InštItut za slovensko lIteraturo In lIterarne vede zrC sazu Srecko Kosovel IZ ZAPUŠCINE Pesmi, neobjavljene v Zbranem delu Rokopise transkribiral, uredil, razpravo in opombe napisal Marjan Dolgan Ljubljana 2010 CIP - kataložni zapis o publikaciji narodna in univerzitetna knjižnica, ljubljana 821.163.6-1 821.163.6.09kosovel s. kosovel, srecko Iz zapušcine : pesmi, neobjavljene v zbranem delu / srecko kosovel ; rokopise transkribiral, uredil, razpravo in opombe napisal Marjan dolgan. - 2. natis. - ljubljana : založba zrC, zrC sazu, 2010 IsBn 978-961-254-154-5 249471488 I OTROCI NA SONCU Na zelenem travniku otroci zlatolasi; pticki pojo, breskve cveto, nad vsem tiho, modro nebo. Na pišcal igrajo otroci, srecni, sonce v obraz jim sije.  METULJI Brez jader plovemo, brez vesel veslamo cez razcveteno širno poljano. Klice nas pomladni svet. Pod nami cebelice, pisani cmrlji dvigajo glavice, radi bi uprli za nami polet. Ali njim je slajši dom in med, nam pa svet. Zato plovimo, plovimo v svet. CRNOKRILCI Naša crna krila so kot žalna svila, naš polet je tih kakor šum gozdov, kakor jok src ranjenih … Lepa rožica tožna porosi, plaha glavica se povesi ji, kadar kdo od nas na njej obsedi. Dom naš, temni gozd, nam zavetje da in samotni bor v noci šepeta, kakor da ume našo bridkost.  MRAVLJICE NA POTI »Kam greste, mravljice, kam?« Suša je, mravljice gredo po vodo, gredo po vodo, druga za drugo, gredo po vodo cez belo pot. »Pojdite, mravljice! Hocete, mravljice, da vam pomagam nesti?« DETE GLEDA UTRINEK Deklica se je izgubila, bojeca je k Bogu molila, da jo pripelje k mami. Iz nebeškega gnezda zletela je pticka zvezda, v njeno roko je pala; noc je v dan spremenila, pot ji domov pokazala, a doma ugasnila. LUCKA NA OKNU Megla kot morje objela je svet … Skozi roseco meglo se blešci lucka na oknu; in mamica bdi; zvezda še ni obsvetila bregov, njenih otrok še ni domov, bojita se crnih nocnih strahov, še zvezda prisvetiti se boji, le mamica njuna se ne boji in z lucko ljubeco naproti hiti in ko dospe do svojih otrok, okleneta njenih se blagih rok, odpira se beli blešceci grad; in sredi tihega plašca megle se skrivajo v cudežno bajko trije … Megla zavila v molitev je svet. ZACUTI, OTROK Zacuti, otrok, da te ljubim; tvoje pšenicne laske, nepocesane, in tvoja licka, jabolka rdeca, in tvoje besede, nerazumljive, ki se utrinjajo, zvezde neznanega kozmosa. Zacuti, otrok, da te ljubim. Sklanjam se k tebi, da v tvoje oci gledam; njih mehko smehljanje, da v tvoja rdeca licka okrogla strmim, ki so kakor žarenje jabolka. Cuj, da se sklonim nadte (sklanjanje rože k roži, drevesa k drevesu) in da poljubim te na laske, te nepocesane. II FANT IZ ZELENEGA ŠTAJERJA Piskaj na svojo zeleno pišcalko, nosi klobucek tak živo zelen in mi zapoj veselo in mlado. 1 MLINAR IZ RAŠE Mlinar iz Raše pelje za praznike moko v vas. Po kamenitem razvoženem klancu voz rožlja. Bela je pot; v soncu blestijo polja in travniki in bele skale. Cez polja svetli glas zvona je že odzvonil poldan. Mirno sedi mlinar na vozu, vol in krava vleceta voz, tiho stopata v beli klanec kakor zamišljena v težki trud. Od moke ves bel je njegov klobuk, krajniki sencijo njegov obraz, razrit kakor kraški klanec. Krajnik premakne še nižje, da sonce zasije v skrite brazde. Mlinar se bliža vasi. STRAŽNIK Kdo si ti, stražnik, strogo strmeci? Si res tako strog, kot se zdiš, povej, si res? Ali i ti sanjaš o ljubici, kadar udarjajo kapljice dežja ob listje kostanja, da te spominjajo njenih korakov? O, stražnik ob reki, ki cuješ, ko pride ponoci pomlad, se tudi tedaj tako resno držiš? O, nemi stražnik, ti trdosrcni! Ma, s tabo je križ! 1 FANTJE, FANTJE Fantje, fantje, le korajžo, da se rešite blamaže! Fantov pet in pet deklet šlo je v zvezdno klet. Agencija za moralo pravi: Malo, še premalo, kdor ni tu zavarovan, na dno pekla bode djan! V zvezdni kleti je prijetno, na kolenih dekle fletno. Agencija se seli: šotor dene si pred klet in prodaja listke: ujet je, kdor kupi in greši. ZA KITARO Pred menoj gre harlekin, brenka na kitaro: Oh, zapojva, oh, zapojva tisto pesem staro. Tisto pesem o devojkah, ki smo jih iskali, ko slutili smo na cestah kak blešce nam ideali. Danes smo vse pozabili, vse je že za nami, ideali so ugasili, mi smo sami, sami. Pa smo se napili vina, prav do pozabljenja; proc grenkoba bolecin, proc tema življenja. Trudno jutro nad gorami, v temnem stolpu klenka –– Kaj se v tebi, bratec, drami? Brenkaj, le zabrenkaj! ROMANCA On, on je bil velik boem, in o njem vam to zgodbo povem. Vso noc, vso noc se je z nami smejal, ob cetrti uri od mize je vstal. Prijatelji: »Kakšen ti je ukaz? Pocakaj, da zarja razsveti nas, pocakaj, pocakaj, da dan zablešci, da vino se v kupicah zasmeji!« A on je bil miren, miren in nem, o, on je bil velik, velik boem, stal je pred mizo in nas motril, vzel cašo raz mizo in nam napil: »Predno zarja že zablešci, prej še moram zapreti oci, prej še moram oditi od tod, prej še moram oditi na pot.« In mi smo smehljali se še potem, o, vedeli smo, da je velik boem. A ko je prvi svit zažarel, je pal med naše smehljaje strel … A ko se je prvi svit v caše razlil, nekdo je med nami tako napil: »Ta caša, smrti, uciteljici, njej, veliki odrešiteljici!« GAZELA Trdi so države zakoni – o, postava! Kdor bi živel rad, se ukloni – o, postava! Svet si, gospodar, seveda – o, postava! Še svetejša je beseda – o, država! Svojih misli ne izrazi – o, postava! Izdajalski so, obrazi – o, postava! Tam za vrati prisluškuje – o, postava! kdor Lenina preiskuje – preiskava! Kdor bi se poskušal upreti – o, postava! tega mora se zapreti – o, postava! Kdor živel bi rad še dalje – o, postava! naj se vpiše med kanalje – ta je prava. III TAM OD MORJA Tam od morja lastovica prišla je nazaj, nazaj v domaci kraj. Ali i on odšel je tja. Tam od morja lastovica prišla nazaj na Kras; zvecer tiho leti, ko že vse spi, skozi vas. 2 ZA NJO! Za njo, za njo, za njo se spustimo, ki plava in meri nebeško sinjino, obkroža in širi višino – globino, za njo, za njo, za njo se spustimo. KOLIKO UR! Koliko ur gre tiho mimo nas, tišina nam zagrinja obraz, strmimo nevedoci kam — v sivo zasenceno zarjo poljan. V rokah obrazi so beli, bledi, kot so zaprte sinje oci; sanjajo, sanjajo kdovekam — v dalje odprejo se kot rože v vecer, v zvenenje tišine od onkraj morja. 