene, se vse določbe tega odloka razveljavijo, v kolikor bi bile nasprotne z izdanimi predpisi, nasprotno pa se odlok z istimi dopolni. 7. člen Kršitelj tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 din. 8. člen Investitor ima pravico pritožbe na Državni sekretariat za gospodarstvo Za razumevanje sedanjega stanja v zdravstveni službi na področju občine Velenje, je treba poznati v prvi vrsti stanje kakršno je bilo v predvojnih letih in vsa leta po vojni. Pred vojno je bilo v rudniku lignita zaposlenih od 400 do 800 rudarjev. Zadnja številka se nanaša na leto 1941. V vseh predvojnh letih od leta 1930 dalje, sta službovala v Velenju stalno po dva zdravnika. Zdravniško delo je bilo razdeljeno tako, da je zdravnik Bratovske skladnice oskrboval rudarje in njihove družine v bolnici Bratovske skladnice v Pesjem, kjer so razpolagali s 15 bolniškimi posteljami, splošno zdravniško ordinacijo ter priročno lekarno. Vzporedno z ordinacijo Bratovske skladnice je imela občina tudi svojega občinskega zdravnika, ki se je pod tedanjimi pogoji posluževal svoje privatne zdravniške ordinacije. Zdravnik Bratovske skladnice je imel prav tako v Velenju svojo privatno zdravniško ordinacijo. Tako stanje je vladalo v vsej predvojni periodi. Med okupacijo so se zdravstvene prilike, kakor povsod drugod, tudi v Velenju poslabšale. Služboval je le en sam zdravnik. Takoj po vojni je ostalo stanje zdravstvene službe domala isto kot med vojno. Vse do leta 1954 smo imeli samo enega zdravnika, ki je imel dolžnost oskrbovati vse zaposlene pri rudniku lignita Velenje, kakor tudi vse ostalo prebivalstvo. Zdravniška ordinacija je bila v prvih povojnih letih do leta 1948 omejena na zapuščino Bratovske skladnice v Pesjem. Zdravnik je imel svojo privatno ordinacijo v Velenju. Teh dveh ordinacij so se posluževali vsi prebivalci v Velenju. Stalež zaposlenih rudarjev je silno porastel in se dvignil na dvakratno predvojno višino. Vzporedno s tem se je povečalo število prebivalcev v Velenju in znaša po zadnjem ljudskem šletju nekaj manj kot 10.000 ljudi. Leta 1952 je bila ukinjena tudi privatna zdravniška ordinacija v Velenju. Leta 1948 pa je rudnik stavil na razpolago zasilne prostore za tako imenovano obratno ambulanto, ki ji je razumevajoč potrebe zdravstvene službe za rudarje, nudil tekom leta 1952 sodobne in primerne prostore, kakor tudi nabavil zadostno količino zdravniškega instrumentarija. Konec leta 1952 je bila situacija glede zdravstvene službe v Velenju naslednja: Obstojali sla dve zdravniški ordinaciji socialnega zavarovanja, in sicer ena v sklopu obrala rudnika, druga pa za svojce in ostale zavarovance v prostorih bivše Bratovske skladnice. Bolnica v Pesjem je razpolagala z 23 bolniškimi posteljami. Vse skupaj je oskrboval te en zdravnik s pomočjo nezadostno kvalificiranega bolničarskega kadra. Prav iz tega razloga je bila bolnica na tako nizkem strokovnem nivoju, da je bila večinoma nezasedena in je bila zaradi nerentabilnosti ob prehodu na samostojno gospodarjenje v zdravstvenih ustanovah tudi ukinjena. l eto 1953 v pogledu izboljšanja zdravstvene službe v obstoječe stanje ni prineslo pozitivnih sprememb. Omeniti ie treba, da ie velenjska občina razen enega samega zdravnika ostajala ves čas brez srednjega medicinskega kadra, to je brez medicinskih sester. V občini službujeta le dva bolničarja in tri babicc. Vse našteto zdravstveno osobje naj bi zadoščalo za zdravstveno oskrbo 10.000 prebivalcev. Zaradi preobremenjenosti zdravstvenega osebja v vseh osmih povojnih letih, le-to ni moglo opravljati drugega kot gasiti požare, t. j. omejevati se na zdravljenje bolezni. Vsa ostala zdravstvena služba na področju preprečevanja bolezni je ostajala ob strani, čeprav smo se dobro zavedali kolike važnosti je tudi preprečevanje. Oprema je v zdravstvenih ustanovah od leta 1945 do 1953 ostala ves čas ista, in sicer smo razpolagali le s tem, česar se je posluževala ambulanta Bratovske skladnice v letih od 1930 do 1941 in kar je bilo prinešenega in očuvanega med okupacijo. LRS v Ljubljani, v kolikor smatra, da mu je bila odbita ožja lokacija odnosno gradbeno dovoljenje na določenem zemljišču v nasprotju z določili tega odloka. 9. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu LRS. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ Predsednik: Ulrih Tone 1. r. Prepričan sem, da bo sedaj marsikateremu gradbenemu interesentu laže razumeti zakaj še nekaj prošenj za gradbena dovoljenja ni rešenih. Povda-riti pa je treba, da so mnogi prosilci za gradbena dovoljenja bili opominjani, da dopolnijo svoje vloge z dokumenti —• vendar zahtevi še niso zadostili. Vse dotlej, dokler niso podani vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, se isto ne more izdati, čeprav je potreba po stanovanjskem fondu še tako velika. Vsaka gradnja mora biti gospodarsko in pravno pravilno dokumentirana in dovoljena. Volk Miloš Za prevoz bolnikov v predvojnem času je služil samo vlak. Leta 1945 je bila ustanovljena reševalna postaja v Velenju v sklopu organizacije RK, ki je dobila od Ministrstva za ljudsko zdravstvo star vojaški rešilni avtomobil, ki je za potrebe Velenja služil do leta 1950 in ga je nato nadomestil nov rešilni avto, ki pa je do danes prevozil že preko 300.000 km. Ta avto je vse do konca leta 1953 oskrboval s prevozi ves šo-štanjski okraj. Sredi leta 1953 smo uvideli nemogoče stanje v zdravstveni službi in pokrenili akcijo za gradnjo novega zdravstvenega doma v Velenju. S pomočjo kreditov pri Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO, nam je uspelo, da smo dali v izdelavo načrte za občinski zdravstveni dom. Razlog za to je bila predvsem neprimernost dosedanjih prostorov v preko 50 let stari zgradbi v Pesjem, oddaljenost kraja zdravniške ordinacije od naselja, predvsem novega in potreba po razširitvi matične zdravstvene ustanove tudi v smislu centra za preventivno zdravstveno zaščito. Nadaljnji momenti, ki so govorili v prilog gradnji nove zdravstvene ustanove so bili naslednji: V Velenju za 10.000 ljudi nimamo lekarne. Zobna ambulanta se stiska v prostorih nekdanje privatne zdravniške ordinacije. Z novim letom 1954 smo doživeli v naši občini neznaten napredek v zdravstveni službi s tem, da je nastopil službovanje še en zdravnik. V ta namen smo v Velenju adaptirali privatno stanovanje za zdravniško ordinacijo. Vse ostale zdravniške prilike pa so ostale iste kot doslej. Hoteč ponoviti analizo sedanjega stanja bom naštel prilike kakršne so v velenjski občini danes. Rudnik Velenje ima svojo obratno ambulanto v sodobnih prostorih, ima svojega obratnega zdravnika, ki skrbi za kurativno in preventivno službo v podjetju. Ambulanta je z majhnimi izjemami sodobno opremljena. Razpolaga z zadostnim številom zdravstvenega kadra, razen nujno potrebne medicinske sestre. Ima zadostno količino zdravniškega instrumentarija in apara-iov, primerno opremljen laboratorij, le rentgenskega aparata nima. Splošna ordinacija v Velenju ima tudi svojega zdravnika in v kurativnem pogledu zadošča sedanjim potrebam prebivalstva. Oprema splošne ordinacije pa je zelo slaba in nezadostna, kljub nabavam v letu 1954. Ta ordinacija ne premore zadostnih prostorov za preventivno zdravstveno službo, niti za zaščito matere in olroka, kaj šele za šolsko ambulanto, za zaščito nosečih in ostalih prepofrebnili zdravstvenih področij. Malo se čuje o tej organizaciji pri nas. Vzrok temu pa je, da se le redkokdaj oglasimo, smo pa zelo delavni in žanjemo kar lepe uspehe. Čeprav še »mlada« organizacija, se je klub pod predsedstvom tov. Kuharja povzpel do zavidljive višine in je danes najboljši v okraju Šoštanj. Lepo bi bilo, če £>i primerna disciplina prevladovala tudi v ostalih organizacijah, tako kot v naši. No, ni se temu čuditi, saj so v našo organizacijo vključeni ljudje vaejni reda in discipline. Opisal bom v kratkem delo v organizaciji in njene naloge. Ko zapusti oficir JLA aktivno službo, se vključi na terenu v organizacijo »Združenja rezervnih oficirjev«. Njegova glavna naloga je, da se še vnaprej stalno usposablja v moderni vojni tehniki, zasleduje vse spremembe v JLA in da je vsak čas sposoben prevzeti zaupane mu naloge v JLA. Redno vsakih 14 dni imamo predavanja, na kalerih rez. oficirji spoznavajo taktiko vseh rodov naše vojske, pa tudi tujih armad. Tehničnemu Vsakemu našemu rudarju je znano, da se vrši pri nas vezanje pri podaljšanju kablov v jami na naslednji način: Najprej je treba na obeh koncih kabla sneti vrtinjo plast gumija in nato še drugo v dolžini 15 cm, lako da pridemo do samih žil, oziroma vodnikov, s kateriti je tudi treba odstraniti gumo in vodnike med seboj povezali drugega za drugim. Nato je treba izolirati vsak vodnik posebej in končno vse skupaj z oljnatim in izolirnim trakom. Nekdaj se je izoliranje vršilo z volnenim trakom, kar pa je v osnovi zgrešeno, ker volneni trak vpija vlago, zaradi česar so te veze kmalu po izvršitvi elektrizirale, kar ie mnogo rudarjev občutilo na lastni koži. Izoliranje z volnenim trakom se lahko izvrši samo takrat, če je ta dobro impregniran z izolirnim trakom. Izoliranje z volnenim trakom se je vršilo zaradi pomanjkanja izolirnega materiala. Toda tudi še sedaj veze po daljšem času eleklrizirajo, posebno če so izpostavljene vlagi. Sedaj je tov. Hladin na iniciativo tehničnega vodstva pod nadzorstvom tov. Dolinarja izdelal