45. številka. ^jgr 3 nč. Izdanje zet petek 16. aprila 1897 (t Trstu, v Četrtek zvečer dne 15. aprila 1897.) Tečaj XXII. „EDIHOBT" Uhaja p« trikrat na teden t šestih is-dnojih ob torkih, 6ft«v«kih In sobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno ladanje stane : 1» jeden mesec . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 iib tri meseo. . » 3.— , t , 4,50 i k pol let* . , « 8.— , , , H.— 14 vse teto . . , 12.— , , . 18,— Maradalaa le plačevati naprej n* nara&ba Ura* prilazna airoonlne aa uprava aa •ilra. Posamične Storilke se dobivajo v pro-daj»lnicab tobaka v J ratu po S nT i, iaven Trsta po-#4 nvć. EDINOST V Oglati «e račune po tarifo v petita; aa naslove • debelini Črkami se plačuje Srostor, kolikor obsega navadnih vrstic, oslrtna. osmrtnice in javne zahvale, do-tnaČi oglasi itd. te računajo po pogodbi Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu alioa Caierma št. 13. Vsako pinmo taora biti frankovano, kor uefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo, Naročnino, reklamacije in oglase spr»- jocia upr fivntit.vn ulica Malin-:' plc oolo liftt. 3, II. nadet. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprto reklama Olja «o prosto poštmsc. Glasil* tloventkafa političnega drailva za Primorsko. „ V tiMnotH J« M*«" Kako se trosi za povzdigo blagostanja v okupiranih in kako v podedovanih deželah! Po nalogu deželne vlade bosansko-hercego-vinske izdalo se je v minolern letu poročilo o melioracijah, izvršenih v okupiranih provincijah v letih 1885—1894. To poročilo je zanimivo v toliko, v kolikor nara podaje dokaz, kolika skrb ae v teh pokrajinah obrača v povzdigo gospodarskega blagostanja. Zajedno pa mora vzbuditi v nas čut obžalovanja, ako primerjamo postopanje v naših deže lah v tem pogledu. Kratek izvadek iz omenjenega poročila bi bil morda dobrodošel cenjenim čitatelje«, ker bi se po razširjenju v onem poročilu obseženih in le ozkemu krogu znanih podatkov vendar-le utegnili tudi v nas vspodbuditi merodavni krogi, da bi nekoliko delavneje posegli v mes. Ni potrebno, da bi geologiški opisovali obe zasedeni deželi, saj je itak znano večini čitateljev, da ti deželi imati po velikem delu značaj Krasa, »osebno v delih ob pogorju, ki se vleče križem obeh dežel od severozapada pioti jugozhodu in ki ustvarja razvodje (Wasserscheide) med Adrijo in Črnim morjem. To so — izvzemši jeden del okraja Konjica —, vsa Hercegovina in bosanski okraji Livno, Glamoč, Županjac, Kupreš in Orahovo. Dela v povzdigo blagostanja se torej nanašajo v glavnem na te kraje, ker se je tu najnujneje pokazala potreba pomoči. Ta dela obstoje v poskušnjah za razvođenje po več mesecev v letu poplavljenih kotlin, .polja*, imenovanih tudi .blato«, ter v prirejanju vodnjakov, da se preskrbi pitne vode za ljudi in živino v više ležečih krajih dežele. Ukupna planota teh .poljA" znaša v označenih kraških krajih dežele 157.360 ha. Od teh so 61.540 ba suhi, dočin so 95 720 ha perijodiško poplavljeni, katere poplave — kakor je ž« deževje — se pričenjajo v oktobru in trajajo do konca maja. O neugodnih odnošajih pričenja poplava že v septembru in traja celo do konca junija. Bodi nam dovoljeno, da navedemo tu nekoliko številk o planoti posamičnih „poljfi,- in o obsežnosti poplav. 79 PODLISTEK Fromont mlajši & Risler starši. ROMAN, — Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. 8. — Kako lepa se mu je zdela, ko je tako govorila žnjim! Nikdar poprej ni tako živo videl fino-sti njenih potez, gosposke nežnosti njenih barv. Ko je odhajal ta večer, ves ginj>n od gorečnoiti, s katero je poskušala braniti Sid< nijo in iznajti raznih skozi in skozi ženskih opravičevanj za njen molk in odtujenost, je dejal Fran Risler z nekakim sebičnim veseljem sam pri sebi, da ga je to mlado bitje ljubilo, da ga morda še vedno ljubi, in da v njenem srcu najde morda sedaj in vsikdar gorko, varno pribežališče, v katero se tako radi skrivamo, kadar nam je ranjeno življenje. Vso noč je ležal v nemirnem spanju, kakor bi še vedno čutil nereir putovanja, spremljan od vršenja vetra in valov, ki nam ostaja v ušesih po dolgi morski vožnji. Sanjal je o prejšnjih letih svoje mladosti; o malički Chčbeovi in o D6sir6eji Delobelleovi, o njenih igrah, njenih delih, in o E-Cole Centrale, katera velika poslopja so kakor v spanju stala prav v bližini, v temnih ulicah Maraisa. Livansko p -Ije 29.500 ha; od teh se po« plavlja kakih 90 odstotkov; Buško blato 6.300 ha, poplavljeno v vsem obsegu ; Bjelopolje 5600 ha. suho ; Tiebinjsko polje in Čičevo polje 1800 ha, Popovo polje 5000 ha. Obe ti polji poplavljeni v polnem obsegu; Žuma in Lng 11.700 ba, suho; Glamočko polje 12.900 ha ; od teh poplavljenih kakih 3000 ha ; Kotlina pri Imoski v Hercegovini 4700 ha; od teh poplavljenih kakih 3 300 ha; Gacko polje 5200 ha; od teh poplavljenih kakih 45# ; Mostarsko blato 3150 ha ; od teh poplavlja nib 75 odstotkov ; Dobarpolje 2960 ha; od teh poplavljenih 1700 ha; Ljubuško polje 2300 ha, od teh poplavljenih 1600 ha; Rastok v Hercegovini 900 ha, od teh poplavljenih 700 ha; Rakičko polje 1480 ha, od trh poplavljenih 1000 ha; Fatničko polje 780 ha, popolnoma poplavljeno. Višina zaježene vode do.seza pogosta jako visoke številke, cel6 do 28*8 metrov. Kazim teh imenom a navedenih večih polja je še dtazih 6, katerih velikost se giblje med 600 ia 30 ha in ki stoje po velikem delu pod vodo skozi 7—8 mesecev v letu. Vzrok t^m povodnjim je v railiki med veli-koitjo ter hitrostjo vodo ^dvajajočih rek nasproti odtokom, ki prihajajo — oziroma se zopet zlivajo vanje — iz tal podolja (Thalsohle) ali iz votlin in špranj — imenovanih ponore —nahajajočih se ob robih dolin. Kolikor veča je ta razlika na škodo odtoka, tem hitreje in više nastopa povodenj in tem dalje traja ista. Škoda, ki jo