ALJOŠKOVO  SRCE
Miha i 1   Šolohov
Dve poletji zapored je suša do golega izlizala kmečka polja. Dve polletji zapored je oster vzhodni veter pihal s kirgiških step, smulkal porjavelo žitao klasje in sušil kmetom v useihlo stepo uprte oči iji iredke, skeleče kmečlke solze. Za njim je šel .straidež. Aljoiška si ga je zamišljal kot velikanskega hrusta brez oči: gre ti kar povprek, sega z rokami poi vaseh, priistavah in kozaških naiseljih, davi ljudi in vsak čas bo z jeklenimi'prsti tudi Aljoškovo srce stisnil do smrti.
Aljošfca ima velik, pobešen trebuh, olekle noge ... Ce se s prstom dotakne miadrikastoškrllatnih m.eč, nastane najprej bela jamica, potem se pa koža nad jamico ipočasti počasi napne v mehurčke in kraj, fci se ga je doitaknil s prstom, se dolgo nataka s prsteno krvjo.
Aljoška ima kožo na ušesih, na nosu, na ličnicah in na bradi togo najpeto, toliko da miu ne poči, in koža je kakor izsušena češnjeva lu-pitnica. Oči so mu tako globokoi vdrrte, da so videti kot prazne votline. Aljošku je štirinajst let. Že peti mesec ne vidi več kruha. Aljaska se napihuje od lakote.
Navsezgodaj zjutraj, ko grmi cvetoče akacije ob ploitovih š.irijo meden in osladen vonj, ko se čebele omamljeno zibljejo na njenih rumenih cvetovih in jutro, poplaikinjeno z roso, zveni Oid prosojne tihoite, se Aljoška, opotekajoč se v vetru, privleče do jarka, stoka, dolgo kobaca čezenj in sede ob plot, oznojen od rose. Od veselja se mu v glavi prijetno zavrti, pod žličko ga stisne tesnoba. Zategadelj se mu od veselja zavrti v glavi, ker ob svojih modrikaBitih in negibiniih nogah zagleda še topel trup poiginulega žrebička.
Breja je bila sosedova kobila. A domači so ma paši premalo pazili nainjo in tako je vaški bik s trdimi rogmi sunil težko kobilico pod \ amp — in kobila je povrgla. Za ploitom je ležal žrebiček, še topel in ves kadeč se od krvi; zraven njega je sedel Aljoška, se s členkastimi rokami opiral na zemljo in se smejal, smejal...
Poskusi ga vsega vzidignirti, a ne gre. Vrne se domov in vzame nož. A komaj pride spet do' plotu, že zagleda na kraju, kjer je poprej ležal žrebiček. kako se spopadajoi psi, se koljejo in vlačijo rdečkasto meso po prašnih tleih. Aljošku pride iz skremženih ust samo: »A-a-a...« Zaimahuje z možem in se topoglavo požene proti psom. Pobere na kupček vse meso do zadnjega črevesnega vlakenca in ga po malem spravi domo\".
992
Proti večeru je umrla Aljošikova sestrica — mlajša, črnooka — ker se je preobjedla kitastega mesa.
Mati je na ilovnatih tleh dolgo ležala na oibrazu, potlej pa vstala, se obrnila k Aljošku in zaimevljala s pepelnato sivimi ustnicami:
»Primi za inoge . . .«
Prijela sita, Ailjoška za noge, mati za skodrano glavico, odnesla za vrt v jarek iin rahlo zagrnila z zemljo.
Druigi dan je sosedov fantičelk naletel na Aljoška, ko se je ravno vlekel po zavrtih, si po vrtal po nosu, pogledal v stran in rekel:
»Ljoš, naša ikolbiia je imela žrebiička, a so ga psi pomlatili!«
Aljoška se nasiloiii na leso in kar mol«i.
»Pa tudi vašo Njuratko iso' psi izkopali iz jarka in ji požrli droib ...«
Aljošlka se obrne in molče odide, ne da bi se kaj ozrl.
Fantiček po-skalkuje po eni noigi in vpije za njim:
»Naša mama pravijo, da 'bodo take, ki so pokopani brez duhovnika in ne na pdkopališču, hudiči v peklu trgali!   ... Slišiš, Ljoška?«
Mine teden. Aljošku se gnojijo dlesni. Zjutraj, ko od neznosne laikote žveči simolasto skoirjo poljskega bresta, se mu zo'bje v nstih majejo in plešejo, \  grlu ga pa stiskajo krči.
