3 tt V. 1983 GLASILO DELAVCEV LETO II. ZDRAVSTVENEGA CENTRA ŠTEVILKA 2. PTUJ —ORMOŽ APRIL 1983 Kmalu v novih zdravstvenih prostorih V teh dneh mineva šele leto dni, odkar smo v Majšperku ob proslavi krajevnega praznika položili temeljni kamen za gradnjo novega objekta zdravstvene postaje. Vsi, ki smo bili takrat prisotni, smo nekoliko dvomljivo zrli na prostor, kjer bi se naj nekaj dni za tem začela prva gradbena dela. Obenem, smo si tiho želeli, da bi čez leto dni lahko odprli vrata Zdravstvene postaje prizadevnim krajanom Majšperka in okolice. Toda, če nas danes pot zanese v Majšperk lahko z veseljem ugotovimo, da se je uresničilo zagotovilo, da bo letošnja pomlad tista, ko bomo svečano odpirali nov objekt Zdravstvene postaje. Novi prostori so namenjeni dejavnosti zobozdravstvene službe im splošnim ambulantam osnov- nega zdravstvenega varstva. V njih bodo opravljali zdravstvene storitve štirje teami: dva zobozdravnika in dva zdravnika splošne medicine. Čeprav ob letošnjem krajevnem prazniku — 7. maja v Majšperku otvoritve še ne bo (urediti je treba še nekatere podrobnosti in v celoti montirati opremo), to pomeni kljub temu za vse nas v Zdravstvenem centru dr. Jožeta Potrča, ob pomoči zainteresiranih družbenih dejavnikov občine in obenem za vse občane ptujske občine veliko delovno zmago ob 1. maju — prazniku dela; za krajane Majšperka in okolice pa še pomembno pridobitev; za zdravstvene delavce, ki bodo opravljali strokovno delo v novi Zdravstveni postaji, pa ustreznejše delovne pogoje. Turk Verica Erika Trstenjak: Tebi za prvi maj Lesketa na soncu zdaj se kaplja rose v travi zeleni zemlje ponosne. Cvetje pomladno v barvah razkošnih na livadah in v gozdovih naznanja z vonji omamni, da že so prelepi dnevi pred nami. Če odpraviš tja se do vrha gore, zazreš v daljavi modro morje in na njem ladje bele, kjer mornarji pojo pesmi vesele. Zdi se, da slišiš valov pesem glasno, ko tako zreš v sliko prekrasno. In potem, ko spet si v dolino vrnil se na preprogo mehko, ljudi povsod uzreš prizadevne, ljudi prelepe zemlje svobodne. Zaželiš, da objel bi jo vso, tako od lepot prevzet si močno. A kmalu solza pogled zamegli, ko misel v čas pretekli odhiti in namesto cvetja, mrliči pred teboj, namesto pevk, roparice nad teboj. V trenutku resnejši si postal, ko sredi gozdne poti si obstal. Stiskaš dlani v pest a ko rdeči zagledaš cvet, ponovno jih razpreš. Ubereš cvet in on na prsi pripet, ves svoj pokaže ti sijaj, ves pomen za Prvi maj. /. maj praznik dela vsem delavcem želimo veliko delovnih uspehov in prijetno počutje na delu Odslej Zdravstveni center dr. Prvega aprila letos smo praznovali. Pozdravno besedo in dobrodošlico povabljenim visokim in drugim dragim gostom ter vsem nam je izrekel direktor Zdravstvenega centra Milan Jager in predsednik skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič. Pripravili smo slavje v počastitev 80-letnice rojstva dr. Jožeta Potrča in Zdravstveni center je dobil novo ime. Akademik prof. dr. Janez Mili-činski nam je predstavil dr. Jožeta Potrča kot zdravnika in uspešnega družbenega delavca. Dr. Jože Potrč je oče etike. 2e pred 20 leti je pripravil kodeks etike, ki je še sedaj v veljavi za slehernega zdravstvenega delavca. Bil je pobudnik etičnih načel v zdravstvu, vendar se ni učakal uporabe kodeksa, kajti letos v jeseni bo minilo 20 let Dan je bil svečan. Pričakovali in prisrčno sprejeli smo povabljene goste. Našemu povabilu so se odzvali, poleg člana predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja, še predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik prof. dr. Janez Milčinski, ki je govoril o liku in delu dr. Jožeta Potrča, ter številni drugi javni in politični delavci iz SRS, občine ... Omenila bi predvsem Lidijo Šentjurc, Franca Kimovca-Žigo, Maro Rupeno in Bogdana Osolnika, Frančeka Simoniča, Lojzeta Briškega, Maro