donaša povodenj, ne sestoji le v zamočvirjen ju niže ležečih tal, ampak tudi v tem, da ob daljšem trajanju povodnji se ne more porabiti za obdelovanje ugodni čas in si morajo potem pomagati z manj vrednimi rastlinami. Ako nastopa povodenj v jeseni prezgodaj, je pa v nevarnosti in poškodovana skoro že zdrela žetev. Znamenja, katera je videti na podrtinah sedaj poplavljenih mlinov in poslopij, potem na podrtinah mnogoštevilnih poslopij ob hrbtih dolin, pričajo, da povodnji v prejšnjih časih niso naraščale tako visoko in da niso mogle trajati tako dolgo, ker sicer ne bi bilo moglo živeti mnogoštevilneje prebivalstvo ob donesku tal, jednakem sedanjemu. Vzroka temo poslabšanju je iskati glede dotakanja v tem, da voda vsled sekanja gozdov hitreje curlja v tla in vsled tega hitreje in v veči meri zopet izvira, dočim se odtakanje vrši vedno počasneje vsled zasuvauja in zaježevatija odvodnih kanalov po zemlji in rastlinah, ki jih nosi seboj voda. Najdeni spisi dokazujejo tudi, da je krščansko prebivalstvo, ko so udrli Turki, umetno zapiralo posamične votline, da bi s poplavljenjem dolin oviralo napredovanje sovražnika. Taka umetna zaježenja so se pozabila potem in je tako ustvarjeno neugodno stanje ostalo še potem, ko so si Turki prisvojili deželo. Sedaj, ko so se našli tiati spisi, zasledujejo za zaprtimi votlinami in pokli-nami, da bi z odprtjem istih zopet zboljšali sedanje stanje. Neugodni gospodarski odnošaji, ki so pogo< stoma silili deželno \lado, da je morala dajati obubožanemu ljudstvu pogostih in včasih tudi znatnih podpor, so bili povod, da se je deželna vlada — kakor hitro so bila dovršena druga nujneja dela — jela baviti z vprašanjem povzdige blagostanja in se je tndi res energično lotila te naloge, ] kakor je razvidno iz nastopnih podatkov in Številk. (Dalje pride.) Ko se je zdanilo in mu je skozi okna brez zagrinjal solnce posvetilo v oči ter čutstvo dolžnosti vzbudilo v njem nagon k delu, sanjalo se mu je, da je čas iti v šolo, in da je brat, predno je šel v tvornico, odprl njegova vrata ter zaklical: „Ustani, lenuh t ustani I" A ta dobri, ljubeznjivi glas je bil preglasen, preresoičen za sanje ter ga je prisilil, da je popolnoma odprl oči. — Tu pri njegovi postelji je stal Risler, čakajoči z nežnim, malo ginjenim smehljajem, da se vzbudi. Najboljši dokaz, da je res on, so bile besede, s katerimi je izrazil svoja čutila o snidenju s svojim bratom: .Kako sem srečen... srečen !■ Dasi je bila nedelja, je bil Risler prišel v tvornico, da bi v tihoti, ki je vladala v njej, delal svojo tiskalnico. Oče Achiiles mu je povedal, da je prišel njegov brat ter se nastanil v Rue de Braque. Sedaj je prihilel s«5m, vesel, začujen in malo užaljen, da Fran ni poprej naznanil svojega dohoda, najbolj pa da prvega večera po svoji vrnitvi oi prebil žnjim. Vedno je lahko očitaje znova prišel na to, ter pričel govoriti o vseh mogočih stvareh, pretrgnjč svoje pripovedovanje z raznimi vprašanji, poljubovanjem in dokazovanjem svojega Polltiike vesti. V TRSTU, dne 13. aprila 1897. .Bistrenje* v Trstu. Tudi „Reichsvrehr* i se bavi danes onim Člankom v .Indipendenteju*, v katerem je bilo rečeno, da Angeli in družba ne zastopajo progressa na Dunaju, ter da je poročilo v „Reichswehr" o avdijenciji laških poslancev pred grofom Badenijem provzročilo veliko razburjenje ■ed Tržačani, ker je bilo rečeno tam, da hoče prijateljstva. Fran se je opravičeval, češ, da je bil truden in željan, stanovati v stari, priljubljeni njujini sobi. „Že dobro... že dobro!' mu je segel Risler v besedo; „sedaj te pa ne izpustim več. Takoj moraš z menoj ven v Asničres... za danes si naredim praznik... saj veš, da ne morem delati, ko si ti prišel. Kako se bode malička veselila in čudila!... kolikokrat sva govorila o tebi... Oh! ta sreča... ta sreča 1" Bil je take vesel, da je on, malobesednik, postal kar klepetulja. Čudil se je svojemu Franu; videlo se mu je, da je vzrastel, a je bil vendar precej velik že pred svojim odhodom, že kakor n« čeneo v Ecole Centrale. Vsekako pa so njegove poteze postale strtžje, prsi ao se mu razširile, in dolgega, nerodnega dečaka s šolarskim vedenjem, ki je bil pred dvema letoma odšel v Ismailijo, jo daleč prekašal lepi, ogoreli, prijazno resni afrikan-ski potovalec. Med tem ko je Risler opazoval svojega Frana, je tudi ta pazljivo gledal njega, ga našel neizpre-menjenega. istotako mirnega, prisrčnega, tu in tam malo razmišljeuega, kakor svojo dni in je dejal sam pri sebi: .Ne, to ni mogoče, on je le vedno poštenjak !• (Pride še.) progressova stranka deiuvati v ztsislu državne misli avstrijske. ,ReichswehrM jemlje hvaležno na inanje izjavo .Indipendentovo", da se mu je težak kamen odvalil od srca, ko je cul iz ust poslanca Angelija zatrdilo, da gori navedene besede se niso govorile, da j* bilo torej krivo poročilo v „Reichs-webr". Tolmačenje laškega lista da ja prineslo nekoliko rat bistrenja. Ni prineslo sicer tistega „bistrenja" kakoršno neni „Iudipendente', „pač pa — tako pravi dunajski list — ti^te jasnasti, ka-koišne zahtevamo tedno in vedno v očigled tržaškim „dvoumnostim*. „Indipende.te" meni torej, da progressovski poslanci niso šii na Dunaj kakor progiessovci, ampak le kakor zaupni možje mesta tržaškega. Načelu progressova da ne bi bila niti dovolila, hoditi na Dunaj. Na podlagi progres-sovskega programa ne bi jim bilo mogoče dihati dunajski zrak in njih delovanj« bi bilo povsem negativuo. „Iudipendente" je zadovoljen sedaj in meni, da je s teai stvar odpravljena. — Vse je rešeno, „bistrenje" je nastopilo; meščanstvo tržaško — kolikor je isto progressovsko — ni več razburjeno; pomirjeno je zopet in more odslej zopet po trikrat na dan obračati svoj obras i — Meko*. Srao-li začetkom nove dobe ? Tem vprašanjem se Davi tudi .Slov. Narod" od