2 LADJA ODHAJA Ladja odhaja, njena bela grud je polna težkega vecernega zlata, bel val nad morjem zelenim šumi. Zlati sijaj katedral. CAR STOLETIJ Zadnje poglavje pišem zdaj; tu in tam zemlja blesti, kot da žari vekomaj. ODPRTA VRATA Sonce sije skozi odprta vrata. (Hiša, Tomaj) Zrak prihaja od sonca pijan. Glej, kakor da rase iz belih sanj, cvetje na trnju. TIHO ŽARENJE Ali je kakor tiho žarenje s svojo razbeljeno, tiho vsebino, tiho pekoce nas – in v daljino, poganjoce nas skozi življenje. MOJA POT Moja pot je sinji trak, v sinje gledajo moje oci. In po tej poti moj korak in nad poljanami sonce blešci. Daj, da poljubim tvoj zlati obraz v nevidnem simbolu izraženi Bog. Daj, da vzblešci v meni ta Kras, ki sije, blešci, svetli se okrog. Da kakor v vetru metulja perot rahlo se v tajne sinjine spustim in k tebi svojo najdem pot in da v tebi ves zaživim. KAKOR POKRAJINA Kakor pokrajina, ki se umirila in je v beli poldan zastrmela, tiha pognala se cudežna sila in me je vsega prevzela, prevzela. Niso poljubi in niso objetja, molk crnih borov in rumenih paš, to so najskrivnejša doživetja, spomni se nanje in se nasmehljaš — Morda se roka nikoli sprožila ni preko lica in tvojih rok, in vendar kot v zrcalo ulovila je tvojo lepoto in mir, o, Bog. SPOMNIL SE JE Spomnil se je na življenje, ki je tiho prelivanje vecnosti iz duše v dušo. Takrat se je nad vasjo že razsrebrila mesecina, a kot ranjena je gmajna v mesecino zastrmela, kot dobrota se razlila luc je nad bolestno dušo. TRGATEV NA KRASU Vodnjak je odprt. Na sodu blesti še tenka plast vode; vanjo se zrcali drevo v temni jasnini. Vse gre. V latnikih listje gori, a polna sladkega mošta je klet. Kaj mi drevo in trta in svet! V kleti pri moštu veselje kipi. 3 V GOSTILNI Okna so majhna kot drobne oci, ki znajo peci, strmeti, boleti; na mizi je vino, temno žari kot on, ki ve, da je treba živeti. Kot modri lasje dim po zraku iz pip, in obkroža mrke glave; ob mizi so: možak ob možaku. V KRAŠKI KUHINJI Svetlo sonce toplo sije v to zatišje, v to zavetje; tiho sije v mladem srcu jesen, jasna, modra … In lepo je; govorimo in nekdo gre jutri proc, ali ta zadnji dan lepo je, tišje v duši kot nekdaj. Ko odide, mu bo težko, vemo, mislil bo na nas, truden od domotožja vrne se domov, na Kras. 3 MOKRI SO KLANCI Mokri so klanci, kamni blešcijo, izprani od jesenskega dežja, crne robidnice blešcijo ob poti, ki tece na gmajno. Sive slamnate strehe crnijo, težki oblaki so nad vasjo, megle nad polji plavajo hitro, da nam nebo zakrijó. PA OB KLANCIH Pa ob klancih je robida, crne so robidnice, crne so in sladke. Pa sirota gre po klancu, vrabcke prepodila je, sama bo zobala. Burja v kopastih vrhovih in v jesenskih mrzlih dnovih v duši tesen mraz. ZJUTRAJ Zjutraj, ko še vlažna tema tiha nad vasjo leži, iz temnega stolpa na hribu se zvon prebudi … Po klancu, po klancu razritem pocasi stopajo ljudje v temi, ko da njih sence rastejo iz teme. In moja mati med njimi stopa sam . »Ti zlobnost, ti krutost srca, prebudi se!« Nad polji leži še tema. POLNA TIHOTE Polna tihote novembrska krajina sije, belo kamenje na klancu: Kras … Polno miru (kakor izplakana duša), morje se svetlo leskece. Kamen blešci (oko že skeli), duša prestala bolest, nem je ta kraj zanjo, lepo blešcanje morja, ali tako dalec, ta svetli sijaj. OB LUCKI Ob lucki žalostnih premišljevanj sva sedela majka in jaz; zunaj je burja šumela, vihrala skozi skalnato vas. Bila je tiha tema in beda (v temni noci prihaja pomlad). KRAŠKI KRUH Ocetu in materi Mrzle so skale, kraške skale, mrzle so gmajne in brez zavetja, strašni so bori, crni bori, cudno blesti se pokopališce. Ali ljubezen, to je naš kruh, topla ljubezen v tihem zatišju; hodiš po svetu, ubit, razcapan, zatiran, pozabljen, zanicevan. V strto svetišce duše ti mlade burja divja (o, kakor po gmajni) brez, brez zatišja in brez zavetja. A dalec tam, v hiši, še luc gori; v kuhinji oce in mati: oba mislita name, in tiha sta; in to cutim takrat, ko sem razbit, kot toplo roko okrog srca … Hodim sredi ljudi brez srca. NOCOJ SEM Z VAMI Nocoj sem z vami, crna noc moje okno je pokrila; moja misel skozi noc perotnice je razprla. Ustavi se pred hišo – sama – , v hiši toplo je zavetje; ta sobotna luc, ki lije v mirni noci v vaše duše. Nekdo cita koledar. Knjiga tiho govori, preprosto; skozi tiho luc pa raste kot svetloba v dušo mir. Moja misel gre. Po klancu, ki nad hišo tece. Majka še pogleda sklonjeno v šivanje; misli: jutri pojdem k maši. Oce misli: kam je šel, da ne vrne se tak dolgo. MATI, S TEBOJ! Mati, s teboj, s tvojo tiho rokó nad srcem – v svet za lucjo, za lucjo! Tvoja beseda – plamen tih, smehlja se skozi roseco temó, da sanja oko: cim globlja temâ, belejši prelest. In je hrepenenje popotnik, kaj mar mu tema in bolest. 4 MESEC NAD MESTOM Mesec nad mestom odhaja, kostanj negibno molci, samo en list drhti sredi nocnega kraja … Strehe srebrne, beli stolpovi, vse v predjutru zardi, samo en list je v temi; tiho je nad vrtovi. Ljudje so se vzbudili iz sanj, vsak obraz v veselju blešci, samo en clovek ob oknu še bdi, pomladne samote pijan, pijan … VITA DOLOROSA I Vsa vrata zaprta so, kam naj potrkam? Vse duše sanjajo sen o pregnancu, ki gre mimo duri. Jaz grem mimo duri. Njim so to slutnje, a meni bolest. II V temnem predmestju živiva sama: miška in jaz. Ti, miška, povej, hej, kako živiš! Ostani v sobi nocoj, miška moja, oba sva pregnanca iz sivih hiš! 4 TIHO JE VSTAJALO Tiho je vstajalo sonce vsak dan skozi crne zavese, sijalo svecano, prijeten je hlad grajskih vrtov, visokih in temnih – zdaj je pokopano. Kot tih pianissimo na morju jesenskem ko v daljno sinjino oko strmi, še vedno strmiš na te zrušene stavbe. Pojdi, poišci si novih poti, poišci si novih, ali umri! … TIH VECER Poslušam. Rad bi slišal pravljice, ki se razpenjajo nad cvetice iz hiše akordov, kjer noc nad njo svoja krila razpenja, da ne cuti udarcev življenja. Ni in ni mojih odgovorov! Utrudljiv je vecer. ŽIVLJENJE JE VESELO Življenje je veselo in jaz sem žalosten — od šuma sivih ulic sem žalosten; od sivega ihtenja sem pijan. Tavam, brat onemoglosti, raztrganih, bednih otrok, neizpolnjenih sanj … V KAVARNI Ce bi ti hotel biti ti, bi moral zapreti oci in se potopiti skozi šelest papirja, besed, in najti oni svet. Tiho strmiva jaz in ti, nema poslušava muziko na tem temnem klavirju; vprašam te, dragi, zakaj, zakaj? Poglej, zunaj sveže sneži na ta gozd, na polje, na ves ta kraj. Cudna tihota odeva ves kraj. GOVORNIK Za okni težka težka sivina, v sobi je somrak; nekdo govori; kot luc, ki v sivino se nemo razgrinja, beseda si išce do duše poti. Kakor uspavanje, tiha beseda, ko da v somraku nemi in temni, že cujem to muziko, ki se razpreda v somraku, potem pa umre, onemi. In na obrazu, trudnem sivine, sen svoja težka krila sprostre, in ko da potaplja se v neme globine, vedno pocasneje bije srce. In kakor da sanje v sivino usahnejo, zopet oci se tiho odpro in s krili nevidnimi razmaknejo vse, kar je bilo tiho, lepo. In zopet beseda, ta enolicna, govornika seka v mrtvo temo, tišini, sivini in somraku slicna, uspava cloveka v brezvoljo hladnó. V MEDLI LUCI V medli luci je zablešcalo, sredi zrcala temni obraz: Natakar, zagrni zrcalo! Iz zrcala blešci luc, haha, luc, haha — Iz luci, iz zrcala blešcita dva. Praznota. Pojdi! Placat! Pred oknom korak zveni. Tiha senca izginja, na ulici goré luci. TO JE TAKO Trenotek: Kje si, še piješ vodó — in strmiš v zrcalo temnó? In sedaj, kje si — kako strmiš. Cuden si — »Odšel je v cuden kraj.