aparat za vuklanizira-nje kablov, kar je na vsak način velik napredek, saj je s tem odstranjena nevarnost, da bi kabelske vezi elektrizirale. Vezanje po dosedanjem načinu se je vršilo na samem delovišču in je trajalo, če je bil električar marljiv kakih 30 minut, moral pa je izklopili eno delovno mesto, včasih tudi več, kar pa je povzročilo pomembne proizvodne zastoje. Razen tega je bil porabljen izolirni material, pri vsakem vezanju pa je odpadlo še kakih 15 cm kabla. Z vulkani-zirnim aparatom je precej tega odpadlo pa tudi varnostnim predpisom za metanske jame je zadovoljeno. Nastopile so pa druge težave. Garniture za odkope in priprave se morajo v celoti (za vso dolžino) pripravljati v delavnici, kjer pa bi morali vedeti, kako daleč se bo šlo z odkopi ali pripravami. Teh podatkov pa elektroobrat žal ne dobiva. Vulkaniziranje se pa mora vršiti v delavnici, ker se s tem aparatom ne sme delati v metanskih področjih. Ta problem je pa mogoče rešiti še na drug način. Na en konec kabla naj bi se montiral vtikač na drugega pa Javna zobna ambulanta v Velenju se, kakor rečeno, stiska v neprimernih or-dinacijskih prostorih nekdanje privatne zdravniške ordinacije, s frekvenco blizu 100 ljudi na dan. Čakalnica meri le 3 in pol krat 4 metre. Ordinacijski prostori so prav tako nezadostni, še manj tehnična oprema, najmanj pa tehnika, ki se poslužuje celo izposojenega instrumentarija. Lekarne v Velenju ni, kljub večkratnim poskusom, da bi uporabili kakršne koli prostore v ta namen. Vsi prebivalci občine Velenje se morajo posluževati lekarne v Šoštanju, kjer pa imamo za 20.000 ljudi le enega magistra in tri priučene moči. Transportne prilike v zdravstvu so slabe. Poslužujemo se, kot rečeno, izrabljenega rešilnega avtomobila, ki je prevozil že preko 300.000 km. Bilo bi nujno, da se ga nadomesti z. novim in v ekonomskem pogledu boljšim avtomobilom. Za zdravniške obiske na domu, ima obratni zdravnik na razpolago osebni avto tipa DKW 1937, ki je vsaj vsak teden enkrat v popravilu. Sektorski zdravnik v Velenju se poslužuje v lepem vremenu kolesa, če je pa slabo vreme, pa mora opravljati obiske peš. Glede medicinskih kadrov bi bilo potrebno naglasiii, da kljub vztrajni triletni borbi nismo uspeli za področje občine Velenje dobiti ene same medicinske sestre, dasi bi vsakemu zdravniku morala služili v pomoč po ena medicinska seslra. Slično je tudi stanje z nižjim medicinskim kadrom, ka- Zanimiva so ta predavanja in pohvalimo se lahko z vrsto dobrih predavateljev. Izvajanje dr. Fludernika o sanitetni službi, tov. Kočarja in Novinška o aviaciji, akt. kap. Krajnc Milana o mornarici, akt. kap. I. ki. tov. Furlana o pe-šadiji, akt. kap. Zlatarja iz Celja o po-strojevanju itd., so nam privlačna in jih želimo čimveč. Razen tega so starejši člani naše organizacije obenem vodilni funkcionarji Zveze borcev, kot tov. Riček, Greben-šek, Poznič in drugi. Iz kluba izhajajo ludi učitelji predvojaške vzgoje. Kot svoj praznik slavimo 22. december, to ie dan ]LA. Lani je naša organizacija imela skupno š »TVD Partizan« na ta dan proslavo, ki je zelo dobro uspela. Člani združenja so se udeležili vseh partizanskih pohodov, kjer so obujali spomine na preživele težke dni borbe. Pred kratkim smo na občnem zboru polagali obračun dela in ugotovili, da je bilo zelo plodno. Naša organizacija je postala močna, v njej se bodo vedno kovali liki naših rezervnih oficirjev. V. F. vodvStvn V POMISLEK vtikalna puša, s čimer bi bili kabli pripravljeni, da bi jih na zahtevo delovi-šča lahko poljubno podaljšali, ali pa skrajšali. To delo bi moglo biti opravljeno v dveh minutah brez bojazni, da je vezava morda izvršena nepravilno. S tem bi si mnogo prihranili na času, ker nam dobrih elekfričarjev že tako manjka, na detoviščih bi pa ne bilo zastoja zaradi vezave kablov. Mnogo bi si prihranili tudi pri samih kablih. Sedaj je videti povsod, kjer se delovišče umakne, polno na les navitih kablov, ki so v stalni nevarnosti, da se pri tesarbi ali odkopavanju poškodujejo ali uničijo, so končno v napoto, drugod pa bi jih nujno rabili. Po predlaganem načinu bi vsak kos odvisnega kabla mogli takoj izklopiti in v nekaj minutah montirati na novem delovišču, oziroma mestu, kjer bi to bilo potrebno. Ta izvedba je otež-kl»čena v toliko, ker trenutno nimamo na razpolago vtikačev in vtikalnih puš. Dobro bi bilo, da tehnično vodstvo ta predlog prouči in če uvidi njegovo umestnost, material naroči. Mislim, da tega materiala ne bi bilo ireba naročiti v inozemstvu, ker bi ga prav gotovo lahko izdelala naša domača industrija, ki je v naši dosedanji izgradnji rešila že mnogo težjih problemov. M. I. Opomba uredništva: Pozanimali smo se na merodajnih