minolega torka. Najprej pripoveduje žs znane stvari: kako je grof Badeni hotel zasnovati večino s pomočjo nemških liberalcev; kako se je potem zasuovala sedanja večina za hrbtom grofa Badenija; kako si prizadeva sedaj grof Badeni, da bi vladal nad »traukaini, kar pa da mu ne pijde izpod rok, kakor hitro je ustvarjena organizovana parlamentarna večina. Iz nadaljnih izvajanj je razvidno, da se je ljubljanski list — to nas veseli posebno — iznebil tistega groznega atrahu pred ultramontanstvom, kajti izraža željo, da bi se utrdila zveza med slovanskimi strankami in nemškimi konservativci! .Narod" goii nado, da se narodnostne in gospodarske razmere v naši državni polovici kmalu premenć na bolje, da se v naši državi začue kmalu nova doba. Za sedaj da še ni mogoče — zlasti zato ne, ker je bila volilna preosnova le polovičarska — da bi že Slovani sami odločevali v zbornici. Kdor se bavi s politiko, mora vedeti, da se nobena faza v javnem življenju ne zvrši h k ratu, ampak da se jedna le polagoma in počasi preminja v drago. Potem završuje „Slov. Narod": „ Jedno pa je gol ovo : proti Slovanom, ako so jedini, ne more nobeno mimsterptvo reč vladati, toliko manj, ker ja parlamentarna večina brez MladoSehov in Jugos'ovanov takisto izključena, kakor eventuvalnost, da bi se vlada upala zbornico razpustiti, saj bi vsaka nova volitev samo oslabila nemške liberalce in poljski klub, pač pa pomnožila število ekstremnih poslancev, ki pripadajo strankam, stoječim izven vsako političke kombinacije. Vsled tega nas tudi nič ne skrbi Badenijevo stremljenje, sestaviti večino brez nemških klerikalcev in s pomočjo liberalnih veleposestnikov, Ti ne onemogočijo naravnega razvoja razmer. Politični sistem se premeni, četudi le polagoma, v zmislu pravice in pravičnosti in odvisno je samo od spretnosti, eneržije in taktike slovanskih strank, da to pospeše. Začetek je že storjen. Čehi so izvojevali ravnopravnost češčiue z nemščino in če bodo slovenski državni poslanci hoteli in znali izkoristiti svoj položaj in parlamentarno situvacijo, mora vlada kolikor tuliko ugoditi njih željam in zahtevam, seveda če se ne bodo obešali nemškim klerikalcem ua suknjo, ampak skušali, koristiti svojemu narodu. Nova doba se mora začeti in začne se tudi za Slovence, Če bodo slovenski poslanci možje na pravem mestu*. Položaj na Vstokn. Zopet je minolo nekoliko dnij, ko ni bilo slišati nikakoršnih važnih vestij; bržkone je vse „pri starem". Včeraj so poslali vodje upornikov poveljniku avstrijske oklop-nice „Stephanie" pismo, v katerem izjavljajo, da smatrajo sovražnikom slehernega tujca, ki stopi na Kreto. Posledoji čas se je v velesilah ukoreninilo prepričanje, da ni možno prognati generala Vas-sosa s Krete. Ako bi hoteli izvesti to, treba bi bilo na Kreti vojske 30.000 mož in pa močnega brodovja- In kdo bi prevzel ogromne stroške nase ? Makedonski prostovoljci, ki so bili udrli na toriko ozemlje, vrnili ao se glasom iz Trikala do- šle brzojavke korespondenčnega zavoda, na grško zemljo, iavzemši neznatno število. Iz Aten pa javlja isti korespondenčni zavod, da je vedno še prilično veliko število čet prostovoljcev ostalo v Makedoniji. Druge tolpe so se umaknile, toda imele so občutnih izgub, ker so se morale boriti z mnogo močnejim sovražnikom. Turčija se v svojih službenih poročilih kaže jako previdno, češ, da ona nikakor ne hoče izživljati in tndi ne nnra odgovornosti, ako navstanejo hude liomatije. Iz Carje agrada javlja namreč ko-respondeučni urad, da je turški mnistersbi svet akleuil počakati, da dobi nov, nedvomen dokaz o napadu rednih grških čet na Turke, predno vzdigne turško vojsko na Grke. — Včeraj je bilo mirno na meji. V Albaniji vre in bržkone utegne revolucija počiti tam še prej, nego pa v Makedoniji. R a z 1 i 6 ne >/e«tI, Mestni svet tržaški. Sinočni, VII, javni seji je prisostvovalo 44 svetovalcev, predsedoval je župan dr. Dorapieri. — Po odobrenju zapisuikov V. in VI. seje ae je oglasil za besedo svetovalec D o 11 e n z. Obrazložil je, kako je v seji 29. marca t. 1. tovariš Al. Goriup izjavil obžalovanje, da mestni svčt ne uvaža okoličanskih svetovalcev, da bi jih dodelil v mestno delegacijo ali raznim odsekom. Govornik je zaupal obljubam raznih mestnih svetovalcev, da se bodo potezali za slogo in dobre odnošaje med mestom in okolico. Povedal je nadalje, kako je svetovalec dr. Veneziau v isti seji izra/.il svoje prepričanje o tem, da si svetovalci okolice želč že dolgo časa, da bi došli v delegacijo in v odseke, toda naj se pomirijo zaradi tega, kajti, tudi če niso v delegaciji in v odsekih, bodo mestni svetovalci varovali interese okolice. Govornik bi se rad potolažil s temi obljubami, toda izkustvo ga je naučilo, da je izgubil vse zaupanje v to varstvo, v kolikor se dostaje okolice. Minola 3 leta je bil okoiičanski svetovalec Mauroner člen delegacije in raznih odsekov, toda kljubu temu se ni oziralo na želje okoličanov. Ker se dostaje njega, nadaljeval je svetovalec Dollenz, govoril je preko 60 krat v mestnem svčtu in sicer je govoril o stvareh, ki so splošne, javne koristi, ne pa o politiki ali o narodnostnih vprašanjih. Govoril je samo za to, da je zahteval, česar je okolica potrebovala: cest, razsvetljave, pokritja kanalov in potokov, potov, pralnic itd. »Zastopniki okolice", naglasil je slednjič govornik, „so izključenci, zavržeiici mestnega svita. Vi gospodje ste bili toliko naklonjeni, da ste me imenovali členom jednega samega odseka, slavnega odseka za obrt in poljedelstvo, odseka, ki nikdar ni storil ničesar, ne dela ničesar in ne bode nikdar delal ničesar. Toda, kakor sem omenil v predzadnji seji, ponavljam: če ste si pridigali za-se delegacijo in vse druge odseke, držite si tudi tega, kateremu se odrekam od svoje strani popolnoma 1" Umevno je, da