Mati je že tretji dan v postelji, ne da bi vstala, in šepeta Aljošku:
»Ljonja... pojdi no... naipuli mlečka v vrtu...«
Aljošku   so   noge   kakor   slainice;   nezaupljivo   jih   ogleduje,   od
bolečine, ki mu para ustinice, leže na hr*bet in na dolgo zateguje besede:
»Joj, mama, saj ne pridem doi tja ... Veter me podre . . .«
Tisti dan je Polka, Aljoškova starejša sestra, spazila trenutek, ko
je bogata soseda, Malkafčiha so ji reikli, odšla plet zelnik za \odo: z
očmi je pospremila žolto naig^lavno ruto, ko se je premikala med vrtovi,
iin skozi olkno zlezla k nji v hišo. Pristavila si je klop, se splazila v
peč, nagnila železni pisker, pila  nezalbeljeno zelnico in s prsti lovila
kroimpirčke. Jed jo je tako- utrudila, da je zaspala, kakor je ležala —
z glavo v peči in z nogami na kloipi. Makarčiha — krepka in hudobna
ženska — se je za koisiloi vrnila domov. Zagledala je Polko in zavrisnila,
se ji z eno roko zarila med zmršene laske, z drugo pa stisnila v pest
železen liikaiiiik in jo brez besede udrihala z njim po glavi, po oibrazu,
po bohinečih,  omršarvelih prsih.
Aljoška je z domačega dvorišča videl, kako je Makarčiha vlekla Polko za noge po stopnicah z veraiide in pogledovala okrog sebe. Polki se je rob krila zaviknil čez glavo, lasje pa so ji po dvorišču pometali prah in risali na tla krvavo sled.
63   Naša sodobnost                                                 993
Aljoška je, ne da bi ireni!!, gledal skozi mTežasito spleteni ploit, kakor je Makarčiha vrgla Polko v zapuščen, že posuit vodnjak in jo brž zagrebla s prstjo.
Ponoči diši v vrlu po vlažni zemlji, po cvetočili koprivah in strupenem vonju pasjega zelišča. Vizdolž trhleiga plotu lapuh neprenehoma straži stezico. Ponoči Aljoška odide v vrt, dolgo gileda na Makarčihino dvorišče, v sljudnata okenca, v ijrizge mesečiine, ki jez njo poškropljeno kosmatinčaisto listje v vrtu, in se tiho odplazi proti lesi na Makarčihinem dvoTišču. Pred kaščo piriveizani pes zaropota z verigo in zabevska.
»Ta-ta-ta ... Serko ... Serko ...« Aljoška s skrivenčenimi ustnicami priliznjeno zažvižga in pes utihne.
Aljoška ne odpre lese, temveč zleze kar čez plot in se po umih, po vseh štirih prikobaca do kleti, pokrite s stepno itravo in vejami. Vleče na ušesa in zarožlja z verižico. Klet ni zaklenjena. Privzdigne loputo in se sključen v dve gube spusti po stopnicah.
Aljoška ni videl, kako je iz kuhinjice planila Makarčiha. Zavihala si je srajco in skokoma pritekla do voza, ki je stal sredi dvorišča, sndla svornik in — brž proti kleti. Sklonila je razmršeno glavo, Aljoška je pa zaprl oči, ki so se mu skalile, prisluškoval udarcem razbijajočega srca in na dušek pil mleko iz vrča.
»U, ti, da bi se ti izaletelo v goltancu! Kaj pa počneš, da bi te pes?!...«
Aljošku se je vrč, ki je mahoma postal tako težak, izmuznil iizmed otrplih pirstov in se raztreščil na drobne koščke, ko je priletel ob rob stopnic.
Kakor kepa je Makarčiha padla v klet...
Zlahkoma si je zadela Aljoška na rame, molče, s trdo stisnjenimi ustnicami odšla na zavrti, zavila ob plotu proti vodi in vrgla mlaha^o telo na iloviooi ob reki.               •
Druigi dan je bil binkoštni praznik. Pri Makarčihi so bila tla potresena s siA'lko in gospenjimi laski. Gosipodinja je že zjutraj pomolzla kravo in jo neiipodilla v čredo, poislkaia pisamo pražnjo ruito z vzorci, si jo zavezala in odšla k Aljoškovi materi. Vezna vrata so bila na stežaj odprta, iz nepospravljene hiše je zauidafjalo po mrliškem zadahu. Vstopi. Aljoškova mati leži na postelji s sipodvitimi nogami in z roko si zakriva oči pred svetlobo. Makarčiha se pobožno prekriža pred počrnelo sveto podobo.
994
»Bog daij, Ainisiinoivna!«
Tihota. Anisimovna ima skremženo odprta uista, muhe ji lazijo po licih in zamolklo biremčijo v usitih. Makarčiha stoipi k poistelji.