mestih, kako stoji slvar s problemi nakazanimi v članku, pa smo izvedeli naslednje: Jamski električarji so že prej predlagali, da se nabavi ali izdela vulkanizator za kable. Izposodili so si kasneje vulkanizator pri rudniku Trbovlje ter ga dali v našo delavnico, da se po tem vzorcu naredi vulkanizator za jamske potrebe. Sedaj je vulkanizator gotov in delo na vulkaniziranju kablov lepo napreduje, mnogo metrov kabla se na ta način reši in s tem prihrani tudi marsikateri izdatek. Kar se pa kabelskih spojnic tiče, je bil problem nakazan že elektroenergetski in rudarski inšpekciji, da tudi te ustanove podprejo prizadevanje uprave pri nabavi teti spojnic iz inozemstva, ker se do sedaj pri nas še ne izdelujejo, ki jih bodo pa v kratkem verjetno tudi izdelovali doma. terega število je nezadostno. To se nam pojavlja vedno znova živo pred očmi, kadar se zanimajo kadri za namestitev, pa odhajajo drugam, ker jim ne moremo zagotoviti primernih stanovanj. Iz gornjega naj bi bilo jasno razvidno, da je gradnja zdravstvenega doma v Velenju nujno potrebna in utemeljena. V njem naj bi dobile prostore vse tiste zdravstvene ustanove, ki sedaj nimajo primernih prostorov. Utemeljena pa je potreba tudi s strani interesov prebivalstva samega, ki je zahteve po gradnji novega zdravstvenega doma postavilo že na več masovnih sestankih. Vzporedno z gradnjo zdravstvenega doma je potrebno nabaviti tudi novo in sodobno medicinsko opremo za vse predvidene zdravstvene ustanove. Za povečano število medicinskih delavcev je nujno potrebno pripravili zadostno število stanovanj in istočasno urediti tudi transportne prilike v zdravstveni službi. Dodatno k zgoraj povedanemu bi navedel še podatke o delu zdravnika do leta 1954 in posebej naštel številke, ki se nanašajo na lelo 1954. V letu 1953 je en sam zdravnik v obeh ambulantah dnevno opravil od 80 do 410 ambulančnih zdravniških pregledov. Po končanem delovnem času v ambulanti,^ pa je mesečno opravil še povprečno po 117 obiskov na domu, to je štiri obiske na dan. V novembru 1953 je v času epidemije ošpic opravil celo 157 obiskov na domu. To pomeni, da je ne glede na vreme, ali dnevni čas v svojem nadurnem delu prehodil ali prevozil še povprečno 24 km na dan. Delovni čas je znašal v ambulanti šest rednih in dve izredni delovni uri ter vsakodnevno hojo iz Velenja v Pesje in nazaj, kar zopet znese nadaljnjih 7 km. Do ukinitve ambulante v Pesjem je torej zdravnik moral dnevno prehoditi ali prevoziti svojih 31 km. Če pri tem upoštevamo še delo pri preprečevanju bolezni, ki je znašalo povprečno dve uri dnevno, je razumljivo, da je do letos zdravnik bil zaposlen vsak dan 12 do 16 ur. Za lo de)o je dobival 9.000 dinarjev redne mesečne plače plus 10.000 dinarjev honorarja za nadurno delo. Od iela 1954 službujeta v Velenju dva zdravnika, ki opravila dnevno povprečno 100 do 120 ali-celo več zdravniških pregledov. Poleg tega sla zaposlena izven rednega delovnega časa vsak vsaj po tri ure dnevno s preventivnim zdravniškim delom. Poleg tega opravi vsak povprečno mesečno do 80 obiskov na domu, ali povprečno tri obiske na dan^ ter zopet prevozi ali prehodi 20 ali še več kilometrov v svojem »prostem času«. Tudi sedaj znaša povprečni delavnik zdravnika 10 do 12 ur na dan in dobiva za to še vedno 9.000 dinarjev redne in največ 6.000 dinarjev honorarne plače. Dr. Fludernik Franc Problematika zdravstvene službe v Velenju Klub rezervnih oficirjev ŠPORT Naš Rudar pripravil doslej največje presenečenje Rudar: Nafta 1 s 1 (1:1) V nedeljo, 18. aprila je imel »Rudar« odšel na odsluženje kadrovskega roka v gosteh renomirano moštvo NK Nafte in brez Hudarina. iz Lendave, bivšega člana I. zvezne li- Sodniku tov. Brunšku iz Celja sta se ge in najresnejšega kandidata za prva- moštvi predstavili v naslednjih posta-ka vzhodne skupine L republiške lige. Kur je bil le drzen in skrbno skrit sen kakega redkega optimista, se je uresničilo. Naši fantie so v težki in požrtvovalni borbi, kjer je dal vsak vse iz sebe, uspeli remizirati z visoko favorizirano Nafto. Z nekoliko več sreče pa bi Nafta kaj lahko doživela poraz, slovenska športna javnost pa senzacijo. Ampak ostanimo skromni in zadovoljni! Rudar je nastopil v spremenjeni in pomlajeni postavi brez lakoba, ki ie vali: Nafta: Varga, Gerenčer, Lebar, Šte-fanec, Vidak II, Simun, Pintar, Vajda, Vidak I, Terek, činč. Rudar: Suha, Ivenčnik, Vajthauzer, Končna beseda o delitvi premoga rudniškim upokojencem Na osnovi obeh člankov v Velenjskem rudarju, o nekaterih nepravilnostih, ki bi se naj bile vršile pri delitvi brezplačnega premoga rudarskim upokojencem in svojcem, je odbor podružnice Društva upokojencev v Velenju sklical na dan 