so se ostali okoiičanski svetovalci pridružili izjavi tovariša Dollenza. Na to je dal župan preči tati pismo, v katerem izjavlja dr. d' Angeli, da se odreka odsekom, ker ne more vršiti vseh poslov, sedaj ko je izvoljen državnim poslancem. Na to je spregovoril svetovalec Al. Goriup. Omenil je, da je doznal iz časopisov, da je mestna delegacija imenovala Mateja Sulčiča poljskim čuvajem v Sv. Križu. Ker pa je bil S. obsojen zaradi tatvine poljskih pridelkov na 4 mesece ječe, je misliti, da ne more biti dober čuvar tuje lasti, kdor ji je nevaren. Izrazivši svoje osvedočenje, da mestni delegaciji ni bila anana ta okolnost, priporočal je previdnost o imenovanju občinskih funk-cijonarjav. — Župan je odgovoril, da naroči magistratu, da poizvč in potem ukrene potrebno v tem pogledu. Zatem je spregovoril svetovalec B r a t o s. Razpravljal je o nekem dejstvu, katero je prijavilo glasilo socijalno demokratiške zveze. Tu je bilo rečeno, da so iz mestne plinarne odpustili tri skla-dalce oglja, jednega po 14 letih, drnzega po 8 in tretjega po 5 letih službe. Odpuščeni delavci izjavljajo, da so jih odpnstili s pretvez«, da primanjkuje dela, v resnici pa so jih odpustili, ker se je zahtevalo od njih delo, ki ni bilo primerno njih silam in njih navadam. Prosil je župana, da naj poizve, je-ll ta obtožba zoper mestno plinarno resnična? — Člen upravnega svita mestne plinarne, svetovalec Piccali, je odgovoril takoj na to vprašanje. Odgovoril pa je tako, da je bilo iz njegovega odgovora razvideti isto, kar je bilo o odpu-ščeuju delavcev iz plinarne že pred par dnevi objavljeno v „Edinosti": Odpnstili ao jih zaradi tega, ker so bili S 1 o v e n c ' in se niso skladali z Lahi I Seveda je dr. Piccoli zasukal vso stvar lepo po svoje, toda dejstva in bistvenega vzroka ni prikrival. Predlog Šolskega odseka, da ni poslati delegata v komisijo, ki ima razpravljati o ustanovi slovenske ljudske šole v mestu, vsprejel je zbor seveda skoro jednoglasno, kar je provzročilo burno odobravanje na galeriji. Na to je bilo imenovanje nekaterih odsekov in potem nejavna seja. V isti je zbor določil nigrado municipalnemu prelsedništvu, imenoval nekatero zdravniško osebje in dr. Odvetniški izpit je napravil te dni na tukajšnjem višem deželnem sodišču gospod odvetniški kandidat dr. Alojzij Franko. Čestitamo. Odlikovanje. Nj. Vel. cesar je podelil ua-zovnemu naredniku Jurija M a r i n c-u deželnega orožaiškega poveljuištva št. 7 v Trstu, srebrni križec za zasluge, u krouo. Nadškof dr. Stadler. Iz Lokruma pišejo, da se je zdravje nadškofa sarajevskega, msgr. dr. Stadlerja, okrepilo in skoro povsem oporavnalo. Škof se sprehaja, ne da bi se opiral na palico, ima dober tek i o mirno spanje. Msgr. dr. Stadler na-meruje ostati še do 8. ali 10. junija na Lokrumu, potem odpotovati v Hvar in Split, kjer hofie muditi le malo časa, in od tam v Djakovar, kjer ostane nadškof nekoliko dnij gostškofa Strossmajerja. „Triester Zeitung" contra „Reichswehr* Pri« čakovati je bilo, da „Triester Zeitung" odgovori na članek v listu „Reichswehra, kateri članek smo priobčili tuli mi v današnjem zjutraujem izdanja. Cel6 jako hitra in točna je bila to pot naša „Triester i ca" se svojim odgovorom. Spoštovani nemški list meni, da za to, kar piše inozemski list („Illustrazione Italiana"), ne morejo biti odgovorni avstrijski Italijani. Tudi če je bilo pisano tam kaj takega, kar bi bilo podobno veleizdajstvu, je bilo to le privatno menenje dotičnega lista. Na sploh moramo pritrditi menenju „Trieste-rice", da ni smeti obsojati celih slojev prebivalstva radi lopovščin, ki jih uganjajo — inozemci. Argumentaciju nemškega lista bi bila torej veljavna, da nima jedne male, male ljuknjice. Ali je „Trieste-ricatt res tako prepričana, da je vse to, kar je pisala „Illustracione", zraslo le tako spontanno na nje lastni njivi ? Ali je „Triesterica" prepričana, da je to le .privatno" menenje laškega lista; ali ni marveč verjetno, da je bilo to menenje .sugerirano" od druge strani, ali da govorimo kar naravnost : ali ni bilo to „menenje" sugerirano i s Trsta?! — Bilo je, to vemo za gotovo. Vemo, da so po zmagah italijanskih kaudidatov najprej frčale navdnSene brzojavke — v It al i j ol Zakaj ravno v Italijo P! Zato, da so se one zmage dvignile ne le nad trfcaški-lokalni, ampak tudi nad avstrijski pomen, da so se označile kakor zmaga aspiracij, ki spajajo poznane kroge po Italiji s poznanimi krogi v Trstu. To so notoriške stvari in zastonj je ves trud .Triesterice" v ta namen, da bi dokazala, da s« tržaški krogi nedolžni kakor novorojeno dete na tem, kar pišejo in slikajo ljudje v kraljestvu italijanskem. Iz Trsta so telegra-firali, v Italiji so pa slikali in pisali o izvoljenih poslancih progressove barve, — Z naše strani bodi še povedano, da tudi mi ne vidimo vtdeizdajca v vsakem Italijanu, toda o onih, ki drže avstrijske Italijan« v kleščah svojega terorizma — o onik možeh in činiteljih imamo mi svoje ineneuje! In opravičeno menenje skozi in skozi. Veliki petek. Velik dan, grozan dan! Dan smrti Ustanovitelja krščanstva! Sin božji je stopil doli na svet, da žrtvuje samega sebe v odrešenje ljudstva da potolaži srd božji. Učil je blago resnico, navajal je ljudstvo k poštenju: dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega l Tak nauk večnega poštenja pa ni ugajal krivičnikom in nasilnikom in krivica ga je obsodila na smrt. Jutri bode krščanstvo tiho pobožnostjo častilo spomin na oni dan: ko so se temne megle spustile na zemljo, ko se divje besneli elementi, ko je dih smrti obvejal človeška bitja — smrti Najpravičnejega I —, ko ae je angel j smrti dotaknil te zemlje se svojimi peroti, ko so se laž in hinavstva, zloba in izdajatvo »rotili proti resnici Kristovi in ko 10 Mu naprtili križ in ga gnali na morišče kakor kakega zločinca... . In on je vzel voljno križ na ivoje rame, trpel je muke. Bil jo grozen dan . . . nebo in zemlja sta se »kresala ob tem groznem velikem dogodku. In ko so bile muke najhuje, vskliknil je gori na križu! Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo ! Po tem vskliku je zadobil Njegov nauk v velikem trenotku svoje najveće posvečenje: Kristov nauk je nauk ljubezni in — odpu Ščanja! In položili so ga v grob! Jutri bode naša cerkev simobolično častila spomin na one velike dogodke, na dan velike žrtve: dan sinrti, dan razdejanja, dan ne-opisne žalosti. Po božjih hramih bodo vetrepečala srca vernikov, ko bodo propovedniki v živih barvah govorili o Njem, ki je trpel in umrl za človeški rod ! Iz Rojana nam pišejo: Gotovo Vam še ni znano, gospod urednik, kako „lepo" se je vel naš g. župnik miuole nedelje. Bila je sv. maša ob 6. uri zjutraj. Maševal je gosp. kapelaa, župnik pa je bil v spovednici. Pred spovednico je bilo mnogo Jjudi, ki so čakali, da pridejo na vrsto. Na koru so pele .cecilijauke4, a spremljal jih je ua orgijah namestnih organista Cosmini. Kar hkratu je zbežal g. župnik iz spovednice ter iet^l na kor kregat pevke, češ, da pojejo pretiho. G. župnik se je vrnil v spovednico, „cecilijanke" pa so jele peti glasneje, da bi ustregle župniku. Toia, zopet ni bilo prav; zopet je letel g. Jurca na kor, kregat pevke ker — pojejo preglasnoll Okregal je tudi organista in potem jo zaloputnil vrata, da se je vse streslo. Po naši sodbi so pele pevke lepo ia zložno, ali pele so — slovenski. To in jedrno to je žalilo župnika Jurco. Drugače je bile popoludae. Gosp. župnik je bil popolnoma zadovoljen, da-si je bilo petje pod vsako kritiko; ali pevci so peli tudi latinski! Peli so tako slabo, da so morali v sredi prenehati. No, da le ni slovenski, pa ni žaljeno miuikalično uho župnika rojanskega 1 Postopanje župnikovo je vzbudilo splošno o-gorčeuje, ki se je kazalo med ljudstvom pon-bno pred cerkvijo. Milo se nam je seorilo, ko smo se spominjali, kako lepo precesijo okoli cerkve smo imeli na cvetno nedeljo prejšnjih let, letos pa ni bilo videti nobenega rojanskega veljaka. To je ža-lostneu znak užaljenega čuta. V prejšnjih letih se je pasijou pel slovenski, letos pa Istinski Izvzeuiši ožje pristaše župnika, ki so seveda sami čisto La-tinci, ie vse godrnjalo, ker ni razumelo svetih obredov. Še na nekaj moramo opozotiti slavni škofijski ordinarijat, da ukrene potrebno, dokler ne bode prepozno. Prišlo je namreč tako daleč, da znani „Lahi" zasrsmujejo žene poznanih rodoljubov celč v cerkvi: var6 le ščave de Rojan! Minolo nedeljo se je dogodilo cel6, da je neka ženska morala zapustiti popoludansko službo božjo, ker so jo gledali neprestano iu jo zasmehovali. Tako praznujemo sedaj v na* ~ dneve Go-spodove1 Zanimivo ja tudi, da imamo sedaj — po dovršenem obnovljenju cerkve — (Kakor govore zlobni jeziki) na kupoli stranskih oltarjev naslikane — peterožarne zvezde. Priznavamo sicer, da je mogoče, da gosp. župnik ni zapazil onih pomembnih zvezd, ali zabeležiti smo morali tudi to — znamenje sedanjih časov v Rojanu. Pazlmu! Piš« se nam iz Kopra dne 12. t. m.: M^tni svet, torej dika in kiuč blizo nas ležečega mesta „Isolau, sklenil je dne 10. t. m. nekak protest, ki zamenjuje ovce z volkom in volka z ovcami, ter je med drugim tudi prijavil vete-pomenljivo besedo po zloglasnih glasilih: ,11 Pic-colo« iu „Indipendente". Za nas, ki živimo blizo le pol ure od Izole in smo ttkom slednjih treh tednov doživeli marsikatero britko, je posebno za nimiv in poučljiv odstavek, ki se glasi: „Un bel giorno dimeutichi della loro eoltura e civilti, gl'Italiaui della provincia (IstriaJ siauo costretti a rispoudeivi colle rapresaglie e unche sangui-nose'. Te besede gotovo najdejo lepo in uglajeno pot. Torej doslej še ni bilo dovolj pobijanja, napadov, pretepov, izgredov — sedaj še-le žagajo, da hočejo biti še hujši. To je torej ja3en govor in temeljit dokaz, da so besede okrajnega glavarstva, vsled katerih vlada odslej najlepši mir — le be-besedal Dokazalo se je to že v nedeljo (11.), ko je prišlo iz vašega Trsta s tremi parniki nad 1000 ljudi. To vam je bilo kričanja, bratskih poljubov, navduševanja in pratenja! Položaj za nas, ki še živimo tnkaj, je res nestrpen in še se nam preti, da bode hujše, da hoče latinska „štirpe" povsem pozabiti „kulture ia olike*, da hoče torej Še bolj divjaško ravnati z nami. Lepim dnem se bližamo torej! Bog se nas usmili 1 To so piruhi, ki se nam obetajo /a Veliko noč, za čas .miru in sprave*. Jeden ,vandalovM. Kiipor 13. aprila. Slovanskih učiteljiščnikov torej ni več v Kopru; ukloniti so se morali divji moči, ukloniti strastni večini mestnega prebivalstva in vadnirn klicem : fora i ščavi, raorte per gli ščavi t Ostale pa so po večini slovenske družine onih čuvajev tukajšnje jetnišnice, ki so imele ua stanu slovenske dijake. Na te uboge reveže se sedaj usuva vsa jeza in grožnja. Preti se jim, da ne smejo več imeti slovenskih dijakov, če bi se prav vrnili, kajti italijansko prebivalstvo noče več poslušati slovanske govorice in videti slovanskih obrazov. Pa še ne dovolj l Učiteljiščnikov ni, katere bi oštevali, napadalci; sedaj pa so še ostali nedolžni otročiči slovenske vadnice. Na te so se spravili nadepolni učenci italijanske vadnice t«>r jih ščuvajo z ljubeznivimi naslovi: porco croato itd., na kar so se mali slovenski učenčki, po večini sinovi tukajšnjih jetniških čuvajev, te dni pritožili na ravnateljstvu. Da se mladim gospodičem ne zgodi nič hudega, je več nego gotovo, kajti že pred dvema mesecema so se pritožili isti slovenski učenčki, da jih na sprehodih italijanski gojenci psu jejo z grdimi besedami in lučajo za njimi kamenje. Vsa stvar se je sicer resnično dokazala ali italijanski gojenci so dobili v zahvalo štipendije. Druge kazni jim ni bilo. Ravno tako se je potajila daljša razprava proti onim italijanskim gojencem, ki so se ob času volitev z mestno sodrgo soudeleževali pouličnih izgredov. Pač pa so morali slovenski učiteliščniki — v zahvalo na njih mirnem vedenju — biti nad deset dni doma hitro po šoli, in se jim je prepovedalo hoditi na sprehod. To je torej jednakopravnost, to so pogoji lepega miru kakor ae jamči slovanski mladini tndi za bodočnost — ali kaj-li ? 