»Dolgo si privošičiš, draga moija ... A po pravici povedano, prišla sem te vprašat, ali ne misliš mogoče prodati svoje bajte. Saj sama veš, deflcile imam godno za možitev, rada bi že dobila zeta v hišo ... Kaj pa je 8 tabo', ali spiš?«
Dotakne se njene rolke — in koit da jo speče pekoč hlad. Zajavka, se na vso moč požene od rajne, a na pragu že stoji Aljoška — bolj bel ko kreda. Oklepa se podboja, ves je krvav in umazan od rečnega blata.
»Živ sem, teta ... nikar me ne ubij ... saj ne bom več!«
Preden se je zimračilo, je šel Aljoška kakor senca po ulicah, pre-girnjenih z nakodranimi pirepirogami prahu, po trgu, mimo zairikrne cerlkveme ograje. Pri šoli, pod namrščeaiiimj akacijami, je srečal popa. Šel je ravno iz cerkvei in ves sključen nesel v vreči pogače in nasoljeno m/eso. Aljoška je razpotegnil ustnice iin zahripal:
»Za božjo voljo piroisi;m . ..«
»Bo že bog dal!...« In odkoračil je mimo, upognjen, zaipletajoč se v konce dolge duhoivske halje.
Ob rečici je \' opečnatih kaščah in shrambah žito. Sredi selišča je hiša, krita s pločevino. Aprovizacijska pisarna donskega odbora za preskrbo številka 52. Pod napuščem gospodarskega poslopja, je vojaška kuihinja, dve dvokolnici za naboje, ob kaščah pa puške in zarjaveli noži bodal. Straža.
Aljoška pričaika, da mu stražar pokaže hrbet, in siinukne k žitnici (že zjutraj je spaizil, kalko se Tumeno žito ^' cellih curkih toči skozi špranjo.) Nastireže si ostrega zrnja v prgišče in ga lakotno žvečii. Zave se šele ob glasu izza hrbta:
»Kdo je?«
»Jaz . ..«
»Kdo?«
»Aljoška...«
»Alo, ven!...«
Aljoška se skopi je na noge in pripre oči; čaka na udarec in si z rokami zakiiva obraz. Dolgo tako stojita... Potem glas dobrodušno zagode:
»Pojdi z mano, Aljoška! Kuhano pšenicoi imam.«
6-v>                                                                        995
Aljošlka je že utegnJi \'ideii na kijuikčistem nosu moitae naočnike in nasmeh, ki je bil vse prej ko jezen. Moški z naočniki se je prestopil in zajel predse z dolgimi nioganii ka^kor s hodnlljainii, AljoSka pa je pohitel za njim, opotelkajoč se in padajoč na roke. V preskrbovalTii pisarni je bil na drngiih vratih na hodniku na desni napis:
»Stano\ainje političnega komisarja Sinioina.«
Vstopita. Naočnikar prižge gorilnik, sede -na stolček, široko raz-kdbali noge in naskrivaj poitisne Aljoškn pod nos pis'krček s kuhano pšenioo in \' oidbiti stelkleiiioi isoiičničnega olja. Potem gleda, ka!ko se Aljoškn preimiikajo ličnice in kako se mu na licih delajo in raizigubljajo mišični vozili. Potem \ stane in \zame piskrček. Aljoška se ga z brada-vičaitimi pršiti aprimie za rdboive. Zajo'ka in stresa z gla\o:
»Se ti zdi škoda, s'kopuh?!...«
»Ne škoda, priismoda neumina, samo prenaješ se in počiš!«
Drugi dam Aljoška že mavsezgodaj pride na dvorišče pred pre-siknbovalno pisarno. Sede na podrti prag, šklepeta z zobniii in do sončnega vziho-da čaka, kdaj zacvilijo \Tata z napisom »Stanovanje političnega komisarja Simicima« in se na pragu polkaže možakar z naočniki.
Sonce je že prikulkalo čez opečnate kašče, preden je vstal naočnikar. Stopil je na \ erando in zavihal iios.
»Ali ti snirdiiS, Aljoška?«
»Jedel ibi...« zine Aljoška in se od spodaj navzgor zagleda v naočnike.
»Precej si sikuha\ a kaše, pa \ endar. .. Aljoška Popovič, od tebe gre čuden duh.«
Aljoška pove preprosto in stvarno:
»Makarčilha me je hotela polbiti iai zdaj je vroče in so se mi v glavi zaredili črvi ...«
Naočnikar prebledi in \ipraša:
»Črvi. praviš?«
»V glavi! ... Od sile me grizejo ...«
Aljošika si smame z glave šop predava, prepojenega s krvjo, naočnikar pa se zagleda v okroglo, gnojno rano na njegovi glavi. Vidi, kako beli črvi kažejo ostre glavice iz sokrvice, zastoka in se nasloni na ograjo.