Žlebnik, Tatjano Kosovel ter predsednika občinskih skupščin Franca Tetičkoviča in Toneta Luskoviča, Marico Fajtovo, Janka Bezjaka, Edija Kupčiča, Dano Bohakovo. Tudi predsednika občinskih zdravstvenih skupnosti Martin Berden in Mirko Novak sta bila med nami. kar je umrl. Velika škoda za vse, ki jim ni bilo dano, da bi poslušali njegova predavanja. Bil je zdravnik, mojster peresa ter cenjen pedagog poznan v vsej naši državi in izven naših meja. Bili smo prevzeti ob lepoti slavnostnega govora prof. Milčinskega in presenetilo nas je odlikovanje in priznanje Republiškega rdečega križa, ki je odlikoval z Zlatim znakom RK TOZD Bolnico za uspešna dela RK v ptujski občini. Priznanje je podelila predsednica Republiškega RK Ivica Žnidaršič. Nastopil je ptujski moški pevski zbor pod vodstvom Franca Lačna. Ob izbranem petju ter recitaciji Nevenke Gerl je bila svečanost trenutka neizmerna, ko je predsednica centralnega delavskega sveta Nikolija Ripak vodila slavnostno sejo, na kateri smo s ploskanjem pozdravili in sprejeli novo ime Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ormož —Ptuj. V vseh je zaživel ponos, vsi smo bili srečni, da živimo v kraju od koder je doma tako spoštovan človek. Imenovali smo dve delegaciji — dr. Fran Brumen, dr. Jožica Suhadolnik in Marjan Štolfa, so ob našem spremstvu položili venec pred doprsni kip zdravnika, rojaka dr. Jožeta Potrča, in druga delegacija Šinko Bojan, Verica Turk, dr. Aljoša Planinšek je odnesla venec ter ga položila pri Potrčevem rojstnem domu v Vin-tarovcih. Svečanost se je nadaljevala v ptujski študijski knjižnici. Razstavljena so bila vsa Potrčeva dela. Veliko nas je bilo, ki doslej nismo poznali bogastva, ki nam ga je zapustil. O delu — V premislekih bodi podoben polžu, v dejanjih ptici. (Ljudska modrost) — Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo. (Voltaire) —- Moč je v idejah, ki nas navdihujejo in v ciljih, za katere se bojujemo. (Tito) — Jugoslavija je dežela, ki je med vojno izpisala najlepše strani boja in vztrajnosti. (Olivera) Naši jubilanti Jožeta Potrča V Zdravljici je vodja TOZD Bolnica dr. Lojze Arko govoril o razvoju in uspehih ptujske bolnišnice, ki je od leta 1965 nosila Potrčevo ime. Zaključna slovesnost in epilog vsega je predstavljala okrogla miza. Predsednica komisije za proučevanje zgodovine ZK pri OK ZKS Ptuj Ljubica Šuligojeva je ob tej priložnosti povabila mnoge Potrčeve sodelavce n proučevalce njegovega žvljenskega opu- sa k okrogli mizi. Opazili smo Janka Lisko, Franceta Klopčiča, Mitjo Vošnjaka, Ivico Žnidaršičevo, Vlada S ruka, Vlada Bračiča, Vido Bojčevo, Potrčevega prijatelja Frana Brumna in še številne druge cenjene goste. V razpravo so se vključili prav vsi in vsak je izdal nekaj kar še ni bile? znano. Govoril je tudi predsed-nih Sergej Kraigher. dr. Jožica Ciglar IV. TOZD OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO PTUJ Z 10-letno delovno dobo 1. Berliič Verena 2. Florjančič Vlasta 3. Fric Silva 4. Gojkovič Pavlica Milena 5. Kozoderc Anica 6. Petrovič Matilda 7. Petrovič Štefka 8. Vičar Ana z 20-letno delovno dobo 1. Lah Ivanka 2. Merc Marija 3. Trstenjak Erika S 30-letno delovno dobo 1. Merc Martin III. TOZD ZDRAVSTVENA POSTAJA ORMOŽ z 10-letno delovno dobo 1. Hanželič Anica 2. Popov Olga 3. Ripak Nikoli ja Z 20-letno delovno dobo 1. Gašperič dr. Peter 2. Radoš dr. Božidar 3. Zagoričnik dr. Dragoljub V. TOZD ZOBOZDRAVSTVENA SLUŽBA PTUJ Z 10-letno delovno dobo 1. Horvat Kristina 2. Krznar Vinko z 20-letno delovno dobo 1. Bezjak Renata 2. Brenčič dr. Marija 3. Gužvinec Milica 4. Hergula Ana 5. Vrbančič Rozalija s 30-letno delovno dobo 1. Habjanič dr. Egidij 2. Lušicky Slavko 3. Šomen Anton I. TOZD BOLNICA PTUJ z 10-letno delovno dobo 1. Drevenšek Silva 2. Farazin Aleksander 3. Kostanjevec Cvetka 4. Lacko Vktorija 5. Mešl Mirjana 6. Novak Ružiča 7. Plavšič