1 Svetujte nam, k»j storiti 1 S PomjanŠčine nam pišejo: Žalostno je bilo zadnje dni v bližnjem Koptu, kajti dogajajo se v mestu stvari, kakoršnih ne bi pričakovali niti iz najbolj divjih krajev afrikanskih, a vendar vam moram, cenjeni čitatelji, povedati nekaj skoraj smešnega. „Variatio deleetat". Puskusiuao če je sploh mogoče pisati kaj smešnega v resnih žalostnih časih. Na vojaški nabor so bili poklicani seveda v Koper tudi mladeniči iz županije Pomjanske. Ko-perska gospoda jim je poslala v Šmarje že par dni popred — seveda samo prodanoe n — neko zastavo z napisom : „Sempre avant,iM. Ne.kje. s«to čitali, da je ta zastava framazonske lo.*e na Reki. S to zastavo na čelu korakala je torej ž* pijana mladina proti Kopru. Res, prav smešen prizor, kar pa je mogel opaziti le priden opazovalec. Med pijano kričečo druhaljo korakal je na vsakih deset stopinj po jedeu koperski postopač, ki je nadzoroval .sužnje'. Ali žali Bog, videli smo lastuimi očmi, kako so se postopači posutehovali zaslepljenim prodan-cem, obsedenim peklenskega veselja I Videli smo jih, kako so se spogledovali in posmehovali res pravim „ščiavotn". Za njimi je drla tolpa koperskih babur, ki so korakale .in corpore" za to druhaljo ; a delale so med seboj vsakovrstnih žaljivih opazk, opazk, ki bi morale odpreti oči tudi najbolj zagrizenemu človeku, a naši zaslepljenci in njihovi očetje — pijani framazonskega veselja — niso čuli tega. Ubogo, slepo ljudstvo, sužuji 1 Le robujte, saj bodete prekmalu videli na svojo iastno škodo, kam vas je dovela zaatava „Sempre avauti* ! — Ko je druhal prišla na veliki trg, tedaj je začela na vse grlo kričati: evviva il noatro capitauo! Ne vemo, zakaj in komu je druhal klicala tako? Tudi nam ni znano, kedo bi bilta .il uostro capitano". Morda ■ capitano" Lošin ? Toda pardon 1 cenjeni čitatelji, zmislil sem se prav sedaj, morda bi znal biti ta „il capitano" oni znani .Čuk" iz Pomjana. — Čudno, da je že .capitano" ; saj 33. stopinje v frama-zonski loži — še ni dosegel, kajti drugače bi imel „Čuka* naglavi, ne pa na rani. Dosedaj ga Še nosi na rami. — Žali Bog, da nismo imeli časti oni dan videti pomjanskega .Čuka" med druhaljo, meuda ga niti ni bilo v Kopru. Morda si je oni dan skli- cal svoj harem skupaj, kajti on ima navadno seje ali .šedute" v svojem haremu le one dni, kadar pomjanskih mož ni doma. Sicer pa .Čukove* seje ali .šedute" niso ravno drage, kajti na vsakega uda v harenu pride hieb krnha in 10 borih novči-čev, le v posebnih slučajih povzdigne .Čuk« takso na 5 gld. — Kaj ne, dragi čitatelj, malo presmešno za resni veliki teden, a naj bode : .Variatio delec-tat*. — Pomjanskega „Čuka' torej ni bilo v Kopru, ker je imel obligatno .sedmo'. Toda bodimo še resni! Ker že italijanski in tudi najbrže prodani občinski odbori po Istri, nekako tekmujejo z različnimi protesti zoper .atti vanlalici degli Sloveni", moramo jih vendar-le povprašati, kdo je provzročil vse nerede za Koper in kedo jih uprizarja ? Mi vemo, ker vidimo z listnimi očmi, da nihče drugi, ko edino le koperska gospoda. Ravno tisti in nihče drugi ne, kakor oni, ki so delali izgrede proti dvojezičnim tabelam. Seveda pravi zločinci hodijo okolo po Kopru v .cilindrih", a plačaua druhal jili uprizarja. Da navedemo le d*a slučaja, vas vprašamo gospodje, ako imate le iskrico poštenja še v sebi, da odgovorite : kaj hudega vara je storil sedaj skoraj do smrti pobiti Martin U 1 č n i k iz Šmarja ? Zakaj so ga vaši pro-danei že v pisarnici koperskega capo - framazona na nečuven način zasmehovali, in tako zadržali ? Vi nam ne poveste resnice, to vemo, ker je tako že zdavnaj ne poznate več, a priče, ki so vse to videle svojimi oč si nam ravno tako opisujejo ta dogodek, kakor je bil res. — Edino le zato ste zadržavali poštenega moža v pisarn', da ste mogli obvestiti svojo od vas plačano druhal, da ga je že čakala iu planila nanj, kakor razdraženi tigri in leopardi. — Ne moremo pa tudi zamolčati hudodelstva, ki ga je izvršil vaš zvesti hlapec nad nekim še poštenim Italijanom. Vi Rte navedli v „Pic-colu' le goli fakt, a pravega uzroka hudodelstva vendar-le niste povedali svojim čitateljem. Seveda, ko bi ga bil povezal kak Slovenec, to bi bilo pi. sarenja dneve in dneve; ker ga je pa skoraj uničil vas hlapec, dobi oznani postopač in igrač v Kopru, ki ste ga prav vi plačali za oni d n, da naj uniči poštenega Martina Ulčnika, in je r -jil Še oni večer pijan od vaših denarjev, ste zamolčali to. A svet naj zve, zakaj mora sedaj trpeti mladi mož 1 — Tudi ta mož je žrtva nasilja, žrtva vaše nestrpnosti. V družbi se svojim prijateljem sicer ni zagovarjal slovenske stranke, ker je Italijan, pač pa je kakor krčmar mirno svetoval, da naj bi bili Koperci bolj mirni, kajti, rekel je, nazadnje mi vsi živimo od okoličanov sploh, naj oni pripadajo eni ali drugi stranki. Mož je govoril resuico, a zato bi bil skoraj zgubil življenje. To in edino to je resnica, gospodje 1 Ako drugače trdite, ste nesramni lažniki. No, framazoni imajo med svojimi zapovedimi tudi zapoved: laži 1 — ali bolj po vaše: .oaar tutto'I Arimatejsko pogrebno društvo na Prošeku. Po izgledu jednacih društev po tržaški okolici ustanovili »o tudi Proseški rodoljubi svoje .Arimatejsko pogrebno društvo", čegar blagi namen je, podpirati svojce ob zamretju