Aljoška se opogumi in reče:
»Veš kaj ... daj, izbezaj mi jih s paličico in nalij smrdljivca v luknjo. .. Saj črvi ^  simrdijivcu poorkajo':'«
996
Mož z imočniki je s priostrenim klinčkom izbrska'1 iz rane spoilzke čr\e. Aljoška je pa tulil in cepetal z nogami. In s tistim trenutkom sta si postala prijatelja. Alljošika je visalk da;n prilezel \' aprioviizacijsko pisarno', se napokal oivseuiili ikosmičev iz skledice in se iialokal olja; jedel je veliko in poigoltno in kar naprej nemirno čutil na sebi radovedno prijazni pogled.
Za spašnikom, za zeileno steno šumotajočih koruznih storžev je odcvetelo' žito. Klasje se je napelo in se napolnilo s sočnim mdeičnam. zTnjean. Aljoška je dan na dan mimo polja igoiiiJ v stepo aproiviiza-oijske konje. Ne da bi jim izvezal noige, jih je spustil na vrateli v grmičasti pelin, v sivo in zmršeno bodikovje, sam pa zavil v žito. Vitka steibla piemice so se ustrežlljivio* raizmaiknila in mu napravila prostoir, Aljoška se je pa previdno ulleigel, da bi ne povaljal klasja. Ležal je na hrbtu, mel med dlanmi klas za klasoiin in mlatil zrnje, mehko in dehteče, iZNrhano nestrjenega belega mleka, dokler mu ni bilo slabo.
Nekako je le prignal koTije \' stepo. Dolgo se je nagibal na stran, se smuka! okrog muhaste in ritajoče kobilice, ji hotel pobrati klošč iz grive iin spraiSikaii s kože prisušeiie garje. Kobila je kazala počrnele zobe in rada ugriznilai ali pa ritnila z zadnjim koncem. A tudi Aljoša ni bil kar tako — čap! jo je pograbil za rep im ravno tedaj zaslišal glas za seboj:
»Hej, Aljoška!... Kaj se boš pretrgaval. Mar pridi k meni v dnino?!... Vzamem te za hrano, no, pa tudi kakšna obleka se bo dobila zate.«
Aljoška je izpustil kobilji rep in se ozirl. Nedaleč stran je stal ^'aški bogatin Ivan Aleksejev in ga prilizinjenio gledal.
»Bi šel k meni služit, povej! Hrama je pri nas, kakor se zagre, poštena... Mleiko imamo in vse, kair je treba...«
Aljoška se je brez premiislelka razveselil dela in kru^ha in treščil kar naravnost:
»Pridem, Ivam Aleksejev.«
»No, le prinesi zvečer svoje cape!« In Ivan Aleksejev je odšel m ogoirela srajca se mu je bliiskala med koruzo.
Kdor je nag, se že s tem obleče, če se prepaše. Aljoška je bil brez domačih in brez sorodnikov. Njegovo imetje je bilo samo smetje, hišo in domačijo pa je mati še pred smrtjo poraizprodala med sosede: bajto za devet prgišč moke, gospodarsko poslopje za pšeno, travnik je kupila Makarčiha za koTČek mleka. Edlino- premoženje, ki je še ostalo Aljošku, je bila očetova suknja in pojiošeni materini škomji  iz klo-
997
bučevine. Komaj se je čreda vrnila s paše, je že planil Aljoška k Ivanu Aleikisejevu pred hišo. Gospodinja je oib 'kuhinji pogTnila po tleh platneno rjuho in vsa družina je posedla k večerji. Aljoška je duh po pečeni bravini kar sunil v nos. Požiral je slino, se smukal naokrog, mečkal čeipico m premišljeval: »Joj, ko -bi aii igoisipodinja velela večer-jait...« A teiga mi pričakal. Žeinska je vpila, godrnjala in ropotala z lonci:
»Poglej si no. kakšnega prisklednika ti pripelje! Več bo požrl kot zaslužil. Kar lepo vrata mu pokaži, Aleksejevič! V dandanašnjih časih nam res nii potreben!«
»Tiho, ženska! Vsaka siA-ar ima dve plati — tiho in jezik za zobe!« To je spreigovoril sam Ivan Alelksejev in si z rdkavom obrisail brado.
S tem se je pogovor tudi končal.
Ni ibilo prvič, da je morali Aljoška delati. Vrgel se je ipo oičetu: bil je volk na delo, že s sedmini letom je pomagal pasti in se bosti z voli.