« GAJI Gaji, šumeci pesmi globoke iz daljnih temin — O, odstrite te težke oboke zelenja, — O, sonce posij — naj se srce ga navžije in ga za vecno skrije, kakor mladostni spomin … 5 JESEN Žolto listje nad tolmunom. In tišina. In sinjina. STOPINJE Stopinje zvenijo v mrzli nocni zrak. Skozi odprto okno prihaja hlad. Jaz spim. Moj obraz diha nocni hlad. 5 PREDPOMLAD Po cestah kopnijo grmade snega in polja snežena blešcijo, slapovi vetrov lijo od gora in srce pekoce hladijo. Skopnela sivina, odšla je temâ, in polja se žitna budijo. FANTASTICNE SENCE Mesec sije navpicno na kostanje, sence molcece ležijo pod njimi, v poltemi dvoje obrazov se sklanja, drug k drugemu. Oh, to drhtenje pomladne noci, v tihem dolu slavcki pojo, med sencami in med drevjem. Izgubljam se sam, cisto sam, in sanjam v to tiho pomladno noc s slavcki pojoc. KOGAR UCARAL SI Kogar ucaral si v to molcanje, pozabil je na svet, na svoje sanje, v samoto gorsko šel, da v pratišino skal, neba dobil bi odmev brezkoncnosti srca. In živel je od cudnih gorskih rož in bil je nem, kot je tvoj nasmehljaj; a nasmehljaj, to ni bilo življenje, kot bi iz vecnih nedojetnih dalj zaslutil zadnjo harmonijo tiho … In živel je od cudnih gorskih rož, a jih zapustil … in vse sive skale, vse tihe slutnje zadnjih harmonij, kjer se življenje zliva, zaživi … Kot je bil truden od teh vseh stvari, odšel je v svet, odšel je med ljudi — BLED Iz samote gorâ preko jezera razpeta je harfa drobnega dežja; do srca se odpira blešcanje vecera. Tako se dviga nocni opoj blestece, pojoce gorske pomladi in v duši mladi sniva pokoj. DREVO Drevo, sklonjeno nad tiho modrino vode, mece na vodo sence predpoldneva. PRIJATELJI Skupaj smo bili, med nami je bila zelena tišina, roke smo držali raz coln, ob dlani je bila vodna gladina. In iz globine je vstajala senca, drevje ob bregu, mehka, temna, in v naša srca kakor odprta veter pihljal je od gora. In med gorami in med jezerom drevje in senca in luc in mi, in vsako bolest, trpkost in zlobo srce tako lahko odpusti! PONOCI Ponoci je kriknil beli labod, da v jezeru završalo je, v srcu romarja zajecalo je, odpravil se je, odšel na pot. Zarja […] rdeco perot nad vali zvijala je, ko da bi bojevala se, s krvjo je bil oškropljen labod. ZA GORO Za goro zvezde cakajo, potoki se pretakajo, srebrni so od noci in vsak od njih šumi, šumi. Kadar se skloni bel obraz in roke zajamejo srebro, da v žile vale zajemo. Kadar se skloni bel obraz, odprto okno v noc molci, samo studenec mladi ihti in v temo gleda mladi fant, iz teme zre vanj prevarant. 6 POTOPI SE Potopi se v svetlo noc, cas upanj in trepetanj, hladna mesecina zaliva mehka polja sanj. Pojdi k srebrnim studencem in se te sile napij, ta mesecina srebrna kot moc preko duš kipi. V MIRNO SIVINO V mirno sivino koraki zvenijo, sence oblakov cez obraze bežijo, zdaj je svetal, zdaj je teman, kakor da hodi v kraljestvu sanj … In med svetlikanjem sivih oblakov in med utrinjanjem mojih korakov duše za zarjami pesmi pojo; in med sencami in med oblaki svet se v svetlikanje sivo spreminja, kakor da tone, ko da izginja med sivo svetlikanje, v sivo nebo. 6 IV PRI OKENCU JE GLEDALA Pri okencu je gledala, pri okencu je gledala, in nekaj mi povedala, in nekaj mi povedala. Raz okno se sklonila je, raz okno se sklonila je, in mene poljubila je, in mene poljubila je. In v luci meseca blestela so polja. 3 ZJUTRAJ Med zelenimi polji, med gorami tihimi kocica bela … Deklica moja, ali je vstala? Deklica moja se je umila v rosi srebrni, deklica moja, kaj dela? Ona že davno hodi po poljih in njene misli so prišle v sanje, kakor v vetru zlati metulji so poljubile me in prebudile. O, skozi okno odprto je veter že zašumel in oblil me s hladom gora in zlati sijaj jutra je prebudil me. VETER Ali plaka zapušcena nevesta? Veter kot da od gora prihaja. Ali veje cez gomile prijateljev iz daljnjega kraja? Kakor da veje veter hladan preko gomile od crnih gora. Nevesta pozabljena, zapušcena, plaka. Joj, luc je ugasnila sredi srca. Pojdem tja, kjer prijatelj leži, pojdem tja, kjer nevesta ihti, k deklici tihi sredi gora, da odpusti mi zlobnost srca. 5 TRUBADUR Mesec siplje luc mehkó, izza zagrnjene temine drevesa rasejo v nebo, veje so polne tišine. »Ej, gospa, vi, mlada gospa, cujete sveto tišino, kakor godba iz srca tajnost odeva daljino. Ej, gospa, vi, mlada gospa, veste, kaj pravi orakelj: sredi vašega srca srebrn je tabernakelj. Lepo je, ko mesecina prek las pada v visokem poletju, gospa, kako lep je vaš obraz in vi ste v dehtecem cvetju.« Odprt v mesecino je beli balkon in ona leži tam vsa bela … Vse prav, je prišla temna pomlad in ona je dotrpela … SAMOTNI GRAD V mesecini spijo gredice temnih visokih grajskih rož, vodometi spletajo tihe oboke nad glavo želve kraljice. Želva kraljica samotna cepi, v daljo, v daljo odpira oci … Vitez jo ljubi – a grajska gospa hodi po senci brez srca, hodi v senci neba. Želva kraljica samuje, dalec njen vitez potuje.  ŠE TE LJUBIM (Romanca) Še te ljubim, kakor nekdaj; ob polnocni tihi uri stopiš v plašcu mesecine na srebrni tihi vrt. Kakor da okamenel je ob srebrni mrzli luci; vse je tiho, vse je nemo, sence vej so kot prosojne … In med njimi samo senca moje duše je zamolkla, kot da ne živi vec, hodi po tem tihem mrtvem vrtu. Ti si z mano; v polsenci, v srebrni govoriva; tiha luc gori v besedah. — Toda zjutraj prebudi se v mrzli zrak in novo jutro, trubadur na trdi klopi … POSTAVILA SI PREDME ZASTOR SANJ Postavila si predme zastor sanj, da bi zasanjal še lepše življenje … a bila sva med cipresami in nehote so v sanje moje odmevali zvoki smrtnih pesmi … Ah, vendar, tako lahno so mi zvenele kakor besede neveste moje … a ko sem zopet tebe uzrl, sem jenjal sanjati o smrti in sem vzhrepenel po tebi … Hedi moja!  TIHA DRUŽBA I Nad gorami se ohlaja tiha zarja, nad vrtovi že tišina razprostira svoj skrivnostni plašc. Vas v dolini zatemnela, v tišini se že cuje fantovsko besedovanje. Tiha zarja je utonila, nad gorami še blešcanje in potem vse tiho, tiho. II V polmraku silhueta se je malo premaknila. Knjiga še leži odprta, še v temo oci strmijo, še trepece tiha misel, še sloni ob mizi clovek. – Kdo? – No, to je mlad študent. Malo prevec je zamišljen, morda misli o skrivnostih polmraka in vesolja, ki v temi se razodeva samo tihi, tihi misli, ki prisluhne nad dolino v daljne kraje, ki kot zvezde neme romajo nad nami, in še v one, ki za njimi razprostirajo se v vecnost, v neizmerni modri prostor, neizmerni, nepojmljivi … Morda misli na devojko, na devojko z zvezdo v celu, z modrim trakom preko cela, ali nanjo, ki samotna caka ga v tolminskih gorah. Kar naenkrat pa zacuje govorjenje in pozdrave in poklone in smehljaje. Zdrami se in svoje sanje zapusti, pomisli, kdo bi prišel pac, a takrat, glej, odpro se sobna vrata in gospa in gospodicna in prijatelji študenti klanjajo se in smehljajo in pozdravljajo študenta, ki se je prevec zamislil. In za njimi mati z lucjo. Ko posedejo po vrsti, se ob mizo in na divan in h klavirju in ne vem še, kam naj bi se vse posedli. Zacne smeh in pa razgovor. 1 IV In študentovski spomini se prebujajo po vrsti in zabavajo vso družbo, a potem na tiho prošnjo zaigra nekdo Chopina. Luc se zdi, ko da ugaša pod mracnimi akordi in potem da iz temine zablesti srebrni mesec na jezero sivotežko. Luc se zdi, ko da je rdeca, kadar mesecina bela izpod belih tipk prilije. Vse koncano. Luc spet sije, kot je tiho prej sijala, spet beseda komentira: dá življenje nam precudne murke te groznotajne. Smeh, potem pa doživljaji iz dijaškega življenja. V In potem se spet razhaja tiha družba in ta cas je mesecina že razlila svoje presrebrne mreže na to vas in na dolino. Tiho družbo, ki odhaja, spremlja tudi mlad študent; on ob tihi gospodicni stopa, pa ni vec zamišljen, šali se, pripoveduje; in tako se poslovijo. VI A ko se domov povrne, polna mu je duša smeha, ne od šal in ne od godbe, ne od nje, ki mu sedela ves cas tiho je nasproti. Spomnil se je nanjo z zvezdo, z modrim pasom okrog cela, nanjo se je spomnil tiho, ki ga caka med gorami. 