Liljana 8. Plohl Frančiška 9. Plohl Terezija 10. Princi Slavica 11. Stergar Ana 12. Tikvič Marija 13. Vrbnjak Marija 14. Žmauc Slavica 15. Golc Milena z 20-letno delovno dobo 1. Cimprič Rudi 2. Hentak Angela 3. Kante Marija 4. Mrden Vera 5. Pernat Marija 6. Šilak Adela 7. Toš dr. Ljubo 8. Trop dr. Lidija 9. Vilčnik Marija s 30-letno delovno dobo 1. Duh Albin 2. Kampi Marija 3. Kosti Štefanija 4. Krajnc Elizabeta 5. Peteršič Marija II. TOZD PSIHIATRIČNI ODDELEK ORMOŽ z 10-letno delovno dobo 1. Anderlič Janez 2. Herga Bernarda 3. Imerovič Marija 4. Keček Majda 5. Kosi Amalija 6. Puklavec Stanislava 7. Šef Jože 8. Štebih Stanislava 9. Zagorec Marta 10. Zamuda Olga z 20-letno delovno dobo 1. Pregl dr. Marijan VI. DSSS ZC PTUJ—ORMOŽ z 10-letno delovno dobo 1. Sok Majda z 20-letno delovno dobo 1. Menoni Marija 2. Mertelj Marica 3. Prosenjak Marija s 30-letno delovno dobo 1. Anrajter Mesarič Natalija 2. Herega Teja 3. Šegula Francka Delavci Zdravstvenega centra Ormož — Ptuj bomo praznovanje obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte in praznika delovnih ljudi počastili na skupni proslavi, v torek, 26. 4. 1983. Ob tej priliki bodo podeljene številnim delavcem jubilejne nagrade. INSTRUMENTARKE SO BILE GOSTITELJICE V Domu Franca Krambergerja se je 25. marca odvijalo strokovno srečanje Sekcije operacijskih medicinskih sester pri Zvezi društev medicinskih sester Slovenije. Niti strokovnega in organizacijskega dela so bile v rokah operacijskih medicinskih sester naše bolnišnice. Srečanje je bilo prijetno in skrbno pripravljeno, kar so ob koncu potrdile tudi poklicne kolegice iz skorajda vseh slovenskih bolnišnic. Posebno prijetno pa so se med nami počutile medicinske seste — instrumentar-ke iz Splita. V imenu ZC dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj in v imenu D PO in IS občine Ptuj nas je pozdravil tov. Jager Milan, ki je predstavil našo DO, občino Ptuj in zaželel zbranim uspešno delo im izrazil zadovoljstvo, da je Ptuj bil izbran za mesto strokovnega srečanja slovenskih instrumentark. Strokovni del je zajemal strokovne teme s področja čeljustno- (Nadaljevanje na 4. strani) Poslovanje v I. tromesečju 1983 Poslovanje Zdravstvenega centra Ptuj-Ormož temelji na podlagi finančno ovrednotenih delovnih programov temeljnih organizacij. Ker pa v tem obdobju letošnjega leta še niso izdelani v celoti delovni programi, mi možna ugotovitev izpolnitve teh. Prav tako še niso sklenjeni z Občinsko zdravstveno 'skupnostjo 'Ptuj in Ormož samoupravni sporazumi o svobodni menjavi dela, zato so vse TOZD za svoje storitve obračunavale cene, ki so veljale v letu 1982. 1. Celotni prihodek se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečal za 25 %. Največji porast je zabeležen pri TOZD Zobozdravstvena (služba Ptuj, in sicer 39 %, katera pa je tudi svoj letni delovni program izpolnila že z 33 %. Odstopanja med posameznimi TOZD so tudi zaradi deleža sredstev, ki je ustvarjen v okviru svobodne menjave dela z zdravstvenimi skupnostmi ali z neposredno svobodno menjavo dela z združenim delom. Celotni prihodek ZC skupaj OZV Ptuj ZP Zobna Ptuj Bolnica Ptuj Psihia. Ormož DSSS 125 120 123 139 125 126 121 2. Porabljena sredstva so v Zdravstvenem centru porastla za 22 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Iz spodnjega prikaza je razvidno, kakšna so ta gibanja po posameznih elementih. 3. Dohodek je zaradi nižje rasti porabljenih sredstev nekoliko višji in znaša ta porast na enako obdobje lanskega leta 27 %. ZC OZV ZP Zobna Bolnica Psihia. DSSS skupaj Ptuj Ormož Ptuj Ptuj Ormož 127 123 128 131 127 127 127 Tudi ta kategorija je v veliki meri odvisna od doseženega celotnega prihodka. 