V kakšnih treh dneh. kar je bil pri hiši, se je že vživel v delo, se odipeljail z domačo snaho v mlin, deval seno v kopice na travniku. Za čez noč se je utaboiril pod napuščem pred skednjem. Precej prvo noč je prišel pod naipušč gospodar, smrdiljivo se mu je spahovalo po čebuli, in rekel:
»Ce bi ti šinilo v glavo, ti cucek, da bi si prižgal tule, -ti bom jaz sam s svojimi rokami smel glavo z vratu! Ti, le glej!«
»Stričelk, kje si pa upam.«
»No-, le pazi se!...«
Odšel je, Aljoška pa kar ni mogel zaspati. In drugo- noč je bilo ravno tako. Od dela na polju mu je kar go-mazelo v nogah in rokah, v hrbtu se miu je raiz;peda boleča odrevenelost in spanca kar ni im mi bilo od nikoder. Tretji dan je že imvsezgodaj zjutraj priteikel v pisarno. Moiški z naočnilkd se je na verandi U'mi'\al. prhal in sopihal.
»Kam si se pa izgubil, Aleksej?«
»Služit -sem -šel.«
»H komu?« ¦ »K Ivanu Aleksejevu, na -onem koncu vasi.«
»No, Ijuibčelk, pridi drevi. Pomenila se bova o tem.«
Zvečer je Aljoška napojil živino in stekel v pisarno. Naočnikar je bil zatopljen v knjiige.
»Ali znaš pisati im brati, Aldk-sej?«
»V nedelljsto šolo sem hodil -pri popu. Sebe že znam podpisati.«
»Stopi no z niatno!«
Odšla sta po hodniku. Na koncu je bilo na vratih nekaj naipisano s kredo in Aljoška je razbral; »Kluib RKZM.« Čudno in nerazumljivo.
998
Možalkar z naočniki je vstopil in Aljoška ves boječ za njim. V izbici so bile slike, že obledela rdeča zastava in pa nekakšni fantje, na videz znani. Na glas so brali neko knjigo in se ozrili, ko so zaškripala vrata, a se spet naslonili na mizo iin naprej poslušali. Tudi Aljoška je pri-sluiinil. Nekdo je bral o tem, kako morajo gospodarji najemati hlapce, in ipoiteni so brali še vse mogoče druige reči. Aljoška je šele krog polnoči prišel iz kluba. Dolgo se je preimeitaval na raztrganih cunjah. Vse do svitanja mu je srpasti mesec strmo gledal v oči.
Ivan Aleksejev je govoril Aljošku:
»Le glej, cucek garjavi, da ne boš imel tnikoli rok križem!... Kakor hitro bom videl, da po belih vranah gledaš, te bom pri tisti priči napodil od hiše!... Kar pojdi in pogini na ulicah!.. .«
In Aljoška je bil pri košnji, Aljoška pri mlačvi, Aljoška je opravljal živino, Ivan Aleksejev je pa držal roke za zvitim pasom, se muzal in se spirehajal po domačiji.
Pa ga je ob pražnjem dnevu poklical sosed:
»Dober dan, Ivan Aleksejev!«
»Bog daj.«
»Ali si na vest čisto pozabil?«
»Kaj pa je?«
»To vendar, da ne delaš prav... Ljoška ti gara kalkor črna živina ... Pretegnil boš fanta. Greh si nakoplješ na dušo!...«
»Veš kaj, sosed, rajši pred svojim pragom pometaj, kaj boš metal oči čez plot na sosedovoi dvorišče; sicer te pa vrag piši v hudičevko ...« Pokazal je sosedu hi^bet, se imenitno prestopil in razmajal, a ko je prišel za vogel, za skedenj, se je z močnimi rumenimi zobmi zagrizel v brado, se grdo pridušil in skril onemoglo jezico na soseda prav na dno srca do tren^Itka, da se pokaže primerina priložnost.
Po tistem se je znašal nad sosedom, revežem brez konja: odgnal mu je kTavico s svojega strnišča, jo imel dva dni in dve noči privezano in nenakrmljeno, Aljošku pa je naprtil še več dela in ga za vsako drobtinico hudičevo pretepal.
Aljoška se je že hotel potožitii naočnikarju, a se je bal, da ga Ivan Alelksejev nažene, če bo zvedel za to. V nočeh, kratkih in soparnih, je pod naipuščem pred skednjem močil blazino s skelečimi solzami, ob večerih je pa vselej, kakor bitno je prignal živino od napajainja, steikel v klub, kar čez gumino, naskrivaj in stiskajoč se k plotovom. Dan na dan sta se srečavala z naočnikarjem. Ta se je smehljal, ko je gledal Aljoška čez motne naočnike, in ga trepljal po hribtu. Neke nedelje je
999
Aljoška priše] v kJub že za dne. Y izbioi se je kar trlo ljudi; vsi so imeli puške, naočmikaT pa na pasu usnjen tok za revolver s ses-ukanim jermenčkom in nekaj svetlega, steklenici podobnega.