3 ZLATO PIVO Zeleni kostanji šumijo nad nami. Smehljanje se utrne iz sanj; oci pol odprte se prebudijo, presvetlo je zunaj. In spet polsanje … Vse spi v hotelu. I mlada gospa najbrže spi. Zláto je pivo, omamljivo kakor zeleni popoldan. Kot zagonetna tišina zelenih poletnih poljan so oci tiste mlade gospé. O, da mi jih je videti! MOJI VECERI Moji veceri so žalosti polni, v tiho temo strmi oko kakor v brezupno brezdanjost. Pomislim in nisem v duši vesel. A glej, ko sem truden od dela, zasanjam zvecer in cutim, kako se zateka ta mir po mojih rokah do duše. In ce pomislim, da ni harmonije, da bom brezupno v noc strmel, rad bi zasanjal o tihem drevcu, ki se sklanja nad modro vodo. Rad bi pomislil nate, deklica, ker ce pomislim nate, sem mocen; ne morem umreti, in skozi trpljenje te gledam kot skozi jasen kristal. 5 VECER ZMAGOSLAVJA Crni oblaki pred oknom. Na nebu temno viharnem prihaja pomlad. Vecer. Zastori spušceni. Besede kipijo z viharji šumecimi. O, ne, šepecimi! Pri ženi. Crni oblaki po nebu šumijo, iz naju studenci ljubezni kipijo, v temnih oblakih se duše spajajo, po zlatem traku se tiho sprehajajo. V SANJAH SI V sanjah si blizu, sklonjena k meni; si kakor roža, ki nema se sklanja nad jezerom tihim. Si kakor zvezda, ki tiha potuje po nebu polnocnem, romar jo sanja v travi blešceci. V sanjah povsod si, v vsakem zrcalu velike dvorane, kadar jaz blodim, da bi te našel. Svetle so bile tvoje oci, plahe kot srnine, kadar srebrne posvetijo iz polmraka. Bil sem zrcalo ti mehko; in dolgo odseva, kadar se lep obraz v njem zazrcali.  Rad bi se, deklica, tiho sklonil do tebe, in kako rad te imam, bi ti povedal. Tiho si šla mimo mene, mogoce za vedno, od hrepenenja bolan sem, od velike bolesti. TEMNA SVILA POLNOCI Temna svila polnoci polja je pokrila, moja deklica še spi, ni se prebudila. Zvezda zadrhtela je, temna svila polnoci v drevju zašumela, a pod oknom njenim je stopinja zadrhtela. Zadrhtela v rosni travi, deklico je prebudila, v zvezdni plašc se je odela, k oknu je stopila. Vzplapolala je zavesa, deklica se je sklonila, rahlo, rahlo ga objela in ga poljubila. Tiho, tiho je odhajal, deklica še tam je stala in strmela v zvezdno polje, v vetru noc je valovala.  TRISTIS AMOR Krivico trpela si; mirno, vdano so gledale v svet tvoje dobre oci, in še pred njim si skrivala rano, vedela si, da iz njega boli. Iskal je ljubezni pri drugi ženi, žalosti svoji je utehe iskal, ko se povrnil je k tebi, zapušceni, bilo je, kot bi odpušcanja iskal. In ti, dobra duša, si mu ga dala, in glej, ko dobil ga je, spet je šel … (O, saj si ga dobro, dobro poznala!) Žaloben nasmeh te je prevzel. ANFISIN ROJSTNI DAN Zunaj je belo: sneg in mraz, zunaj je tiho: zimski cas; Anfisa sanja, otožna žalost, zapušcenje ji muci obraz. V sobi je tiho: ona sam tiho premišlja sredi srca; njega, njega ni nikjer, samotno je drevje sredi polj . Anfisa premišlja: kod hodi, kje? Kot sonce je moje grel srce, in zdaj ga ni in zdaj ga ni in on ne misli vec namé. Za rojstni dan je ciklamo dobila, bogve od koga, in se sklonila nanjo, da od dobrote zajoka, pa je ciklamo ogovorila. Cigave roke so nežne tako, kdo se je spomnil name, kdo, da sem žalostna kot nekdaj, da mi je težko in lepo. In se sklonila je tiha nanjo, zunaj beli sneg polj; in je utonila tiho in dobro, razihtela se v topli luci sanj. 1 BIANCA Šla je cez polje, cez kraško gmajno liki hladna zarja jutranja, v svetlo sinjo tancico zastrta, šla je nad soncem, kakor da sanja. V vetru je pajcolan vzplapolal ji, ko da so sanje spoznale svoj cas, da zapustijo nje temne oci, da zapustijo pekoci Kras. In nje oci so za njimi strmele, jaz, ki sem skala sredi polj, cakal zaman sem, da bi gorele. ŽENA Iskal sem te povsod. V otožnosti, ko rjavo listje pada raz kostanje. Ko padalo je listje raz kostanje, sem iskal te povsod. Ne vem zakaj, ne vem kako, prišla si mi na pot. Si bila ti, ki sem te jaz iskal? Ne vem, le to vem jaz, da zasijal je milo in svetlo v somrak jesenski tvoj obraz. In da te duša je vzljubila, ker si naproti mi prišla, da te je roka oklenila in da umrla sva oba. Prešla sva crni gozd jesenski, razsvetilo se je nebo ob tebi, mladi, dobri ženski, bilo mi je lepo, svetlo. 3 Megla, megla je že rosila, ko sva prihajala nazaj; zakaj sva se, o, prebudila, zakaj je ugasnil ta sijaj? O, naj bo grenko, grenko, tesno na sivih cestah sredi ljudi, ko rad bi umrl, o, lepa žena, pogledal v tvoje bom oci. IMPRESIJA: 1 Pijan od muzike, v dimu cigaret, sredi prahu vsakdanjih besed, držim obraz poševno nad roko; kot sredi viharja violina: misel nanjo. Pravljicno strmenje mladih oci (muzika me potaplja, o, zdaj me duši), kakor da žge me v rano prah in dim. Samo še ena misel mi pravi: živim. Živel bi kot veter nad roso trav; nekje poje klavir, nekje obraz sanjav, nekje diha nebo, odprto v roso noci, nekaj živelo bi rado: zdaj pece in boli … 5 TIHI, CRNI LASJE Tihi, crni lasje molcijo kakor bor molci opoldan; besede tihe so onemele, potnik je stopil v senco sanj – Bel drevored s senco zeleno, crna iskra v oceh zažari, kadar dobiva se, v tiho eno besedo svet zaspi – ŽELJA Rad bi vedel za tvoje misli, ko zatemneva soncni zaton in te poljublja bledi sijaj, hrepeneco v daljni gaj … Vplel bi se vanje – kot žarek vecerni, ki pada hladno na tvoje oci; ti molciš, daljni cilji so tvoji, potapljajoca zarja v njih govori. Bogve kod plavajo njene misli, pogled je uprt v bela tla … zamišljena v pravljice je vecerne, ki jih gaj zeleni šepeta.  ZA ZASTRTIMI OKNI Za zastrtimi okni kavarn (da ne bi videli sivine, ki muci) sedimo ob marmornih mizah tihi, ob mirni kot neizgorljivi luci. Kadimo in umiramo, in naše sanje so v tihih pomladnih sinjih poljanah; tam hodi v pajcolanu prosojnem v hladnem vetru ona, poznam po srcu in duši, njen stas je bel, in vsa drhti v svetlem sijaju sonca, v vetru, o, to je zdravje — mi pa umiramo v tihem krogu. PISAL BI Pisal bi lahko evangelije za Hamlete, za Ofelije, zate ne morem. Pojdi z menoj, pojdi preko zelenih hribov! Življenje ti bilo je izgubljen srecelov — pojdi z menoj cez tihe jutranje gore —  JESEN Kadar zapoje divji petelin, in petošolcek zapoje, grlici smeh, petošolcku pa pelin! Vsakemu svoje! Drevju izropa listje šumece, drugemu goro nad. Meni, ki nimam ne Nade ne srece, meni prinaša prehlad. SIV PAJCOLAN Siv pajcolan zastira nebo, na ulicah dež rosi na ljudi, in deklica tu in deklica tam, lepa in mlada, hiti, hiti. Siv pajcolan zastira nebo in zlato zvonjenje nebo polní. OBJET Objet je od tebe, sedaj še smehlja se, in ljubi te, kakor te nihce ni ljubil; in obenem bolest zori v klase … Objet je … ni vec tvoje roke ne tvojih lic, objet je od temne žené, ne more se ji izviti … O, draga, kje si, kje je beseda tvoje duše? Tiho, nevzdramno spi, a on v nje objetju ihti. TIHA JUTRA Tiha jutra, vedno so enaka, ko iz sanj se sladkih prebudim, moja duša vsa otožna