4. Obveznosti iz dohodka — Te obveznosti so močno porastle, saj znašajo 32 % več kot lani. Najvišji porast je pri TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj in Psihiatrični oddelek Ormož. Nastale pa so na osnovi prispevkov iz dohodka samoupravnim interesnim skupnostim nematerialne proizvodnje kot so: prispevki iz OD, članarine, zavarovalne premije, obresti, povračila stroškov plačilnega prometa itd. ZC OZV ZP Zobna Bolnica Psihia. DSSS skupaj Ptuj Ormož Ptuj Ptuj Ormož 132 137 130 131 127 147 129 ZC OZV ZP Zobna Bolnica Psihia. nCcc ___________________________skupaj Ptuj Ormož Ptuj Ptuj Ormož Porabljena sredstva 122 111 107 162 122 124 93 Materialni stroški 137 125 121 211 135 135 106 Amortizacija_________________66 66 69 74 65 69 59 Indeks porabljenih sredstev je v veliki meri odvisen od doseženega celotnega prihodka in s tem do doseženega delovnega programa, odvisno od realizacije faktorjev, oskrbnih dni in ostalih elementov programa. Na takšna gibanja pa deloma prav gotovo vplivajo tudi občutna pomanjkanja nekaterih potresnih materialov, predvsem tistih iz uvoza. Glavni vzrok za nekoliko nižjo rast od pričakovane pa je samo 50 % obračunana amortizacija vseh osnovnih sredstev v letošnjem letu, kar pa se bo tudi odražalo pri obnavljanju že tako iztrošene opreme. 5. Čisti dohodek je zaradi hitrejše rasti obveznosti iz dohodka razumjivo nižji od dohodka. Gibanje čistega dohodka v primerjavi z letom 1982 kaže naslednja razpredelnica: ZC OZV ZP Zobne Bolnica Psihia. DSSS skupaj Ptuj Ormož Ptuj Ptuj Ormož 125 119 128 131 127 122 126 Zaradi razlogov, ki so navedeni pri celotnem prihodku, prihaja do precejšnjih razlik pri čistem dohodku, kar seveda močno vpliva na možnosti razporejanja čistega dohodka. Razmeroma nizki čisti dohodek je ustvarila TOZD Bolnica Ptuj in DSSS, saj le ta ni zadostoval za že izplačane osebne dohodke in tako v tem obdobju prikazujeta izgubo po plačani realizaciji. (Nadaljevanje s 3. strani) obrazne travmatologije, diagnostike, ocenjevanja stanja težkega poškodovanca, preoperativne in postoperativne fizioterapije kirurškega bolnika im citološke diagnostike raka na ženskih genitalijah. Skrbno izbrane teme, prijetno urejena dvorana in tekoče izpeljan program strokovnega srečanja, ki se ga je udeležilo okrog 50 medicinskih sester, pa je udeleženke navdušil. Prijetno je bilo slišati besede Ele Majerič — predsednice sekcije operacijskih medicinskih sester pri ZDMS Slovenije, ko se je zahvaljevala gostiteljicam za prijeten »strokovno obogaten dan«. (Višji medicinski sestri Malčki Kreft pa se je še posebej zahvalila za angažiranost in sodelovanje s Sekcijo z upanjem, da bo, pa čeprav odhaja čila in mladostna v pokoj, še vnaprej sodelovala s svojimi kolegicami — odslej seveda le še izven operacijske dvorane. Po zaključku programa so si udeleženke strokovnega seminarja ogledale še del naše bolnišnice, na poti do nje pa se spominjale zabavnega programa, ki se je odvijal na predvečer srečanja v hotelu Poetovio. Srečanje Sekcije medicinskih sester je torej za nami. V jesenskih mesecih pa bo Društvo medicinskih sester Ptuj-Ormož gostitelj Sekcije patronažnih sester Slovenije. Turk Verica PREGLED POSLOVANJA [v 000 din) Elementi ZC skupaj TOZD I OZV Ptuj TOZD II ZP Ormož TOZD III Zobozdr. Ptuj TOZD IV Bolnica Ptuj TOZD V Psihatr. Ormož DSSS 1. Celotni prihodek 1983 135.586 24.518 10.168 14.053 64.896 15.883 6.068 1982 108.027 20.387 8.256 10.065 51.760 12.590 4.978 Indeks 125 120 123 139 125 126 121 2. Porabljena sredstva 1983 45.418 5.711 2.406 4.380 26.817 5.372 732 1982 37.092 5.134 2.233 2.702 21.920 4.324 779 Indeks 122 111 107 162 122 124 93 3. Dohodek 1983 90.168 18.807 7.762 9.673 38.079 10.511 5.336 1982 70.935 15.244 6.023 7.363 29.840 8.266 4.199 Indeks 127 123 128 131 127 127 127 4. Obveznosti iz doh. 1983 21.490 4.745 1.792 2.391 8.999 2.660 903 1982 16.241 3.456 1.374 1.818 7.082 1.812 699 Indeks 132 137 130 131 127 147 129 5. Čisti dohodek 1983 68.678 14.062 5.970 7.282 29.080 7.851 4.433 1982 54.684 