4. aprila t. I. masovni sestanek članstva, katerega sta se poleg preko 400 članov in članic udeležila tudi predsednik Okrajnega odbora DU tov. Mazej ]ože iz Šoštanja in predsednik sindikalne po- Trgovina v Novem Velenju Pistotnik, Fišer, Venišnik, Žižek, Blaj, družnice rudnika lignita Velenic tov. /agorc, Legvart, Premelič. Strelci: Za Nafto Vidak v 25. minuti, za Rudarja Zagorc v 26. minuti. Vreme vetrovno, posebno v I. polčasu. Drugi polčas je veter močno popustil. NEKA) O POTEKU Začetni udarec je imel Rudar, ki ie vodja napada. Legvart je star rutiner, igral proti vetru, vendar je Nafta takoj zelo se je tudi trudil in je bil nedvomno _ . Hr„7ini krma Ui prevzela pobudo in z lepimi kombina- najboljši napadalec domačinov. Zelo da _ah pa, ™d|° rUZi L:k.°? '. Uranjek. Po prečitanju člankov se ie razvila živahna diskusija, med katero je tov. Uranjek, predsednik sindikata rudnika Velenje, obrazložil načelno stališče sindikata o tem vprašanju, katero so navzoči sprejeli na znanje in v ravnanje za bodoče. Pri zadnji delitvi premoga pa odbor DU sploh ni dobil nobenih navodil o omejitvi izdaje premogu takim, ki posedujejo kako malenkost goz- cijami poskušala priti do Rudarjevega požrtvovalen je bil tudi Premelič, ki se gola, kar pa ji je preprečila odlična obramba domačinov, ki ie sproti in ener gično razbila že daleč izven kazenske ga prostora vsak napad gostov. Igralo se je večinoma na polovici Ru mu pa močno pozna pomanjkanje treninga. Najboljši del moštva je bila krilska vrsta, kjer so se vsi trije odlikovali. Tvorili so neprehoden zid, ki sta ga darja, za kar nosi mnogo krivde močan dobro podpirala tudi oba branilca, od veter, pa tudi mehak in neodločen napad domačinov, ki so Judi vsi bili fizično nedorasli, telesno izredno razvitim nasprotnikom. Do prelomnice je prišlo v 25. minuti, ko je »stari« izkušeni Vidak izkoristil trenutni nesporazum domače obrambe in porinil žogo mimo nemočnega Suhe v mrežo: 1 : 0 za Nafto. Komaj je žoga krenila s sredine, ie napad Rudarja z izredno lepo kombinacijo prodrl v nasprotnikov kazenski prostor, kjer je Zagorc ob ne- katerih je bil Vajthauzer sigurnejši od Ivenčnika. Steber ožje obrambe ie bil vratar Suha, za katerega izgleda, da se približuje višku svoje forme — če bo ostal resen in discipliniran, kar pa vsi upamo. R. O. ŽŠD Celje: Rudar 1 : 2 (1 . O) je zaposlen na rudniku in dobivajo na njegovo ime deputatni premog, na drugi strani pa se kljub ponovnemu vabilu, da bi se udeležili sei, na katerih smo skupno z vsemi odborniki razpravljali o delitvi premoga ni odzval zastopnik bivšega odbora rudniškega sindikata, s čimer bi odpadli vsi poznejši nesporazumi in obdolžitve ... Na sestanku se je ugotovilo, da o kakih zlonamernih pomanjkljivostih pri delitvi premoga ne more biti govora in je lov. predsednik Uranjek sam priznal, da je kritika v prvem članku o »brezdušnem odnosu nekaterih odbornikov do upokojencev« zgrešena. Res je pa, da je bila pri DU evidenca v toliko pomanjkljiva, da smo upoko- Proti ZŠD Celje " je Rudar nastopil jence vodili ko} člfne društva brez raz- popisnem navdušenju gledalcev lepo brez Legvarta, ki je v zadnjem tre- 'ke, al. je rudarski upokojenec ali ne. popisnem iiavuuseniu yicua cev icpu s ' J ■„ mPM,t/1 Vse to pa bomo temeljito popravili. Smo podano zogo prisebno plasiral in izena- nutku težje zbolel. Na njegovo mesto Hi • nrnani/aciia s 267 člani čil na t : 1. Ta zgoditek je goste precej je po sili prilik »vskočil« Pertinac, ki f'5^™?«, ^čno držati vseh toza poparil in jim dal pobudo za ostrejšo je že dolgo časa brez vsakega treninga, vn i, n a v o d, t k, H h bom o pre j e U V igro, ki je često prestopila meje dovo- kar se je v napadu močno poznalo^ Canške^ razgovoru s tov UrLn ekom lienega. vendar )e sodniku Brunsku z Na splosno lahko rečemo, da je Ru- Hosenli na sestanku dodoIho so- energičnim in objektivnim sojenjem dar igral dva razreda pod svojimi mož- ^rsje m^ n.egovrSev ost Sete^ uspelo obdržal, igro v rokah in v kal. nostmi razen neumornega Fiserja, b 9 > odobravanje članstva. Ru- zadušit. vsako večjo grobost. Ko so je igral v svoji stalni formi m je za H koj d smo delovnemu ko- gostie uvideli da se ,e skoz. od .eno celjski napad predstavljal neprehodno P ' |skrenQ hvaležni za ve_ krilsko vrsto, kjer so vsi trne krilci v oviro. Vzrok slabe igre Rudarja je pred- celoti izvršili svojo dolžnost in ne bi vsem nevajeno, trdo in majhno igrišče, bilo mogoče koga posebej pohvaliti in na katerem se naši fantje niso znašli. ožjo obrambo, nemogoče prebiti, so Gole so dosegli: za ZŠD Celje leva poskušali ukaniti Suho s streli iz dalja- zveza, za Rudarja pa Zagorc v 56. mi- ve, kar pa jim ni uspelo (verjetno so nuti in Pertinac v 69. minuti. računali na njegovo katastrofalno for- Sodil je Frangeš iz Maribora slabo, mo v Lendavi — toda tokrat je branil predvsem v škodo Rudarja, ki ga je Suha v popolnoma drugi — svoji stari oškodoval za tri čiste enajstke. izdaji) V 34. minuti je po strelu iz kota bil vratar Suha od Vidaka poškodovan na glavi, zaradi česar je sodnik igro prekinil za 3 minute. Le energični intervenciji Rudarjevih funkcionarjev je pripisati, da ni prišlo do incidenta med gosti in domačo publiko, ki ie bila zaradi včasih preostre igre Lendav-čanov že precej vznemirjena. V zadnjih 15. minutah prvega polčasa so domači napadalci spremenili taktiko in — kolikor jim je to dopuščal veter — igrali po tleh ter večkrat nevarno ogrožali Naflino svetišče, ki je ostalo nadalic nedotaknjeno le zaradi neizkušenosti Rudarjevih napadalcev. Mislim, da ni gledalca, ki ni neštetokrat prav pobožno pomislil na Grešnika in Hudarina, posebno, ko se ie Blaj nenadoma znašel sam pred nasprotnikovim vratarjem ... vsem gledalcem, verjetno tudi igralcem je zastal dih... toda Tonček je v svoji neizkušenosti dovolil, da mu je vratar s požrtovalnim padcem pod noge preprečil stoodstotno priložnost, da bi povedel svoje moštvo v vodstvo, ki bi ga Nafta v II. polčasu, ko je igrala proti vetru, kaj težko izenačila, kar je. nazorno pokazal tudi potek igre v drugem polčasu. Po odmoru so igrali domačini z vetrom, zato je bila slika na igrišču kaj različna od one v prvem polčasu. Rudar je bil vse češče v napadu in je začel nevarno ogrožati lendavskega vra-tarja. Zaporedoma so streljali Legvart, Blaj, Zagorc, Premelič, pa spet Legvart, , fako da je Varga imel dovolj priložnosti, da se izkaže. Napadi Nafte so bili vedno redkejši in nezasnovani in lih je Rudarjeva obramba z lahkoto razbijala, napadi domačinov pa vse pogostejši, le da žal nobeden mnogih strelov ni obtičal v mreži, deloma po smoli, deloma pa tudi zaradi slabega obvladanja strelske tehnike. Neizkoriščenih je ostalo tudi nekaj kazenskih strelov v bližini Naffinega kazenskega prostora. Karlek pač ni imel svojega dneva. Tudi napadalci Nafte so zapravili nekaj kazenskih strelov. Še enkrat je gledalcem od razbur- liko pomoč, ki so nam jo nudili aktivni rudarji s poklonitvijo 450 ton premoga, h katerim pride naknadno še 35 ton za one, ki so bili pri zadnji delitvi pomotoma izpuščeni, za kar pa ne zadene nobena krivda odbornikov našega društva, zlasti pa ne tov. Taušiča. Svojo hvaležnost so naši upokojenci v majhni meri doslej že dokazali, saj prihajajo dnevno na prostovoljno delo k »Jezeru«, po 15 do 20 ljudi. V prvih šestih dneh se, je dela udeležilo 88 članov in članic z 832 delovnimi urami, akcijo pa bomo nadaljevali do popolne iz- OBJAVA NK RUDARJA Na izredni seji, dne 23. aprila, je odbor NK Rudarja, Velenje zaradi nemoralnega obnašanja izključil iz vrst vršitve naše obveze, svojega članstva Lipar Stanislava, de- g fem je ponovno vzpostavljena tudi lavca Rudnika lignita Velenje. pravilna povezava s sindikalno organi- O njegovem težkem prekršku ie od- zacjj0j s katero želimo imeti najboljše bor NK Rudarja obvestil tudi svoj nad- sjj[ let, uslužbenka, Pesje — Danila. Umrli so: 1. Zagoršek Jože, otrok iz Skal, star 5 mesecev; 2. Šaloven Jožica, otrok iz Podkraja, stara 5 mesecev; 3. Vodov-šek Ana, upokojenka iz Saleka, stara 60 let; 4. Javornik Irena, otrok iz Novega Velenja, stara 7 let; 5. Rozenštajn Boris, novorojenček iz Pesjega; 6. Pire Ivana, preužitkarica iz Bevč, stara 86 let; 7. Berlizg Franc, preužitkar iz Škal„. star 80 let; 8. Znoj ]ukob, upokojenec iz Stare vasi, star 65 let; 9. Blekač Jakob, kmet i/ Pesjega, star 87 let; 10. Verdev Matija, polj. delavec iz Ar-nač, star 61 let. Poročili so se: 1. Pondelak Ivan, soboslikar iz Celja in Pečečnik Frančiška, pom. kuharica iz Velenja; 2. Lekšan Jože, gradbeni tehnik iz Novega Velenja in Zlatar Erika, uslužbenka iz Šoštanja. nožem udaril po glavi rudarja Zeva rta Franca iz Stare vasi. Povzročitelj prepira je bil rudar Smolej Drago, ki se je pri delu v jami spri z Zevartom, ki je našel Smoleja spati, kar je prijavil preddelavcu. Vsem navedenim bo sodnik za prekrške nekoliko ohladil prevročo kri. Organi LM iz Velenja in Dobrne so 14. aprila aretirali Pavla Ilijo, ki se je kar na veliko pečal z goljufijami z dvo-kolesi. Po lastnem priznanju je to iz- preiskovalnim organom TNZ v Šoštanju. Dne 19. aprila se je na cesti v bližini Št. Janža pri srečanju zvrnil v obcestni jarek tovorni avto nekega celjskega OBJAVA Za šolsko leto 1954/55 bo vpisovanje otrok v 1. razred od 3.-8. maja 1954, od 8.