Kakor hitro je naočnikar zagledal Aljoška, je že stopil k njermi in se nasmejal:
»SodTga se je priklatila v naš okoliš, Aleksej. Brž ko bi napadli vas, nemudoma priteoi k nam branit klub!«
Aljoška ga je že hotel vprašati, kako in kaj, a si ni upal, ker je bilo le pre\eč ljudi. Drugi dan zjutraj je Aljoška niazal kosiiliiico' s strojnim oljem. Pogleda proti kuhinji — ali ti ne pride ra\no takrat gospodar čez prag. Aijoška kar zazebe pri srcu: gospodar je imel obrvi nasršene, šel je in se potegoval za brado. Čeprav ni bilo nobenega razloga za slabo vest, se je Aljoška le bal gospodarja, ker je vse kazalo, da bo spet divje obračunaval. Stopil je h kosilnici:
»Kod pa hodiš pomoči, nepTidiprav?«
Aljoška je moJčai. Posoda s strojnim oljem mu je podrgetavala med prsti.
»Kod se vlačiš, te spirašujem?!«
>V klubu sem bil...«
»A-a-a ... v klubu? Kaj še zdaj ne poznaš tegale, jnater ti?!«
Gospodarjeva pest je vsa obrasla z rumeiVkastinii kocinami iav težka ko cent. Mahne Aljoška po tilniku, da fantu zmanjka tal pod nogami; tellebne s prsmi na loputo kosilnega stroja in iz oči se mu usnje j o solze kakor proso izpod stop.
»Se boš hitror odvadil potepanja!... Če pa ne, se poberi od hiše hudiču na zobe, da še smrdelo ne bo več po tebi pri nas!«
Napregal je konja v kosilnico in rentačil:
»Vzel se^n ga, iz uismiljenja pa ti gre in se vlači s temi pasjimi siinovi, a potlej pride diruga oblast in boni imel sitnosti zaradi tebe, caipina!... No', le' kar pojdi tjakaj, ti bom že dail vetra!...«
Aljoška ima redke iin velike zobe, srce pa preprosto in dobro, še svoje žive dini ni bil na iiikogaT jezen. Včasih mu je še mati rekla:
»Oh, Ljonka, po tebi bo, če le jaz uinrem. Podelajo se ti na giavo> pa boš kar potrpeU Le po kom si se vrgel, da si tako zanikTn? Tvojega očeta so ravno' zaradi »njegove roičnoisti pobili \' jamah ... Visaki stvaTi je bil kos... Tebe pa že zdaj smrikavci uže^nejo in se vse življenje ne boš rešil teipeža ...«
Aljoška ima doibiro srce; ali naj mogoče zameri gospodarju, če mu jih malo jiameče? Aljoška \stane, si majčkeno oddahne, gospodar se pa znova poloti in začne mlatiti po  njem — zdaj  zato, ker je  razlil
1000
olje, ko je omahnil na kosilnico. Aljoška se neskako le pretolče do večera, se zarije pod plahto iin se z blazino odene čez glavo . . .
Prebudi se še pred dnem. Po ulici so zapela koinjska kopita in utihnila pred leso. Zazveiiel je pnstan na vereji. Zaslišal je korake in trkanje na okno'.
»Gospodar!...« Taiko po tihem, polglasno.
Ailjoška naipne ušesa: vrata škrtarejo, na prag stopi Ivaii Alefcsejev. Dolgo iin zamolklo nekaj šnšljata med seboj.
»Konjema bi vrigal maio' niir\e. . .«; pride do skednja.
Aljoška malo privzdigne glavo in vidi, kako dva moška v vojaških pilaščih priženeta na dvoirišče osedlana konja in ju privežeta k verandi. Gospodar z enim od njiju odide proti seniku. Ko gre mimo skednja, pogleda pod  napušč in po tihem  vpraša:
»Ali spiš, Aljoška?«
Alektsej se potuhne, skozi nos zadržaino zasmrči, prisluhne in privzdigne glavo.
»Hlapčka imam ... Nič kaj zanesljivega ...«
Cez kakšnih pet min uit zaškripljejo podna vrata in gOispodar prinese naročje sena; za njim gre neznainec in zvenči mu sablja, ki se mu zapleta med konce vojaškega plašča. Aljoška zasliši hripavo pridušen glas:
»Imajo* kaj strojnic?«
»Od kod neki! . .. Dva voda rdečih sta na dvorišču aprovizacije . .. In to je vse . . . Seveda, potlej je še politični komisar in so tehtailei . . .«
»jutri opolnoči pridemo v goste... v državnem gozdu smo vsi... Ce jih piresenetimov vse popokajno ...«
Pred vežo zahrza konj, drugi v vojaškem plašču togotiio zavpije:
»Boš, pirekletbi!...«
Lopne udarec in zapeketajo popilesujoča kopita.