11.778 4.649 5.545 22.758 6.454 3.500 Indeks 125 119 128 131 127 122 126 6. Osebni dohodki 1983 66.043 12.834 5.294 6.135 30.005 7.364 4.411 1982 46.821 9.215 3.681 4.577 21.134 4.931 3.283 Indeks 141 139 143 134 141 149 134 7. Skladi 1983 4.955 1.228 676 1.147 1.229 487 188 1982 7.786 2.563 968 968 1.622 1.523 142 Indeks 63 47 69 118 75 31 132 8. Izguba 1983 1982 Indeks 2.320 — — — 2.154 — 166 — — — — — — — 9. Število zaposlenih 1983 1.023 187 79 90 476 123 68 na osnovi ur 1982 1.023 189 75 95 476 118 70 Indeks 100 — — — 100 — — 10. Povprečni neto OD 1983 15.392 16.334 15.870 16.225 14.999 14.224 15.498 na delavca mesečno 1982 11.346 11.982 12.588 11.879 10.870 10.852 11.634 Indeks 135 136 126 137 137 131 133 (Nadaljevanje na 5. strani) Zdravstveno vzgojno delo vZC v letu 1982 Glede na programe zdravstveno vzgojnega dela do leta 1985 ter na sprotne, letne programe, lahko trdimo, da je ta oblika zdravstvenega varstva zaživela. V glavnem so vse TOZD opravile začrtan obseg dela, nekatere TOZD pa celo bistveno presegle. Prav gotovo pa še niso izčrpane vse možnosti zdravstveno vzgojnega dela, kot najcenejše oblike zdravstvenega varstva. Zaželjeno bi bilo več raznih brošur, zloženk ter drugih pisnih oblik, ki bi bile kar se da enostavne, privlačne in učinkovite. Prav tako si želimo več filmov, za zdaj obstaja le eden, drugih kvalitetnih pa je skoraj nemogoče dobiti naposodo. Vsaka TOZD razpolaga le z minimalnimi avdiovizualnimi sredstvi, nujno bi zato obliko dela potrebovali še vsaj grafoskop. Poročilo je izdelano tabelarno po posameznih TOZD in zbirno poročilo za Zdravstveni center. g- Nl Oblike Z/V >V) Osnov. zdr. var. Ptuj ZP Ormož Zobozd. sl. Ptuj Bolnica Ptuj Psihiat. odd. Ormož Skupaj 1. Planiran, usmerjen razgovor 3459 — 35 675 138 4307 2. delo z malo skupino 177 209 111 639 219 1355 3. demonstracija ali vaja 565 60 6673 84 — 7382 4. predavanje 185 11 127 11 123 457 5. tečaj 1 — 18 4 — 23 6. razlaga, individualno svetovanje 14344 3192 6760 4329 6780 35405 7. razdeljevanje zloženk, brošur 2576 je zajeto pod št. 6 424 363 3363 8. objava člankov v int. glasilih 9 — — — — 9 9. pedagoško delo — ure 42 20 99 126 — 287 Fanika KORENJAK 6. skupščina občinske Zdravstvene skupnosti Ptuj Na dnevnem redu skupščine Zdravstvene skupnosti Ptuj, ki je bila v petek 15. IV. 1983 so bila obravnavana izhodišča za svobodno menjavo dela ter finančni načrt. Že gradivo za skupščino je nakazovalo težave, da denar, ki se zbere za potrebe zdravstvenega varstva, ne bo zadoščal za pokritje vseh potreb. Zato je delegacija TOZD Osnovno zdravstve- no varstvo vložila amandma, naj se finančni načrt preimenuje v »začasni finančni načrt« do 1.7. 1983, kar je bilo na skupščini tudi sprejeto. Zelo obsežna in argumentirana je bila razprava o izhodiščih za svobodno menjavo dela. Izhodišča namreč določajo, da se materialni stroški za vse zdravstvene temeljne organizacije priznajo le v višini planiranih v le- (Nadaljevanje s 4. strani) 6. Osebni dohodki so v masi porastli za 41 % in je gibanje naslednje: ZC OZV ZP Zobna Bolnica Psihla.nc;cq skupaj Ptuj Ormož Ptuj Ptuj Ormož 141 139 143 134 141 149 134 Taka odstopanja pa so nastala zaradi tega, ker so se na nivoju delovne organizacije osebni dohodki šele v II. polletju lanskega leta ob sprejetju pravilnika o delitvi OD korigirali in tako bolj približali republiškemu povprečju. Neto OD na delavca pa so v primerjavi z lanskim letom na- slednji: 1982 1983 Ind. ZC Rtuj-Ormož 11.346 15.392 135 OZV Rtuj 11.982 16.334 136 ZP Ormož 12.588 15.870 126 Zobozdravstvena služba Ptuj 11.879 16.225 137 Bolnica Ptuj 10.870 14.999 137 Psihiatrični oddelek Ormož 10.852 14.224 131 DSSS 11.634 15.498 133 7. Ocena poslovanja Prikazani finančni rezultati so rezultat skrbnega gospodarjenja s sredstvi in stabilizacijskega obnašanja na vseh ravneh gospodarjenja. Ugotovljeno