plaka, moja duša vsak dan njega caka, komaj še živim. Tlaka. POD VECER Pod vecer zasije sonce kakor tiha svetla žalost, ki je v duši sama rasla, ki je tiha vso nedeljo z žiti v polju govorila, ki je sama, sama, sama. In izza gora se vprašam, kje si ti, najdražja, temna, kje si ti, devojka z gor. Kadar cital sem Bezruca, tu pred mano caša vode kakor svetli blesk grencice, nate sem devojka mislil, kadar sem Bezruca cital. Tu so oni razumeli te besede v svetem molku. Nate mislil sem, devojka, tu na vas, ki le grobove še imel bom, ko umrete … TIHE BESEDE Tihe besede dehtecih mrakov so v oci stopile, temne lilije daljnih mrakov so se k sebi nagnile. Ta sveta tišina, ta daljni zvok, ki v najinih srcih utriplje, kadar zasanjava se, ljubica — naju z zvezdami zasiplje. ZDAJ SE POSLAVLJAM Zdaj se poslavljam od svojih sanj. Nisem prišel, da bi te žalostil. Žalost je grenka in smešna. In sonce mi sije kot tebi. Daj mi še zadnji poljub, da se dvigne ta pajcolan. Lahko je tebi sredi sanj. A jaz sem imel samo te sanje, draga, in še te mi je ukralo življenje. Ne misli, kako bo z menoj sedaj. Kaj bi se žalostila! Zakaj? REKLI SO MI Rekli so mi: Glej, da jo dobiš, ona te spoštuje. Toda odgovoril sem jim: Ali je vetrnica v vetru ali ni? In odgovorili so mi: Drugacno bitje je. In odvrnil sem jim: Ako pride kralj, ali ne vstane kraljica in mu gre naproti? 10 RADA BI Rada bi se povrnila moja duša k tebi, k tebi, rada bi te spet ljubila in ljubav si izprosila. A ljubav se ne izprosi, kdor ne ljubi, nima krivde, a tako težko je srcu, ce ljubav vso samo nosi. PRAZNA JE Prazna je tiha in temna soba, odkar so se vrata za tabo zaprla, in sem zacul korak tvoj na cesti, ki ne ve, kako je obupaval. Siva je soba, v njej je zamrla tiha beseda, ki je kot ptica tiho prepletala težko ozracje, in ce je bila ostra pušcica, smo se mogoce nasmehnili tiho, a potem smo sklonili obraze. 10 LEPA VIDA Kras je ves bel v nedeljski tišini. V neki gostilni sedimo pod kostanji. Ti sama delaš v kuhinji. Mati je bolna, leži. Le redko prideš k meni, da vidim tvoje žalostne crne oci. Cutiš mežikanje teh ljudi, teh pijanih ljudi, ki se ti nasmihajo. Tam tvoja mati leži. Glej: tako lepe so tvoje crne oci. Ce pomislim na to, bi ti rekel: Zapri te oci. ONA IN JAZ »Kdo si ti, mladenic, kam in zakaj si prišel sem? Golo kamenje in brinje, bori so samotni drugi, tako sam si, tako sam.« »Kdo si ti, po kaj prišla si k meni, vila iz samote?« »Jaz sem prišla na deželo.« TIŠINA Zelena so polja in mehko sonce jutranje sije nanje. Na hribu pa stolp blesti, na hribu pa cerkev stoji, in mladi fantje pred njo in nad njimi jasno nebo. In med véliko mašo kakor veter na lipi, kakor veter nad žitom smehljam se in mislim nate. VELIKA NOC Pred cerkvijo stojijo mlaji in traki v vencih plapolajo, v zvoniku zvonijo zvonovi, srebrno zvoki lesketajo. In vas je v blesku in sijaju, v dolini hiše se blešcijo, in v praznicnem razpoloženju devojke s fanti govorijo. Nebo je kot cesta umita in v srcu radost lesketa; in vsak z devojko je izbrano, že skrito ljubi od srca; popoldan tiha po poljani pa on in ona bosta šla. TRAVA Trava se smeje. Srebrno zeleno se smeje in se ziblje ob naju kakor ob colnu. Greva po soncu, metulja brez kril; dvoje zelenih metuljev pod zelenim soncem. TI SI TAKO MAJHNA IN LEPA Ti si tako majhna in lepa, iz tebe sije sonce vame, kot v pokrajino pomladno, da mi je dobro, kakor je dobro metuljckom in vrabckom. Tvoj smeh je kot cvetje, ki se razsiplje pomladi, koder hodiš ti, soncna roža, ti, snežna roža, moja. TIHO SIJE SONCE Tiho sije sonce na rumene gmajne, na te bele skale, na te crne bore! Rekel si, da prideš; zdaj trepece zadnje umirajoce sonce v kamenite klance kot v nevidne gube znanega obraza, solze ga razrile v trpki so samoti — Jasno je nebo kot izjokano oko, caka, caka in strmi — Tebe ni. ZLATE OBLAKE GLEDAM Zlate oblake gledam in mislim nate. Svetlo je ponevihtno nebo, svetlo sinje, ah, kakor tvoje oko, polno zore, tišine. Zlate oblake gledam in mislim nate, in moje misli so zlate vse in moje misli so zate vse. Vecerni veter šumi iz rosnih polj. 11 PRIDI DEŽ Pridi dež, zarosi polja, da jo še dobim doma, da ne bo mi s starši, s tetkami odšla. Pridi dež, potem prenehaj, sonce priblešci, da se bova šla sprehajat draga, jaz in ti. OLEANDRI Pred njeno hišo so cveteli, kot njena lica so rdeli. A prišla je jesen – vsi uveli so barvo njenih lic imeli. 11 JAZ PA MISLIM Jaz pa mislim na tisti vecer, ko je burja vihrala cez vas, in skrivaj sva šla zvecer z mislimi dobrimi: ti in jaz. NA LASKIH Na laskih sonce blešci, te laske sonce zlatí in ti okrogla licka kot jabolko gori. RAD TE IMAM Rad te imam. Metuljcek, priletiš v lahnem letu; kakor cvetje se razsuje beli smeh po tleh. Rad te imam, zlatolaska, prišumiš od tvojega smeha; beli oblaki kipijo, v soncu vecernem zlatijo. Ljubim tvoj smeh. VECER Opojno dehtijo rože na vrtu, pusti me tja, o angel moj, da me bodo zazibale v sen ljubezni nocoj. Samo nocoj, o draga, in morda potem nikoli vec, saj vsaka bolest umira, tako moj glas hrepenec. OSTAL JE LEP SPOMIN Ostal je lep spomin, kot v pajcolan odet, a jaz ne mislim nanj. O, v duši ostal, kot soha bleda je, ko v jutru posije sonce v sanje. In drugi pojde, draga, s teboj, a v moji duši bo nepokoj; in z jadom belim bom odšel, s spominom v duši bom odšel. V TREH URAH V treh urah naglih preko oceana. Ljubica zlata, me imaš rada? Kot golobica svoje peroti svojo ljubav je v snu razprostrla. Bilo je, kot bi ona okno v vecnost tiho (odpri kabino zaprtosti, ladja plove) odprla. KONS Cokoladna lepota. Obraz rdec in bel. Na zavitkih mandolata. Zapri vrata. Imaculata !!! Prihajali bodo s svecano besedo, s slavnostnim glasom. Nešentflorjancani, Šentflorjancani (jaz). Vošcim Ti h godu vse, kar Te lahko zadovolji in vsaj narahlo dvigne tesnobni plašc temne melanholije, ki leži nad življenjem. Naj prisije sonce skozi, zasmej se, v smehu je Tvoja bodocnost. KONS: M MACEK. Tragedija v 3 krcih. Jutro v Trstu. 4 Zeta. V sencah je hladno, v srcu je lepo še od vcerajšnjih sanj. Hej, zlatolaska, vidiš, kako prihaja v tvojem poljubu dan? 12 V KOLIKO KRVI Koliko krvi, srcne krvi je potrebno za eno pesem, koliko trpljenja? POETSKO ŽIVLJENJE Ah, življenje teh poetov! Cevlji so jim brez podplatov, suknje so jim polne lukenj in klobuki bi brez škode prišli pod vpliv krtace. Razcefrane so jim hlace, tak je pac potek usode, da poeti bodo koncno morali hoditi nagi, hej, pa policaj za njimi … Ah, življenje teh poetov, razcefrano in ubito, vendar tam nekje še skrito lucka tli kot pred oltarjem, pogovarja se z vrtnarjem božjim, ki odpira vrata in tolaži bolne duše. PESNIKI! Pojte, pesniki, o sili sanj, ki se rodijo opolnoci iz tišine razsvita, ko se srce prebudi, zakrici kakor labod s prestreljenim srcem! Pojte, pesniki, vi, pijani, ki sedite za motnimi šipami, v motnem siju svojih sanj; oznanjajte v srcu veliki dan, ki se poraja v uri tišine! O, vi, pesniki, tužni pijanci, ki posedate po restavracijah, z bledim obrazom gledate v noc; vi, ki šel bo dan mimo vas; vi, ki ne bije vam v srcih cas. O, vi, pesniki, o, vi, pijanci, z jasnim pogledom cakajte jutro; vidite jadra rdeca na morju, vidite