Pred jutrom, ko se je mrak že redčil, sta z dvorišča Ivana Ale-ksejeva odjezdila dva konjenika in se \ težkem diru zapodila po cesti proti državni hosti.
Aljoška zjuitraj pri zajtrku ni skoraj nič jedel; sedel je in ni vzdignil oči. Gospodar se je nezaupljivo ozrl po njem.
»Zakaj ne ješ?«
»Glava me boli.«
Komaj je pTičakal, da so pozajtrkovali. Kradoma se je cdtihotapil na pod. zlezel čez plot in — stekel proti aproviiizaciji. Kot burja je planil
1001
v so'bo poilitičinega komisarja Sinicina, zaflaputnij z vrati, obstal za durmi in si z rokami pritiskal na razbijajoče srce.
»Od kod si se pa utirgad, Aljoiška?«
Aljoška izapletajoč se pove o nočnem obisku, o odlomkili pogovora, ki jih je prestregel. Mož z inaočniki ga poisluša, da miti besedice ne pireisliši, potem^ ipa vsitaine, prijavno ipokima Aljoiku:
»Posedi malo tukaj ...« iu odide.
Aljoška je kakšme ipol ure sedel v sobi ipri naiočnikarju. Po oknu je jezno brenčala osa, ipo itleh so> iniigotali pram,eni sončne svetlobe. Ko je na dvorišču zaislišall glasove, je pogledali skozi okno. Pred vraii je stal naočnikair z dvema rldecearmejcema, med njimi pa gospodar Ivan Aleksejev. Brada se mu je itresla dn uistndce so luu drgetale:
»Iz hudobije so me očrnili...«
»No, 'boinO' že videli!. ..«
Aljoška še ni videl naočnikarja talkega: dbrvi so se mu na nosnem koretnu strnile v eno, izpod naočnikov so mu srepo bliskale oči. Odrinil je vrata zidanega skednja, stopil v stran in stTogo zaukazal Ivanu Aleiksejevu:
»Noiter! ...«
Aljoškov gospodar se je sključil in stopil na skedenj. Za njim so se zadrllesnila vrata.
»No, poglej, vidiš: italkole in takole, ipoitem pa ena, dve in prazen naiboj prileti ven. Vidiš, tule vstaviš nov dkvirček...«
Zapirač puške je šikrebetal pod naočnikarjevimi rokami, naočnikar I>a je gledal Aljioika čez naočnike in se ismehljal.
Proti večeru se je nad vasjo strdila tema kakor mlakuža smole. Na trgu ob cerikvenem zidu so v strelski vrsti polegli rdečearmejci. Zraven naočnikarja tudi Aljoška. Na njegovi puški je bil ostro dišeč jermen in od večeriie rose se mu je spotil magaziin ...
Opolnoči je na koncu vasi, ob pokopališču, zalajal pes, piotem še eden in malhoina jim je v valu udarilo na ušesa drolb/no konjsko (peke-tanje. Naočnikar se je privzdignil na eno koleno, pomeril proti koncu uilice in zaMpil:
»Ce-e-ta ... ogenj!...«
Ra-a-ah! Tah! Talh! Tah!...
Za izidom je preplašen odmev zamolklo zadrdral: ah-aii-ah! ...
Eiikrat, dvakrat je Aljoška obrnil zapirač, vrgel prazen naboj iz inagazina iin spet zaslišal hripavi: »Četa, ogenj!«
1002
s konca široike ulice je 'bilo slišati pso\'aaije, strele, konjsko trzanje. Aljoška je prislulinil: nad glavo mu je zoprno zateglo zažvižgalo: fi-u-it! ...
Cez trenutek je še ena krogila štriknilla v zid, kakšen seženj nad Aljoškovo glavo, in ga posuila z zidrobljeno opeko. S konca udice je bilo videiti redke ogenjčke strelov dai slišati neurejeno, odmilkajoče se klo-poitianje koujis/kilh fcofpit. Naočnikair je prožno sikočil na noge liin 'zavpil:
»Za menoj!...«
Ste6ejo. Aljoška v ustih žge in suši, srce ima v prsih premalo prositoira. Na koncu uilice se naočnikar spotalkne ob ulbitega konja in pade. Aljošfca, ki je tekel vštric z njim, vidi, kako ise dva pred injima poženeta čez plot in stečeta po dvorišču. Loputnejo vrata. Zabobni zapah.