je, da so TOZD-i ob izpolnjenih programih zdravstvenega varstva izpolnili svoje obveznosti in s tem pripomogli, da se je ohranil dosežen nivo zdravstvenega varstva. Tončka KOSI tu 1982, povečani za 20 %, kot določa resolucija. Delegati s o poudarili, da cene rastejo dosti bolj, na kar pa sami nimamo vpliva in zato priznana sredstva ne bodo zadoščala za pokritje materialnih stroškov. Prav tako sredstva za osebne dohodke, glede na priznani ZND ne pokrijejo niti z zakonom določenega najnižjega osebnega dohodka. V izhodiščih se priznava le 50 % amortizacije po novih zakonskih stopnjah. Delegati iz zbora izvajalcev so poudarili, da ta sredstva ne bodo zadoščala za obnovo medicinske opreme, niti da bi se aktivirala tista, ki je že nabavljena, kot na pr. rentgenski aparat. Da ta sredstva amortizacije ne bodo zadoščala za obnavljanje opreme je zbor izvajalcev podprla tudi ena delegacija iz zbora uporabnikov. Vendar kljub vsem argumentom je skupščina ugotovila, da sredstev zaenkrat ni več, zato se moramo gibati v teh okvirih in zato je bilo dodano v izhodiščih, da se morajo tudi uporabniki obnašati čim bolj gospodarno pri koriščenju zdravstvenega varstva. Izhodišča za svobodno menjavo niso bila izglasovana v zboru izvajalcev, ker so le taka nesprejemljiva in nakazujejo, da bodo zdravstvene delovne organizacije poslovale z izgubo, saj sredstva ne bodo zadostovala za nudenje zdravstvenega varstva na enakem nivoju in da bi obdržali osebne dohodke vsaj na višini, kot jih prejemamo. Zato je bila takoj imenovana komisija za usklajevanje, ki so jo sestavljali po dva predstavni- Izobraževanje delavcev samoupra- vljalcev Konferenca OOZS Zdravstvenega centra Ptuj—Ormož organizira v sodelovanju z Občinskim svetom Zveze sindikatov enodnevni seminar za usposabljanje delegatov za delovanje v organih upravljanja in delegacijah za DPS in SIS. V program seminarja predlagamo naslednje teme: 1. Temeljne značilnosti delegatskih razmerij; 2. Potek priprave odločitve za delavski svet (samoupravni postopki vseh aktivnosti, ki so potrebne, da se določena ideja oz. pobuda realizira v konkretnem rezultatu); (samoupravna iniciativa, oblikovanje predlogov, medfazno informiranje, odločanje o predlogih, izvrševanje odločitev, nadzor nad izvrševanjem odločitev in uresničevanje odgovamo-sti); 3. Priprava na sejo; (oblikovanje dnevnega reda seje, priprava gradiva, način sklicevanja sej in objavljanja vabil); 4. Vodenje seje in oblikovanje zaključkov; (ugotavljanje sklepčnosti seje, potrditev dnevnega reda, obravnava posameznih točk dnevnega reda, glasovanje na seji, zaključek seje, vodenje in overovitev zapisnika); 5. Vključevanje družbenopolitičnih organizacij v proces odločanja; 6. Samoupravno obveščanje delavcev; 7. Odgovornost za opravljanje samoupravljalskih funkcij; 8. Samoupravna delavska kontrola. Izobraževanje je namenjeno vsem delegatom delavskih svetov ter vodjem delegacij in konferenc delegacij. Da bi omogočili udeležbo čim-večjemu število delegatov in istočasno zagotavljali nemoten potek dela v TOZD oz. DSSS, bomo izobraževanje izvajali dvakrat in sicer predvidoma v drugi polovici meseca maja, v času od 7. do 14. ure. Odgovornost za izobraževanje delegatov nosijo samoupravne in družbenopolitične strukture v TOZD oz. DSSS, zlasti pa poslovodni organi. ka iz vsakega zbora. Komisija je pripravila dodatno 10. točko izhodišč, ki predvideva, da se bodo sredstva, ki se bodo zbrala nad dogovorjeno višino, dodatno med letom priznala zdravstvenim delovnim organizacijam. Če pa teh sredstev ne bo, bo pa nujno prišlo do zmanjševanja programov in krčenja pravic uporabnikov. Takšen predlog je bil izglasovan v obeh zborih. Takšna izhodišča nalagajo gospodarno obnašanje tudi vseh uporabnikov, kakor tudi vseh zdravstvenih delavcev. Dr. Darinka RANFL Zrcalo - naše Nikakor ni slučajno, da smo se v Zdravstvenem