pojedinih členov družin. Dne 11. t. m. je bil ustanovni občni zbor, kateremu j«1 prisustvovalo jako mnogo za to koristno in potrebno n upravo unetega občinstva. Vlado je zastopal tukaj začasno nastavljeni c. kr. policijski oficijal g. Krei er. Po prečitanju dru-štvenih pravil se je volil nastopni odbor: Valentin C i b i c, predsednikom ; Janko Rupelj, tajnikom ; Jakob Furlan, blagajnikom; Anton Bukavec, Matija Kalin, Fran Milič in Tomaž Sardoč odborniki. Na odboru je sedaj največ ležeče, da se loti z vso uuemo ia največo požrtvovalnostjo njemu izročenega delovanja ter da v teku časa postavi trden temeljni kamen neodvisnemu narodnemu gospodarstvu. Na delo, ker resnobut so dnevi A trud in skrb nam Bog blagoslovi. Poroka princeze Ane. V prvi polovici maja meseca bode na Cetinju poroka princa Frana Josipa Battenberga s princezo Ano črnogrsko. Kakor gostje se pričakujejo k poroki: italijanski prestolonaslednik s soprogo, vojvoda Lanchtenberški s soprego, priac Ljudevit Battenberg in princ Peter KaradjordjeviČ. Gevori se tndi, da bodeta na tqj svečanosti črnogorskega dvora zastopana ruski car in srbski kralj. Ruski car da pokloni nevesti dragocene svatbeno darilo. Za družine ridi voHlolh izgrodov zaprtih oko ttfcaaov darovali m nadalje : Fran Kaliiter.........100 gld. — kr. Ivan in Milka.........15 . — , Skupaj . . 11B „ - „ Prej izkazanih........ 324 . 23 kr. Skupaj . . 439 gld. 23 kr. Danes izkazano svoto 115 gld. nabrale so rodoljubne tržaške Slovenke vsled poziva v zjutraj nem izdanja našega lista. Bodi presrčna hvala blagodušnim darovateljem in požrtvoralnim aabi-raikam, ki so pripomogli bednim družinam, da jih ne mori raznn moralne tudi materijalna skrb v velikonočnih praznikih. Nadalnje prispevke sprejema in deli drage volje npravništvo „Edinasti". (Via Molin piccolo št. 3.) Samomor. Predvčer^jinjem so našli v gozdičn, nahajajočim ae ob stari openski cesti, na močnem drevesu visečega obešenca. Iz delavske knjižice, ki jo je imel aamomorilec, konstatovalo ae je, da je pokojnik 281«tni dninar Anton Valentinčič iz Goriškega okraja. Ni znano, kaj je gnalo mladeniča v smrt, kajti telesno je bil bržkone zdrav, službo je imel, v ž6|U se mu je nallo pre\o 30 gld. denarja, oblečen je bi! povsem na novo, torej je iivel gotova v rednih odnošajib. Morda — nesrečna ljubezen. Šo volilno zlorabe prod oodiičem. Predvčerajšnjem se je vršilo pred tukajšnjim sodiščem 8 razprav, tičočih se zlorab o poslednjih volitvah. Prvi obtoženec je bil Alojzij Tommasini, 20 let s'ar, dninar iz Italije. Obtožen je bil, da se je o volit vi v V. kuriji izdal za nekega drugega vo-lilea iu da jo torej fhizifikoval glasovanje. Dobil je 10 dnij strogega zapora. Drugi je bil Andrej Krevatin. Le ta ja bil obtožen, da je o volitvah v Istri nagovarjal nc* kega kmeta, »taj ne glasuje za hrvatskega kandidata, aropHK /.a italijanskega in mu ponujal 1 gld. za oodišče ga je rešilo obtožbe. Tretji je bil 541etni italijanski podanik, učitelj glasbe, Dominik B., obtožen istega prestopka, kaVor Tommaiini, Dobil je tudi on 10 dni zapora. Četrti je bil 271etni Josip Goia. Zaradi istega predloga ae jim je dozdelo, da mora biti ta bolezen nekaj zeli hidega. Župnik ji« je raztolmatil: »Diagi moji, trakdma je zla, ki more ^ugonobiti vso občino !• Šekki avetovalei so se spogledali plaho in debelo, a predsednik gje po dolgem premišljevanja izustil svoje menenje, da mora biti torej trak6ma tako nekaj tacega, kakor je koga v gobcu in na parkljik. (!) Župnik je pritrdil, da je sieor nekaj podobnega (t!), vendar pa da ni popolnoma isto. „No", zaključil je modri predsednik, ,8e pa 2e vsled te učiteljeve bolezni preti pogin vsej občini, bolje je, da ga ustrelim o, predno naa ugonobi I" In šolski svet je veseljem vsprejal ta „duhoviti in Človekoljubni" predlog, ki naj reši občino preteče ji nevarnosti. Na vso srečo pa niso takoj izvršili predloga in ustrelili belnega nfiitelja, ampak predlog so predložili velikem« županu, da — ga odobrili Doklo ki je nenadoma izgubilo govor. V Glogavu se je nedavno dogodil ta-le čudni slučaj: Jedna deklica III. razreda mestne šole je nekega dnč o pouke kar nenadoma izgubila — jezik. Napisala je na papir in javila učitelju, da čuti, da ne more govoriti. Dekleta so odvedli na dom. Stariii so seveda hiteli po zdravnika, toda, ko je isti dobro pregledal dekleta, je konstatira! dosti redek slučaj: „da je dekle vsled nezadostne krvi in nervoznosti kar hipoma in brez vidnih znamenj izgubilo govor*. Nadeja se pa, da se z vporabo elektrike in umestnim ravnanjem zopet razveže jezik. Nezvesta — a energična ljubimka. Te dni je prišel dnevničar Ivan M. v Zagrebu v stan avoje ljubice Marije N., katera ga je bila ostavila in si našla „druzega", ki ji je svečano obečal zakon. — M. je pozval bivši svoj ideja! nekoliko ostrimi besedami na odgovornost, toda ženska,. — ne bodi lena —, pograbila je lonec in udarila nep tzvanega Trgovinska bmojavk« In v na al. Bndlmpkita. Pfteai«* xajeien 8.84 8 85 Pftenioa t •pomlad 1897 7.46 da 7 48 Ovei a* spomlad B.50—6.68. Hi . « 1 j a, vratar hiše št. 8 via Solitario Dobra gostilna v vsakem pogledu je gostilna na trgu Carda~ iuoli hSt. 3 (prej „.Luzietta"), katero je C dnem 1. t. m. prevzela „Vipavska vinarska zadruga". pridigarja tako silno po glavi, da je lonec šel na j Toči se ZUreS izbomo vino, belo in kose, mož pa v bolnišnico. j ern0j kuhinja je izvrstna. Originalno lavavarovonje. Po nekaterih an- j ^^flg. krčmarjem oddaja se vina gb-ških mestih obstoje druStva, kat iv se bavijo , ^ggf Ba debelo, cene po dogovoru, — zavarovanjem ključev. Plača h.