»Tamie so! Dva sta se sikrila v hišo!...« zavpije Aljoška.
Naočnikar šepa na eno nogo, ker se je udaril, in piriteče vštric do Aijoška. Domačija je že isklenjena v olbroič. Rdečearniejci na gosto poležejo za poikoipaiiškim zidoim, po vrtu za grmiči vlažnega ribeza; stiskajo se v jarkiu. Iz bajte, skozi okna, izadeilana z blaziinami, od kraja sitreiljajo in v piresledkih med pokajočimi istreili je slišati hripavo preklinjanje in igoltajoče glasioae, potem ipa vse potihne.
Naočnikar in Aljoška ležita drug ob drugem. Pred svitanjem, ko se mdkra tema zavritiinči in se potoči po vrtu, naočnikar zavpije, ne da bi kaj vzdignil iglavo:
»Hej, vi tam, vdaijte se! Ce ne, vržemo bomibo!«
Iz hiše užgeta dva istrela. Naočnikar zamahne z roko:
»Y okna, ogenj!«
Tresikne suha, razločna salva. In še in še. Le-onadva v hiši tekata od okna k dknu, se skrivata za ddbelimi butanimi stenami in le po-redkoma streljata.
»Aljoška, ti si manjši od mene, spilazi se po jarku do skednja, da boš viigel bomibo v vraita... Ce ne. jima zletpa ne bomo mog*li do živega ... Poglej, taile obroček zavrti in vrzi, nič ne čakaj, če ne, te ubije!...«
Naočnikar si odveze od pasu tisto stvar, ki je podobna steklenici. Iz/roči jo Aljošku. Aljoška se odplazi, previjajoč se v pasu in pritiskajoč se k vlažni zemlji; nad njim, nad jarkom, krogle sekajo sitepno travo in ga škiropijo z mrzlo- toso. Prileze do- skednja, odvije 'obroč in pomeri proti vratom, a ravno tisti trenutek vrata zaškripljejo, se zganejo iiii se odpro.. . Dvoje moških smukne na prag; pivi drži v naročiju dekletce kakšnih štirih let — v somraku pred svitanjem je razločno videti belo platneno  sirajčko  —  drugemn  pa   po  raiztrganih  širokih
1003
kozaških hlačah teče kri; glavo nagne na strani, se opTime podboja pri vratih im obstaiiie.
»Vdamio se! Ne strdljajite! Otroka, ubijcte!«
A'ljo'šlka vidii, kako se iz bajte požene na praig ženska, s svojim ži-voitom zasloni punčko in s krikom vije roke; ozre se nazaj: naočaiikar se je iprivzdigni] na koilena in je sam bolj befl ko zid; pogleda še na le\'0' in deisno:
Aljošika sprevidi, kaj mora narediti. Zobe ima velike in redke in človek, ki ima redke zobe, ima tudi mehko srce. Včasih je taJko piraviia Aljoškova mati. Tn s trebuhom se uJeže ina lesketajoče se bombo, podobno steklenici, in si pokrije obraz z rokami...
A naočnikar se požene proti Aljošku, ga odisune iz nogo, v trenutku pograbi bcnibo in jo s spačenimi usti zabriše stran. Še hipec in nad vrtom zagoTi ognjen stebeT, Aljoška zasliši preglušljiv grom in iia-očnikarja, kako zaječi in vzknikne, potem pa začuti, kako mn je nekaj po žveijjhi smrdečega osmadilo prsi, m na oči mu leže gosta, skeleča tančica...                        _      .- '\
Ko se je Aljoška prebudil, je zagledali nad seboj — od noči brez spanja — zeleni obraz moišlkega z naočniki.
Poskusil je malo privzdigiiiti glavo, a v prsih ga je žgoče zabolelo, da je zastokal in se nasmejal.
»Živ sem ... nisem umrl...«
»In tudi ne boš, Ljomja!... Zdaj ne smeš umreti. Na, poglej!...«
Naočnilkar ima v rokah kartonček s številko, ponese ga Aljošku k očem in iprebere:
»Član RKZM, Ruske komunistične zveze miladine, Aleksej Popov... Rčizumeš, Aljoška?... Pol palca od srca te je z^idel drobec boinbe . . . A zdaj smo te poirdravili, zato naj ti srce le še bije — \ korist delavsko-kmeičke dblaisti.«
Naočnikar stisne Aljošku rdko, Aljoška pa pod motnimi, orošeiiiimi naočniki zaig'leda nekaj, česar poprej še nikoli ni \-idel: dve drobni srebrnkasti solziioi in nakremžen, drhteč smehljaj.
Prevedel Janko  Moder
1004