centru Ormož— Ptuj najprej lotili sistematične u-reditve področja informiranja. Danes že lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo za izhajanje našega ZRCALA sprejeli vse potrebne akte, za delavski svet Centra pa so že tudi pripravljeni predlogi za imenovanje stalnih organov glasila. Mineva leto dni, odkar je izšla prva številka našega skupnega glasila. Takrat smo se odločili, da mora postati tribuna, zrcalo našega dela, naših uspehov, problemov in slabosti. Zavedali smo se, da moramo pri oblikovanju internega glasila sodelovati v čim večjem številu, saj je problematika, ki bi jo naj interno glasilo zajemalo, preobsežna, da bi jo lahko predstavilo le nekaj posameznikov. Doslej smo izdali 5 številk — skromnih po obsegu, kot po obliki in strukturi. Morda se bo kdo celo spotaknil ob to. Naj se! Pri tem je najpomembnejše, da ga imamo. Skušali smo se držati konceptualne zasnove in prepričani smo, da nam je to v veliki meri tudi uspelo. Vsekakor bi bil naš uspeh še večji, če bi se vsi skupaj in vsak posameznik zavedali tako svojih pravic kot odgovornosti, ki jih imamo ma področju medsebojnega obveščanja. Žal je bilo premalo pobud, še manj pa konkretnih prispevkov iz širšega kroga naših bralcev. Pogrešali smo tudi aktivnejše vključevanje družbenopolitičnih organizacij, predstavnikov o-rganov samoupravljanja, vodilnih ter drugih odgovornih delavcev v Zdravstvenem centru in lahko rečemo, da njihovo delo ni bilo ustrezno zastopano v našem glasilu. Pa vendar smo naredili velik korak naprej. Na nas vseh pa je, da bomo ZRCALO uporabljali za namene, kot jim mora služiti. IN KAJ Sl ŽELIMO?, Vsakdo si naj uveljavi pravico, da prek njegovih strani posreduje vsem nam svoja stališča, mne- glasilo nja in kritike o posameznih stvareh. Prav o vsem, kar kani zanimati delavce našega centra, je potrebno pisati v njem. Postati mora sredstvo, s pomočjo katerega bomo tudi v polemičnih razpravah oblikovali mnenja, kresali naše misli, jih plemenitili in tako družno prihajali do skupnih rešitev raznih problemov. Prav vsak izmed nas si bo moral v njem poiskati svoj prostor takrat, ko bo začutil, da je potrebno in koristno, da tudi na ta način ureja določena vprašanja, širši ko bo krog tistih, ki bodo segli po peresu in sporočali prek njegovih strani svoje misli o posameznih zadevah, boljše bo naše glasilo in raje bomo segali po njem. Zavedati se moramo, da brez dobre informiranosti delavca, ne more biti njegove družbene osveščenosti in ne njegovega učinkovitega delovanja kot samoupra-vljalca v našem političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Zaradi skromnih sredstev bo naše glasilo izhajalo le enkrat na vsake tri mesece. Ko bomo tudi za potrebe informiranja iahko odmerili večji delež denarja, potem ga bomo spremenili v mesečnik, zaposlili ustreznega strokovnega delavca in tako se bo aktualnost njegovih prispevkov še večala. Pred vami je tudi vprašalnik, ki ga objavljamo v želji, da bi bila ocena našega internega glasila objektivnejša. Prosimo vas, da v čim večjem številu odgovorite na vprašanja im pošljete izpolnjen vprašalnik na naslov: Uredništvo glasila ZRCALO — DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB ZC PTUJ —ORMOŽ, do 10. 5. 1983. V prihodnji številki bomo objavili analizo zbranih odgovorov. Upamo in pričakujemo vašo udeležbo, saj boste tudi tako pokazali, koliko se zavedate svoje odgovornosti na področju medsebojnega obveščanja. Ida PETEK Interesi naših delavcev na području kulture Po ugotovitvah iz ankete, izvajane med našimi delavci, je odbor za kulturno dejavnost oblikoval predlog programa za to leto, ki obsega: — dve skupni proslavi v Zdravstvenem centru — za prvi maj in za dan republike; — dve slikarski razstavi naših delavcev (kiparstvo, rezbarstvo): eno v Ormožu in eno v Ptuju; — dve razstavi ročnih del naših delavk in delavcev — prav