stolpe, kako so zardeli, cujete zvonove, kako zvenijo. Jaz, samo jaz jih cujem. Naši pesniki spijo. Spijo z mrtvimi srci. POETSKI ZBOR Smukorep. Krace. Tihozor. Mlekopil. Svetlomil. Kacé. Srebrni pas. Roža Rdeca. Kurent. PESNIKI, TIHI PREROKI Pesniki, tihi preroki v modrih globinah gora – kaj cujete z daljnih bregov? Zvezda – o, ni se zgubila v teminah noci, prisvetila je domov. Rože so dvignile glave, umite v globoki ozon, kraljice so dvignile glave v sprani zrak, skala dehti, steza, rudeci trak, se je napela, vse je rešeno spon. Stopil sem izpod strmine strehe, Kras je kot borovo morje dehtel v mesecini, srce rože, sive lehe – kot veter z morja bil svež je moj spev. Pod vsemi debli spe tihi sokovi, mocni se pnejo v gosto modrino neba. Kaj je orožja lesket? Ti so novi svetovi; pij jih, postani širok kot nocno morje. Pogreza se v temne gradove; orjaki v njih sanjajo, ti so naše sive gore, to so naši sivi, kameniti vojaki, njih speci sili pripeva moje srce. Zvezda je prisvetila, vstala, o, vstala in je razlila v modrino svoj tihi blišc. Pesniki, so vam srca v vinu zaspala? Naša ladja je blizu pomladišc. TEATER Ker sprejema razne clanke neznacajni protokol, dovolite, da potožim tudi jaz tu svojo bol. Vse imamo že v Ljubljani, muzike in že poete, in slikarje, teater, nimamo pa operete. Polni so dolgov poetje, a teater vedno prazen; samo eno krizo reši, in ta vozel gre narazen. Ce uprava še ostane, in je še tako prokleto, vse obsojeno do smrti, dajte nam vsaj opereto. UMETNOST »Gospod, saj veste, neuporabna, nejasna umetnost je ta, skratka, vi ne znate risati, ne hiš, ne dreves, ne polja …« Veš, kako se boš rešil, prijatelj, atelje izpremeni v bordel, visoka vstopnina, zajamcena tajnost, in kaži jim nago ženo – model. Kaj jim umetnost, pokaži model! 13 VI PRIŠEL JE KRALJEVIC Prišel je kraljevic, kot zlato jutro mlad, in osvobodil goro, polje, gozd in vas in grad in morje, Soco, pravljicno gorovje, starce-hribe, vile-ceste in belo skalovje — »Še jaz in ti – in vsi v tujini od tujine bolni pojdimo in napijmo se v tej caši polni!« — — — — — — — — — — — — — — — — — — Kako te ljubim, daljna domovina, vera, up, ljubezen, slast in bolecina …! BOLESTNI OBRAZ Prazno je v moji duši in mrzlo v srcu, in moja duša hoce napoja, sile, da premaga našo onemoglo bolest. Tristo let že železne roke so davile, sklepale se nad nami, tri sto let, trikrat po sto let je jarem tišcal. V moji duši praznota, v srcu mraz, razbit, brezizrazen je moj obraz, k uporu klicem onemoglo bolest, da dramim brezciljnih ljudi protest. In hocem, da se duša upre, in hocem, da vino sile zavre, da se zrušijo brani, vstane nekdo, ki svet bo osupnil s svojo mocjo. Majnice in ornice tihe dehtijo, išcejo poslednjo še harmonijo; razbijam, udarjam ob svoj obraz in rešujem od smrti Kras. MOJ BRAT V JECI Sonce jesensko igra na sinjem klavirju, polja so naša s sivim prtom pokrita. SLOVENSKA PESEM UMIRA Slovenska pesem umira. Njena žalost je težko vino, njen dim je zakajena krcma. Zunaj poje življenje. Slovenska pesem umira. Poetje z nagnitimi srci. Po razlitem vinu dehtijo, vse pesmi po dimu smrdijo. Zunaj lepe lipe dehtijo, avtomobili – veselo življenje. Srce, jasno kot sinji kristal, srce, zdravo kot cvetje lip, srce, zdravo kot rožmarin, to bodi slovenski poet. Slovenska pesem umira ob težkem opoju vina. Med lipami, po beli cesti vozi rdeci avtomobil. ZARJE SPROŠCENJA Kakor potuhnjeni tigri gredo v svoje kožuhe tesno zaviti vsi, brez besede, in vendar nikdo ne more se skriti, ne zatajiti. V megli je zatonil jasni obraz, v megli ugasnilo sonce goriško. Kozmicna megla, sivi mraz, v naši duši mrzlo, mrliško. Ali nad strugo oblaki vzvihrajo, sivo nebo se v sinjino razgrne, rosne, raztrgane dalje vihrajo, duša se iz onostranstva povrne. V mladem viharju napnejo se krila, duša je našla iz vecnosti pot k nam se je duša povrnila in zopet kot lastavica od tod. GOVOR POSLANCA WILFANA V ŽENEVI O, oprostite, da smo narod, o, mi se klanjamo Francozom, zašcitnikom morale, nacije. O, mi se klanjamo Angležem. In Ruse ljubimo, Slovane. O, oprostite, da smo narod. Mi nocemo nic vec pravic, kot nam jih dala je narava, kot nam jih Bog je dal. Naš narod je ponižen in bogabojec, naš narod objokuje svojo usodo. Naš narod, belo jagnje med volkovi. Natura: Jaz hlapcevstvo mu dala sem na pot, zato se bojeval bo zelo težko za vse pravice mladoclovecanske, ki sijejo Evropi za bodocnost. SMRT PRIHAJA Še je v srcu pogorišce mojih upov, še me pece, ne kot bolecina vec, zdaj srd besedo svojo govori, srd, rojen iz ponižanja cloveka. Srd, ki me boli in vstaja kot protest in me navdaja spet z obupom: Smrt. Nam je res umreti v tolpi, kakor umirajo volkovi? Pod sekiro, kolom pasti, in pri Bogu ni pravice? In od Istre do Tolmina ena sama bolecina. Tam nas cakajo temnice. Društvo narodov v Ženevi pa placuje svoje šefe, svoje šefe in krvnike, da živijo v inozemstvu in ne cujejo krivice, ki godi se tam cloveku. 14 A mirovne konference, gospodarske konference in carinske konference in dineji in poslanstva, brzojavke in cestitke — Tam pa umira bedni narod. KO BOMO V GROBIH SPALI Ko bomo v grobih spali in ne bomo vec živi in še samo arhivi, ljudem bodo kazali, kod so Slovenci bili, ko bomo v grobih spali. 14 SIFILITICNI KAPETAN Sifiliticni kapetan nam je ukazal: Barbari, slecite se! In smo se slekli. Zavidal nas je. Ali barbari niso sifiliticni, barbari imajo zdravo kri, zdrave kosti in zdravo meso in veselo srce. Barbari nosijo težke tovore ali da vržejo ladje raz pleca. Kaj bi gospodje s sifilisom v fraku. KONS ŠT. 4516 Felice Kosovel. Entrata – Uscita – Latrina. Voi siette barbari. Sifiliticni kapetano ima srebrne zvezde. Kokoš je pametnejša od njega. Njegov sifilis je kakor rdeca roža, ki jo nese crni ljubici. Mi pa smo zdravi. Kras ni sifiliticen. Naš jezik je trd in poje. VII SPLAVARJI Pod nizki strop nos svoj tišci kmet, v nizki sobi spava, a splavar v hladu in v rosi leži, njegova brisaca je rosna trava. A vendar svoje svobode, splavarji, ne damo za kmetijo, pravice, splavarji mi smo svobodni ljudje, a kmetje so sužnji pravice. NA PLADNJU Na pladnju iz niklja mleko in kruh. Vecerna zarja z zapeceno skorjo rumeno. Mleko kot vir bistrih planin. In nad vsem tem razpokan, razjokan obraz z lobanjo košceno – Bog, usmili se nas! MOJ PRIJATELJ Moj prijatelj – kakor da mi je brat – v uradu zapravlja svojo zlato mladost; sonce je na mizo posvetilo, tišina papirjev, vzduh starine — — — Zunaj ura je bíla, rdeca vsa. 15 MOJ KORAK Moj korak, prešerni korak v zimskem soncu poje. Gospod v crnih cevljih trepeta; no, vsak pac po svoje. Mrzla globoka, kot val hladna – rdeci mraz v mojih licih – dama, zavita v plašc, hiti, za njo se ozirajo škrici. Skozi okno zrem, jabolka mrzla, crn kruh, to dišece zdravje. Sonce. Popoldne ob štirih bom prost. in pojdem po soncu v Posavje. PACIFIZEM Hodim po soncnem traku, med hišami po sivem tlaku. Sonce mi sije v srce. Kostanj, lipa dehti, da mi srce drhti. Amerika kupuje topove, Nemcija raziskuje pline. V Ženevi je Zveza narodov. Pod kostanji je veliko kosilo. Sonce sije slepcem v oci. Hodim po soncu, soncu brat, in se mi zdi škoda ljudi, topovi, ladje, šrapneli, klor – – – – Moje misli nosijo crni flor. 15 IN KOT JE VIDNO In kot je vidno, je dobro pri nas, in kot je vidno, se nic ne zgodi. Ali povejte, gospod, vaš obraz zakaj so hudobne tako te oci? Zakaj so zakrite, o, to vas izdaja, in blagorodnost vaša slabi; drugace je dobro sredi tega kraja, ali eno je: ni hvaležnih ljudi. Ce trudite zanje se, o, nikar, nikar za to nehvaležno dolino, delajte samo, ce vam vladar bil je obljubil hrabrostno svetinjo. NEKDO JE UBIL KOMARJA Nekdo je ubil komarja, cudna policija. Ah, pri nas se lahko krade, ropa in ubija. Davi muho so dobili, vceraj pa mušico. Ah, pri nas zaman kdo išce pravo in resnico. In komarji in mušice skupaj so se zbrali, napisali vse krivice, Društvu narodov poslali — Kdo bi se zavzel, bratje, za komarje in mušice … ce kdo umira, ce krici kdo, kdo bi slišal te do Savice? PRED KAPITULACIJAMI Iz ranjenih gora Balkana se kotalijo zlati dolarji v vse ubite makedonske upornike. MRTVA SESTRA O, mrtva je moja sestra, mrtva, mrtva. O, moja balkanska sestra, mrtva, mrtva. Sivi aeroplani spušcajo vence! Mrtva. Mrtva. TATARBUNAR Princezinje nosijo zlate dolarje v belih diademih. Iz dolarjev ulivajo zlate oltarje. V nasladnih objemih trgajo princi od prsi jim svilo, one so uslužne. Vse, vse se je od krvi pordecilo. Ubijati sužnje. Caka pa sina – upornika mati, caka ga žena. TAM NAJ Tam naj spoznanje žaluje, duh spregleda, kjer so hišice, brez vrat, vlacuge se rodijo. Tam naj z besedo novo govorijo, tam naj rodi mi Nova se beseda. Zakrament olja. Fašisti. VIII MOJ PLAŠC Moj plašc je stkan iz platna domacega, iz lanu. In v moji sobi je hrastova miza. In kadar pride truden popotnik, kruha ponudim mu, crnega kruha, in mu prinesem majolko terana. 16 KAKOR V JUTRU Kakor v jutru, ko spijo še hribi, in so naše duše, lucke dremotne, vlažne — majka ponuja mi kavo; truden potnik v rosni somrak gre med gorami; vzhaja krik, roma v naše duše. Mati — jaz ne romam nikoli, in moje srce ne more plakati — kakor romar v vlažnem mraku bi sanjal in plakal, pa ne morem — jaz ne romam. CLOVEK NA SONCU Na gmajni ležim, po udih se sonce razliva, a v prsih globoko, globoko se sila skriva. In moc in upor, kajti sonce, to se ne da utajiti, in sonce, sonce se dúši, ne da zakriti. In kdor mi noce ga dati, sam mu ga vzamem, vstanem in jece razbijem in brat mu postanem. 11 NA TLEH Na tleh leži vecna luc, razbita, zdrobljena. Clovek brezupni, kaj stojiš med crnimi zidovi? Mrzla pa je na grobovih noc, clovek, kam strmiš, zakaj? Ni roke na svetu, ki bi pokrila te po razbiti rani? DOBRA, PRIJATELJSKA ROKA Dobra, prijateljska roka, vem, bi vse to pomirila, obup in ubitost, potrtost, krivico, nasilje in grozo, in zopet iskal bi si cilja. Boril se s podvojeno silo clovek, ki hoce in zida, in ki ne more ga ubiti ne laž ne prevara, krivica; clovek, ki hoce in zida … Živel sem kakor pogreznjen, dalec pod svetom, globoko, in mrtev ležal sem, raztrgan; a komaj si dala mi roko, spet hocem – voljan še življenja – In v jutro to jasno poslušam zidarje, pionirje življenja, in vanje uglašam to pesem, to pesem visoko življenja: življenje je vredno stremljenja … 13 MLADO CELO JE ZAKRVAVELO Mladenic – kam? Saj je sonce v dolini, saj je ptica v sinjini. Mladenic – kam? NE DAJ MI Ne daj mi usmiljenja, bodi mi clovek, kot sem ti clovek – jaz. 15 DVOJE GESEL I Trd bodi, neizprosen, kadar cas pa priliko ponudi ti, zlomi ti obljubo, stori, kar ti cas ukaže in vest, drugace ne storiti. II Trd bodi, dokler pride cas, ko treba bo se odlociti, a ko uzreš nasprotnikov obraz, ukloni se in zlomi, upogni se. KOMU Komu naj rože nosimo na grob, koga naj ljubimo, povejte, vi, ljudje, hiteci v sivi megli? 1 POZNAŠ Poznaš najsvetejšo besedo, brat, ce je ne poznaš, pojdi jo iskat – – Nekdo je še, ki vate veruje: (Ta dobrota je zame grenak pelin) je nekdo, ki oko vate upira in prisluškuje. Mati. Šel sem v svet. Po kaj? Da sem vzljubil ta gorski kraj. Ah, da sem te mogel spoznati!? SAJ GREDO Saj gredo naše poti vse skupaj, vse skupaj v novo življenje, kaj bi otožnost v dušah? Joj, vi, mladenici moji, res je vse, kar govorite, ali poglejte, tam mati! Mati me caka in hoce, mogoce bo kmalu umrla, mogoce bi rada me videla, jaz moram pri njej ostati. Saj gredo naše poti vse skupaj, vse skupaj v novo življenje, in kdor ostane za nami, bode v samoti zaplakal. Saj gredo naše poti vse skupaj, vse skupaj v novo življenje in naše duše so žalostne, žalostne, kaj bi veselje v dušah, kaj bi otožnost v dušah. 1 MIRJAM Vsi smo imeli en obraz v tvoji duši, kam smo se izgubili? Prvi je bil kakor polje zeleno, drugi je bil kot drevo zeleno, a tretji strmel je za cilji … In vse je padlo in zatonilo. Polje zeleno je porumenelo, drevje zeleno se je posušilo; na tretjem obrazu pocilo celo, da je iztekla rahla sraga krvi. V temi smo se našli še enkrat, kot da le slutimo svojo bolest, kot da ne vidimo svojih obrazov; cutimo, da smo bratu brat … UGASNIL JE DAN Ugasnil je dan, teman in tih, kot nad gomilo nad mestom leži na ulici še pijan korak in vzdih, kakor da clovek se muci, muci. Daj mi rokó, ti, bolni brat, daj, da poljubim te na srce, i jaz sem izgnan od množice. O, jaz strežem luci, luci. Ugasnil je dan, in danes in jutri ugasnil, umrl bo prav tako. O, beli prijatelj, danes in jutri, do smrti tako bo težko in temno. 11 OB TIHI NOCNI URI Ob tihi nocni uri vsa srca so mirna, vse duše tihe, ljudje so dobri, obrazi svetli v duše zasegajo, sijejo; v sanjah so dobri in lepi. O, da bi mogel odpreti oci jim tedaj, oci, pijane luci, da zastrmele bi svete vse v mrzlo in sivo vsakdanjost. MRZLA MISEL Mrzla misel, polna sile, v nocni srebrni pokrajini drhti – – Clovek, kje imaš cilje – bodi miren kot zimsko jezero; clovek molci – Srebrna sila se pretaka v žilah noci, srebro tece preko nocnih poti. 13 CLOVEK IZ POLNOCI Po tihi, mrtvi ulici mimo zelenih kostanjev šel sem opolnoci. Pa je stopil do mene iz polnoci clovek, clovek z belim mrtvim obrazom, z mladim rdecim srcem. Pa je šel mimo mene, ko da je stopil z vislic, s tiho bojaznijo v duši, da ga še jaz ne obsodim. O, zakaj ti clovek, ti moj najbližji brat, zakaj se še ubijamo na svetu? Življenje je težko in žalostno. Smrt je težka zato, ker ne umreš. VSTANEM OD MIZE Vstanem od mize, ne morem sedeti, in merim sobo v diagonali; vprašujem se, kar drugi vpraševali so se že pred menoj: Zakaj živeti? V hladne šipe mesecina sije. Soneti. Hodim po sobi mracni. Zakaj živeti? Zakaj so ljudje? Ideal. Ideal. Ideal. Vera. Mir. 15 OZEK JE TROTOAR Ozek je trotoar, brat le za menoj! Siva hiša blesti, tja prideva nocoj. Stisni sivi plašc in ne glej ljudi, da njihove oci ne zmotijo tvoje poti. Ozek je trotoar, ozek sredi njih, med njimi sam, jaz sam, med šumom sem svecan in tih. SAMOSRECANJE Vi, ki išcete ideje za rešitve ljudskih trum; vi, ki išcete poguma svetlega, ponosnega, ostrega, neizprosnega, v teh vrstah gori življenje, tiho, tiho dogoreva – – kakor pesem, ki ugaša, kakor pesem, ki umira, ste zacutíli trpljenje, poklonite se trpljenju in ne išcite ideje. 