-12. ure v pisarni Osnovne šole Velenje. Vpisovali bomo otroke, rojene leta 1947. Opozarjamo starše, da naknadnih vpisov ne bo. Zato nai za šolo godne otroke gotovo vpišejo v navedenih dneh! Upraviteljstvo OBJAVA Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Velenje, sporoča vsem masovnim organizacijam, drušlvom in ustanovam, da v bodoče ne bo smel nihče več uporabljati društvenih prostorov bre/. predhodnega odobrenja podpredsednika društva, ki bo vsakemu prosilcu izdal v primeru odobritve pismeno do-volljenje za uporabo. Kdor ne bo predložil hišniku odobrenja, ne bo smel uporabljati prostorov. Opozarjamo vse, ki želijo uporabljati naše društvene prostore, da si dovoljenje priskrbijo pravočasno, najmanj pa teden dni pred uporabo zaradi nadaljnjega razporeda. Odbor ZAHVALA Igralska skupina mladinskih iger »Svobode« Velenje, se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri igri: »Desetnica Alen-čica«. V prvi vrsti iskrena hvala tov. Borštner Janku, ki se je radevolje obvezal za slikarska dela pri opremi odra. Ker pa se tik pred predstavo niso niti začela ostala dela pri kulisah, je sam s svojo sposobnostjo izgotovil potrebno odrsko sceno in delal pri tem noč in dan. Nadalje se iskreno zahvaljuje tov. Mehu za njegovo požrtvovalnost, tova-rišicam Trampuževi, Vrečkovi, Dolinar-jevi in Miletičevi, ki so brezplačno zašile oblekce za 10 sestre, tov. Tratniku ter ostalim, iki so po svojih močeh prispevali k uspehu prireditve. Prisrčna hvala tudi učiteljici tovarišici Vidi Plazi, ki je s svojo risarsko sposobnostjo kot prejšnja leta, tudi letos, radevolje narisala precejšnje število lepih lepakov, predstavljajočih posamezne prizore igre. ZAHVALA Vsem delavcem in uslužbencem Rudnika lignita Velenie, ki so nama nudili denarno pomoč ob izgubi najinega dobrega moža in ateka Venturini Milana, se iskreno zahvaljujeva, posebno pa še Milanovim sodelavcem, ključavničarjem, in tovarišem, ki so organizirali to pO- moč- Venturini Zofka in hčerkica Nevenka ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem Upravnemu odboru Rudnika lignita Velenie, ki mi jc kot vojaškemu vojnemu invalidu odobril denarno pomoč za časa moiega: preusposabljanja na rudniku. Kolektivu našega rudnika bom ostal vedno hvaležen! Jeseničnik Ludvik ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem sindikalni podružnici Rudnika lignita Velenje za veliko denarno pomoč, ki mi jo je nudilai ob smrti mojega soproga, Ferda Časa. Iskrena hvala tudi rudniški godbi zai udeležbo na pogrebu in vsem ostalim, ki so meni in otrokom stali ob stranii in pomagali v neizmerni nesreči, ki nas je zadela z izgubo našega ljubega, nepozabnega očka. Čas Angela, Gaberke KINO „Svoboda<4 VELENJE KINO V MAJUI 30. 4.-3. 5. VELIKI CARUSO 5.-6. V. TRI PREPOVEDANE ZGODBE 7.-10. V. GOSPOD KULOT NA POČITNICAH 12. in 13. V. PARMSKA KARTUZIJA 14.-17. V. NIKI 19. in 20. V. ARETACIJA 21.-24. V. MREŽA 26. in 27. V. EN DAN ŽIVLJENJA 28.-31. V. HOFFMANNOVE PRIPOVEDKE RUDNIKA VELENJE Naj živi praznik dela 1. maj! Upravni odbor in delavski svet želita ob prazniku dela mnogo uspehov vsem članom kolektiva in vsemu delovnemu ljudstvu pri izgradnji naše socialistične domovine LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE ŠOŠTANJ S SVOJIMI PODJETJI: MESTNA GOSTINSKA PODJETJA »POTROŠNIK« MESTNO TRGOVSKO PODJETJE »MERKUR« MESTNO TRGOVSKO PODJETJE SLAŠČIČARNA, PEKARNA, KLJUČAVNIČARSTVO IN KLEPARSKO INŠTALACIJSKO DELAVNICO čestita vsem članom in vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku dela L MAJU VSEM ČLANOM KOLEKTIVA, KI SE TRUDIJO ZA IZPOLNJEVANJE DRUŽBENEGA PLANA, ČESTITAMO K PRAZNIKU 1. MAJA. ČESTITAMO TUDI VSEM DRUGIM KOLEKTIVOM IN ŽELIMO OBILO USPEHOV PRI GRADNJI SOCIALIZMA ČiektmM Ueiekfc iakmkikdital mi čestitajo vsem delovnim ljudem šoštanjskega okraja z iskreno željo, da bi želi pri borbi za izgradnjo socializma še večje uspehe Okrajni ljudski odbor Šoštanj OK ZKS Šoštanj 00 SZDL Šoštanj 00 ZB Šoštanj VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ČESTITA I. MAJ CAMLEK MIHAEL SEDLAR IN TAPETNIK, VELENJE Po naročilu izdelujemo vse vrste sedlarskih in tapetniških izdelkov. Obročno odplačevanje. Cene zmerne. Se priporočamo. K PRAZNIKU DELA ČESTITA IN SE PRIPOROČA Orabič (Rudi brivski in frizerski salon VELENJE — RUDARSKI DOM KMETIJSKA ZADRUGA VELENJE s trgovskim, gozdarskim, živinorejskim, hmeljarskim, sadjarskim, kreditnim, strojnimi odsekom ter žago, opekarno in mizarstvom ČESTITA SVOJIM ČLANOM IN ODJEMALCEM K PRAZNIKU DELA in se priporoča za nadaljnje sodelovanje K prazniku - 1. maju čestitajo vsem delovnim ljudem podjetja Ljudskega odbora mestne občine Velenje SPLOŠNO MEHANICARSTVO 1ZDEI.OVALNICA GUMI RANEGA PAPIRJA SLIKOPLESK MIZARSTVO BRIVNICA KROJAŠTVO ŠIVILJSTVO