tako eno v Ormožu im eno v Ptu- ju; — štiri oglede gledaliških predstav v večjih središčih; — dva literarna večera naših literatov — amaterjev; — dve družabni srečanji naših delavcev — eno v Ormožu in eno v Ptuju, — eno družabno srečanje z delavci druge zdravstvene organizacije, — ponovno pridobivanje prijav naših delavcev za posamezne ljubiteljske kulturne skupine (pritegniti k aktivnemu delu predvsem amaterje) v Zdravstvenem centru, — pričetek dela po skupinah v drugi polovici tega leta. Če bi radi še kaj dodali ali izrazili kakšno željo, jo sporočite odboru za kulturno dejavnost v Zdravstvenem centru. Turk Verica Srečanje 28. maja 1983 bodo na obisku v našem Zdravstvenem centru delavci iz Zdravstvenega centra Velenje. To, že tradicionalno srečanje med zdravstvenimi delavci teh dveh centrov, je vsekakor srečanje, ki bo znova pripomoglo k izmenjavi mnenj in izkušenj, strokovnih dosežkov in problemov, s katerimi se srečujemo na področju zdravstva in nenazadnje bo znova obudilo sklenjena prijateljstva. reži reži VPRAŠALNIK — ZRCALO prejemam redno — prečitam večino prispevkov — vsebina prispevkov je ustrezna — prispevki so razumljivi — najraje prečitam: ........... — pogrešam: ................... — predlagam: ................. reži........................ ne da reži V programu srečanja smo predvideli: — sprejem gostov iz Titovega Velenja v jutranjih urah, — od 9. do 12. ure tekmovanje v naslednjih športnih panogah: a) ženske in moški: — odbojka, kegljanje, streljanje z zračno pušico, namizni tenis; b) moški: — nogomet; — od 12. ure do 15. ure si bomo ogledali muzej ptujskega gradu; — ob 15. uri bomo odšli v Kidričevo, kjer bo v Lovskem domu, strokovno in družabno srečanje. Želimo, da se srečanja udeležite v čimvečjem številu in s tem pripomorete, da bo le-to čim bolj prisrčno. Boris Perger V marcu je zapustila našo delovno skupnost Tončka Meškova. Za ta korak se je odločila po 35 letnem službovanju, potem, ko je 20 polnih let delala v naši zdravstveni organizaciji, kot vodja kadrovske službe, nekaj zadnjih let pa kot referent za SLO in DSZ. Že lani je napovedala svoj odhod, pa vendar je ta trenutek prišel kar prehitro in nas našel nepripravljene. Saj kadar odhajajo iz kolektiva dobri sodelavci, smo vedno presenečeni in nas zaboli, ko ostane neka praznina. Tončka je bila tovariška sodelavka, ki je s svojim umirjenim, potrpežljivim, obenem pa vedrim značajem znala pritegniti sodelavce in pripomogla k dobremu počutju med nami. Če je bilo potrebno je pomagala tudi tam, kjer ni bilo njeno delovno mesto in marsikdo ji je dolžan osebno zahvalo za veliko tistega, kar danes v praksi zna. Vseskozi je bila aktivna družbenopolitična delavka in nosilka raznih samoupravljalskih funkcij. Zdaj je ni več v skupnih službah in zdi se nam, da je le na dopustu in da bi se vendarle utegnila vrniti. Upamo, da je dolgoletno delo z nami zagotovilo, da upokojitev ni slovo in da jo bo pot kdaj pa kdaj zanesla na obisk med svoje sodelavce. Želimo ji, da bi ji zdravje še naprej razveseljevalo zasluženi počitek. Hvala in priznanje od vseh sodelavcev. Ida Petek Pismo Naš upokojenec Janez Marin nam v svojem pisanju podoživlja dolga leta, ki jih je z nami preživel na delu. Uvala za pismo in lepe želje. Nismo pozabili na vas, le tako malo časa imamo. Oglasite se še kaj! Dopisuj v Zrcalo ZRCALO, glasilo delavcev Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož, izdaja delavski svet ZC Ptuj — Ormož. Začasni odgovorni urednik: Darinka Knez: začasni glavni urednik: Ida Petek: začasni člani uredništva: dr. Jožica Ciglar, Slavka Grabrovec, Majda Keček, Branko Kukec, Ida Petek, Irena Podpečan, Anka Sotler, Marjan Štolfa: Tiska TOZD Ptujska tiskarna, v nakladi 1100 izvodov. Po mnenju Republ. komiteja za informiranje SR Slovenije je glasilo oproščeno temeljnega promet, davka od prometa proizvodov.