-, 2 šilinga na ,, . . ,. „„ Qc iu__ J & • rodbinam pa se stavlja po po »5 nvc. liter let) in se dobi majhno ploščo, kale/m se pričvrsti na vez ključev. Na jedni strani te plusOe je Ste- ! . . _ , vilka, a na drugi stoji urezano, da, kdor najde te prestopka, kakor Tomu.asini, obsodilo gaje sodiifte | W|ll8 naj jlL nese takoj na policijo, kjer dobi na 2 'dna strogega zapora, t a šil; nagraile. To ae ^ y 99 slu*ftjih , Peti je bil 24letni težak Ožbolt Job. Tudi ! on je bil obtožen, da se je pod tujini imenom predstavil volilni komisiji. Dobil je 3 tedne atro-gega zapora. Šeati je bil neki budi zuničevalec Slovencev: 1 med 100, kajti, recimo, da je dotičnik, ki je našel ključe, tat, vendar ni i>e more pomagati % mirni, ker ne v6, flegavi so. Policija vrne ključe diuHvu, a le-to razvidi po številki, komu pripadajo, ter mu jih vrne. Ako pa kdo ne pride do izgubljenih klju- franko na dom, ako se odvzame hkrati najmanj 20 litrov. Slavnemu slovenskemu občinstvu se priporoča na mnogoštevilen, obisk udani I. ĆJo k, vodja. '11 Zl' i 371etni težak Anton Ban del iz Trsta, pristojen j ćev> od«kođuje društvo v denarju, do 100 ši. v Komen. Obtožen je bil, da je dan po izvolitvi Mnuronerja, t. j. 19. m. m. kričal v Barkovljak: „Viva ilauroner!" ,Viva Hortis!" tM...a per i ščavi!" „Butarli in marl« in drugo. Sodišče mu je dalo v nagrado tri tedne zapora — italianis-sirnu, katerega oče mu je iz Komna l t- 'dmi je bil 341etni Ivan-Marija Bric iz Gorice, oi tožen kakor Tommasini, da je falaifikoval jeden V' lilni listek. Dobil je me^ec dnij ječe. Sle iojič je bil 631etni težak Ivan Debartoli ' lingov. To zavarovanje ključev zavarile zajedno ; zoper nesreče, kajti, ako kdo po naključja izgubi : življeoje, kdor ima zavarovane ključe, dobijo njegovi dediči IBOO Šilingov. Stara branjevka žrtov roparskega umora. Po noči na minolo nedeljo je neznan tolovaj umoril in i oropal 631etoo branjevko Tereio Pintarič, ki je imela avojo bajtico zunaj Ptuja ob okrajni cesti. Zjutraj ao j našli vrata bajte odprta, starko pa ležečo na tleh, mrtvo. Videti je bilo, da jo je morilec zadavil Uhana Zdravljenje krvi Čaj „T I a aia r n I cvet' (Mlllefiort). Cisti kri t«r jo izvrstno sredstvo proti i-m« slučajem, &o pofte t iolodcu, kakor proti slabomu probavljanju in homoroidam. Jedon omot aa ozdravljanju stoji tor so dobiva y odlikovani lekarni ?mmm „M Am UmV Trst, velil;) trg. W Ji iz Tr u, obtožen istega prestopka kakor Tomma- j |ta ^ biIa 8ilom iztrgaua iz uše8 in prgtani potegneni pini. Dobii ie tedeu dnij zapora. Amerikanski opomin, katerega naj ti vzamejo k srcu mlačni naročniki! Neki amerikanski list prinaša ta-le opomin: Ako je kdo v denarnem pogledu tako umazan, da uporablja avojo bradavico, ki jo ima na zatilniku, za gumb na vratniku, samo da mu ni treba kupiti gumba; ako po noči uatavi uro, da ae mu prenaglo ne izguli stroj; ako piše brez pik in črt, samo zato, da bi prihranil črnila; ako obdeluje grob ivoje.matere liki polje ter sadi na njem zelje in krompir; tak umazan človek je vendar še pravi kavalir v primeri z onim, ki pravočasno ne predplaiuje časopisov, ali jih sprejema po dva ali tri meseee, a jih potem, ko bi trebalo plačati, pošilja nazaj z opomnjo: ,Ne vsprejmem!' Madjarska kultura koncom XIX. voka. „Poster Lloyd' pripoveduje skoro neverojeten dogodek iz neke občiue v okolici Arada. V dotični občini je zbolel učitelj na trakdmi (trak«ma je nalezljiva bolezen na očeh). Ko ae ja razširila vest o bolezni učiteljevi, sm^I ae je takoj šolski svčt v seja, da ukrene, kar bi bilo potrebno. Pastor (protestantski iupnik) je predložil, naj se učitelj odpusti iz službe z ozirora na njegovo stanje. (To je pojav kričanske ljubezni do blitnjegall) Ostali Členi Šolskega svćta «o osupnili na to, kajti vsled tega a prstov. Koliko si je tolovaj prisvojil denarja, tega ni možno konstatovati. Loterijske fttovilko. Praga 12, Lvov 67, Inomost 81, izžrebane dn6 14. t. m. 82, 85, 27, 89, 28, 6, 52, 18, 33, 88. 49. 39. pr Najnovejše ve«ti» Trot 15. Dti.iea je dospela \u Genove v Tr»t incttsa Ana Črnogorska, nevesta princa Batenberžaoa. Vkrcala se je tukoj na parnik „Graf WunnbrHnd*, ua katerem je odpotovala v Kotor (Dalmacija). London 15. Listu .Times' javljajo iz Elasone, da so grške tolpe minole nedelje zopet udrle na grška tla. Blizo Greveno je pristopilo mejo kakih 1000 mož. Po hudem boju so Turki zavrnili Grke. Poslednji io zgubili 50 mož. Med napadniki je bilo opaziti tudi grških oficirjev. Grki tirajo izzivalno politiko, da bi prisilili sultana, da napove vojno. Atene 14. Zatrja se, da je močno krdelo dobro-voljcev blizo Kalambaka udrlo v Makedonijo. Goriška tiskarna" A. Gabršcek V Gorici, Gospodska ulica it. 9. ima v zalogi vse tiskovine za županstva, Sole, sodišča, cerkve itd. -- Izdaje časopise: „Boža1, tednik, cena gld. 4.40. — .Primorao' vsakih 14 dnij, cciia 80 nvč. „Slovanska knjii-nioa", v mesečnih snopičih po 18 nvč., naročnina za jedno leto gld. 1.80. Doslej izšlo 66 snopičev. — „Knjlinlo« sa mladino", v trdo vezanih mesečnih snopičih po 25 nč., za naročnike 20 nč. Doslej Iz&lo 93 snop. — «Ma« terino delo zn Boga in domovino", 70 nvč. — roman „Bole noči". 25 nvč. — „Veneo Blovan-■kih poveBtJj" 56 nvč. — „Rntarjevo črtice o pokn. grofiji GoriRki in Gradiški", 55 nvč. V Trstu prodaja prve tri tobakarnar M. Lavrenčič, nasproti veliki vojašnici in tudi tobakarna Pipan v sprehodu Ponte della Fabra, na kar opozarjamo Slovence ▼ Trstu in okolici. Za slabotne bolohave vsled pomanjkanja krvi na živcih, bladft ia tla-alabotno otroke; izvrstnega okusa in preiskušonoga učinka je ieleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdrnvnikov. — Pollitorska steklenica velja 1 gld., pet polliterskih stokleuio 4 gld. 50 kr. Pristno brnsko sukneno blago. Jeden odrezek 3 10 m. dolg, za-dosten za jedno možko obleko stane samo gi. 3.10 h dobre 4 10 4.80 6.— iz boljšo 7.75 iz fine 9.— iz finoj o 10.50 iz najlinojo pristno ovčne volne. Jeden odrezek za