ČEVLJARSTVO LONČARSTVO - PEČARSTVO AVTOPREVOZNIŠTVO MESARIJA PEKARNA SLAŠČIČARNA - BUEET GOSTILNA »ZOFKA« KOLODVORSKA RESTAVRACIJA KAVARNA CENTRAL S PODRUŽNICO GOSTILNA POD KLANCEM, PESJE Kolektiv gradbenega podjetja »GRADBENIK« ŠOŠTANJ ČESTITA VSEM INVESTITORJEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNEMU LJUDSTVU K PRAZNIKU DELA 1. maju KOLEKTIV RESTAVRACIJE 99 JEZERO" čestita vsem delovnim ljudem praznik dela — 1. maj %JL VLJUDNO SE PRIPOROČAMO ZA OBISK NAŠE RESTAVRACIJE OB VELENJSKEM JEZERU KOPALIŠČE. ŠPORT. LETNI KINO IN GLEDALIŠČE SOLIDNA POSTREŽBA IN ZMERNE CENE j^i 11 r 111 n 111 m i r 111111 u i n 11 m i n 11 (1111111111111 m 1111111 m 11111111111 ti 111 m 111111 r i n i m 111 m 111........ n m 111111 n 111111 n 111 m 11 m 1111111 u m i m 11 u i n 11111111 n ■ i m i u i m i m i m 11 m 1111111111 n 111111 f n m i m n 1111 m 1111 ij 11 n 111111111 u 111111 m 11 n n i m 11111 n 11111111 n i n n 11111 n 1111 m 11 m u 111111111 OB PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA 1. MAJU čestita vsem borcem pri graditvi socializma DELOVNI KOLEKTIV v NA USNJA • ŠOŠTANJ EiiiMiiiiiiiMiinmiiimiiimmimiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiniiiiiM SVOJIM ODJEMALCEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ISKRENO ČESTITA ZA I. MAJ KOLEK T I V fkestMpa ttpav&kepa padjelja VELENJE V NAŠIH POSLOVALNICAH NUDIMO KOLONIALNO, GALANTERIJSKO IN MANUFAK- TURNO BLAGO, POHIŠTVO VSEH VRST IN GRADBENI MATERIAL PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH. SE PRIPOROČAMO! Ljudski odbor mestne občine Velenje ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, ČLANOM KMETIJSKIH ZADRUG IN OSTALIM OBČANOM K PRAZNIKU DELA PRVEMU MAJU IN ŽELI VSEM OBILO DELOVNIH ZMAG V BORBI ZA BOLJŠO BODOČNOST ............................................................Illlll..................................................................................III.............................................................................................................................................................................................................................................................lilllllUllilX)Il1lllillllllllllllll^ K PRAZNIKU DELA - 1. MAJU čestitajo vsem delovnim ljudem odbora mestne občine Velenje SPLOŠNO MEHANICAKSTVO IZELOVALNICA GUMIRANEGA PAPIRJA SLIKOPLESK MIZARSTVO BRIVNICA KROJAŠTVO — ŠIVILJSTVO ČEVLJARSTVO LONČARSTVO - PEČARSTVO AVTOPREVOZNIŠTVO MESARIJA PEKARNA SLAŠČIČARNA - BIFE GOSTILNA »ZOFKA« KOLODVORSKA RESTAVRACIJA KAVARNA »CENTRAL« S PODRUŽNICO GOSTILNA POD KLANCEM, PESJE DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO VOBOD O ISKRENO ČESTITA SVOJIM ČLANOM IN PRIJATELJEM TER VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ZA I. MAJ - PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA Z ISKRENO ZELJO ZA CIMVECJI PROCVir NAŠE DELAVSKE KULTURE KMETIJSKA ZADRUGA VELENJE s trgovskim, gozdarskim, živinorejskim, hmeljarskim, sadjarskim, kreditnim in strojnim odsekom ter žago, opekarno in mizarstvom ČESTITA svojim članom in odjemalcem K PRAZNIKU DELA IN SE PRIPOROČA ZA NADALJNJE SODELOVANJE Vsem svojim odjemalcem in delovnemu ljudstvu čestita za 1. maj 9AeFi c}akob STROJNO MIZARSTVO VELENJE Izdelujem vsakovrstne stavbne in pohištvene mizarske izdelke po konkurenčnih cenah NK RUDAR VELENJE POZDRAVLJA VSE SVOJE ČLANE IN PRIJA-TELJE S TOPLIMI ČESTITKAMI ZA PRAZNIK DELA — L MAJ Trgovsko podjetje Grosuplje svojo poslovalnico v Novem Velenju čestita vsem svojim odjemalcem in vsem delovnim kolektivom k prazniku delovnega ljudstva maju PO VISOKOKONKURENCNIH CENAH NUDIMO: Telefon 22 VSE PREHRANBENE ARTIKLE, BOGATO IZBIRO VSEH VRST MANUFAKTURNEGA, GALANTERIJSKEGA BLAGA IN ČEVLJEV, KVALITETNE ALKOHOLNE IN BREZALKOHOLNE PIJAČE V ZAPRTIH STEKLENICAH ZA TEKSTILNO BLAGO IN POHIŠTVO NUDIMO VSEM CENJENIM ODJEMALCEM POGOJE ZA OBROČNO ODPLAČEVANJE PRI NAKUPU DOSTAVLJAMO POTROŠNIKOM PO ŽELJI BLAGO NA DOM Telesno-vzgojno društvo PARTIZAN VELENJE ČESTITA K PRAZNIKU DELA VSEJ MLADINI IN ČLANSTVU DRUŠTVA PARTIZAN TER ZELI CIMVEC NAPREDKA PRI RAZVOJU FIZKULTURNIH VRST Sindikat kovinarjev Elektrarne Itetenie ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K PRAZNIKU DELA IN ZELI ŠE NADALJNJIH USPEHOV V IZGRADNJI SOCIALIZMA 6 VELENJSKI RUDAR 1. maj 1954 Vsem investitorjem, poslovnim prijateljem in delovnemu ljudstvu iskreno čestita k prazniku dela 1. MAJU GRADIŠ IMM ŠOŠTANJ Za 1. maj - praznik delovnega ljudstva želimo vsem rudarjem, članstvu, delovnim kolektivom Velenja in vsemu delovnemu ljudstvu še več uspeha pri naših skupnih naporih za izgradnjo socializma Sindikalna podružnica Rudnika lignita Velenje