1 O, DA BI MOGEL O, da bi mogel odpreti oci, tihe oci teh cudnih ljudi, zlobnih ljudi, v vsakdanjost. O, da bi bile vse lepe in dobre, da bi cutile to mrzlo trpljenje, da bi jih bilo krivice strah, in groze strah, ki jo vzbuja duši zlocinstvo. MLADI VERUJEJO Mladi verujejo vate, Pravica. Ti si jim svit na temino vsakdanjosti. Ti povelicaš vsakdanjost v resnicnost. Ti povelicaš resnicnost v lepoto. Da v njej zasijejo ranjena srca. 1 NAŠE VESELJE Naše veselje, to je bojaželjnost; mi ne osvajamo Vaših teles, in Vaših gnilih duhov ne kupujemo; mi prepricujemo, mi prepricujemo! Mi ne išcemo Vaših priznanj, mi smo veseli borbe; porazov strašna praznota, blaznost nereda klice, da se rodi nam beseda. Beseda resnice, to je naš bic. Ta presijala bo Vašo laž, Vašo laž, vrh barikad. Kdor je z nami, se gre bojevat! PRIDI NA SONCE Odkar clovek krade svobodo, jo potrebuje. Odkar clovek zanikuje usodo, ga unicuje. Malo svobode petelin rabi, vec je že rabi pes, ali clovek, clovek slabi, tega obide kes … Clovek tuli … Pridi na sonce. 11 CAŠA VODE Dajte mi cašo vode, svetle studencnice izpod ledu. Dajte mi cašo zraku. Rdeca arkticna jutra prižgite, kricite, kricite: »Miru! Miru!« PREŽENI STRAH, POSTANI SVOJ Preženi strah, postani svoj v iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz porazom in trpljenju. Propadi kot propade vsak, a potem – še višje, ne umiraj v jesenski mrak, ne utopi se v zatišje. Preženi strah, postani svoj, sam zase odgovarjaj. Bolest naj te krepi, poet! A tvoj zakon je: ustvarjaj! 13 VPRAŠANJE SEBI Kdo si, kdo si, ki stopaš z nami? Razumeš cas, ki v njem živiš? Ne jokaj z milostjo, s solzami, poj, bojevnik, ko se boriš! Kdo si, kdo si, ki stopaš z nami? O, cutiš ti razmah teh sil? TVOJE OCI Tvoje oci, ponižane, vzbleste nekoc visoke, tihe v svojem molku bodo pojile preroke. V premagovanem trpljenju so svojo moc zatajile, silo so s silo premagale, zdaj bodo svet rešile … 15 TI, KI SI ME UBIL Ti, ki si me ubil, pomisli zdaj, ti si kriv, da romam iz kraja v kraj. Prav je, da sile se strle so, prav je, da ugasnile in umrle so. Toda ti, ti, brat, ti si storil zlocin. Prav je, da si me ubil. Lahko bi bil rastel, tiho in lepo. Zdaj sem ubit. Živim, a moje življenje je ubitost. A spomni se brat: tudi nad teboj in menoj je sila, ki naju lahko ubije. Jaz se je nimam vec bati. IZ PESMI SILNIH Silni so oni, ki ne poznajo lastne koristi, in so jim srca odprta kot smehljajoci travniki. Silni so oni, ki se ne uklonijo, ki se ne zlomijo. In ti premagajo svet in ne umrejo. 1 POZDRAVI Kako dobri so pozdravi ljudi, ki so v trpljenju grešili; kot da so si umili v dlaneh Kristusa oci –– Rekli so ji prešeštnica, pa je bila dobra, o, dobra, bolj od vseh — O, kaj vse živi poleg zlobe, tesnobe zagrobne v ljudeh! — LASTAVICA BELA, LADJA … Tujci, ki na krovu spijo, sanjajo o belih zvezdah; saje padajo v obraze, a nad sajami so zvezde … A nad sajami so zvezde – tujci so krvi pijani – hladen veter jih pozdravi, belo mesto v daljavi. Na obali vsi obrazi, srca, duše, prepevaje. »Težko, težko ste hodili …« Duša z dušo se poljubi. 1 SVETOVNA KRIZA Pohod demonstracij preko cest, njih bolecina velika in siva, glas njihov hripav, kot bi kricali le gluhonemci, ki hocejo eno: clovecanstvo. Ha, clovecanstvo. To je v Ženevi, Pravkar gosti se z obloženih miz. Tu pa srca ni, ne duše. Iskanje. Padanje, umiranje. Ha, Peter Bezruc, kaj bi krical po clovecanstvu. Saj so še srca, polna krvi. Divje poljoce. To je izraz svetovnih kriz. KAOS Vse je razbito. Klicem te — Clovek – Clovek – Crna cipresa in zvezda nad njo in ob zvezdi obraz (Kje so žitna polja?); moj v temo – Vse je razbito. Klicem te, Clovek! Clovek! IX JEZUS Z LUCKO Tiho je, zvezde žarijo, polja pokojna ležijo, tiho je moralo biti tedaj, ko je prišel Jezus k nam. Jezus prihaja, spomin je svet, Jezus se prišel je razodet, v haljici beli prišel je na svet, lucko je v roki prinesel na svet. Jezus prihaja, pridi k nam; Jezus stopa preko poljan; majhno lucko v roki drži, sveti v tihoto te svete noci. TIHO JE V DUŠI Tiho je v duši kakor v poljih nocnih — cuješ, ko v skale burja udarja. Tiho je v duši, skozi tišino vidim tvoj obraz, ves plah od bolesti, izjokan strmi v to krivicno življenje. Še v sanje se ti smehlja ta krutost. A v sanjah greš za Marijo v svetlosinjem plašcu, ki je v življenju, v tem krutem trenju, ni. MATI Mati ima majhen oltar. In je lucko prižgala. Se ga usmili Marija? Bode mi ga vrnila? Jaz sem mu kruha dala, da bi mu glad utešila. Jaz sem luc prižgala, da bi mir izprosila. Mati ima majhen oltar, sin pa je vstal – kam je šel, o, kam je šel, da ga bo iskal … Vstani, vstani, sinko moj, išci si srece po sveti; mi – ob crnem kruhu od kamna, ni ti tako živeti … Držal belo roko je na rani, da je ne vidi mati – (a kako ljubil je crni ta kruh), ne morem, ne morem ostati. 20 V CERKVI O, še dehtijo majnice tiste in še tista lucka gori in še so šmarnice, pozni maj, in pred oltarjem nekdo kleci. To je otrok, ki ga poznam, pred Marijo je takrat klecal, ljubil je cvetje, in angel in Jezus se mu je dobrotno smehljal. Dosti dni je od tistih dni. Zopet sem vrnil se pred oltar, zopet bi rad pred njim klecal, a nad razvalinami tistih dni in nad razprtostjo topel žar, ki mi je v dušo kot lek zasijal. Šel bi tja in bi ga poljubil in bi ga kakor otrok objel, dal bi mi roko, ozdravil sam in postal vesel. Cerkev je prazna, sam stojim; pred oltarjem mašnika ni, nikdo ne bere šmarnic vec, nikdo pred oltarjem vec ne kleci. O, harmonija sobotne tišine, jutri bo sveta Velika noc, zopet so me prinesle stopinje, zopet prinesel me je tvoj glas, jutri bo lepa Velika noc, svetel, jasen bo jutri Kras. 20 MED ULICAMI Ponoci je govoril Nikodem z Gospodom – ko so spale sive hiše, zablestel na vratih je Njegovih bled obraz. Ah, je strašen cas, z vrat odprtih govori reva, po nebu zvezda sama gre, ne sanjajo o njej ljudje. Ponoci je govoril mi Gospod in rekel: Kaži me na cesti, da si moj, so meni zvesti, ki še ne vedo, kod hodim jaz … Odprl je svoja vrata v noc, da zablestela zvezda je v obraz Nikodema – samotna, nema steza, ki vodi v kraško vas. In je govoril Nikodem vso noc z njo – tam v sivih palacah pa varovali so zlatega kralja; tvoj korak je slab, Nikodem. Utrudljiva je dalja … BLAGOR Kakor da bi blagor sejali trpeci ljudje z ocmi svojimi med ljudmi. Ljubijo te: predno so te spoznali. Oni cutijo, kaj je bitja svetost, in cutijo, kaj je bitja svetost, in cutijo, kaj je greha razbeljena ost – in ljubijo Krista. Ker vedo: edino On je pravicen – – Ljudje se imamo lahko radi, a ne smemo soditi – – On je med nami, ko bi se radi, a se ne moremo ljubiti. ŠEL JE MLADENIC Šel je mladenic za ženo posredi soncnih dolgih ulic; kot one bila mu neskoncna je žalost, ki je kot senca cez ulice padala … Šel je, in mislil Njegove besede, in je iskal do konca dni, šel je in mislil Njegove rane, senca je pala cez mlade oci … GRADITELJ Kdor tiho gradi, kdor v duši gradi stavbo blešceco notranje luci, ne išce priznanj, on gradi iz svojih sanj … Kdor tiho gradi, kdor v duši gradi, ga svet ne premami, ne preslepi priznanje sveta; on je na poti do Boga … Kdor tiho gradi, kdor v duši gradi, v belo haljo odet beži med ljudi, kot pravi ukaz Boga: Pojdi, razodevaj moj obraz! CLOVEK Clovek je kakor rahel poljub Boga od onostranskih bregov na zemljo; je kakor tih dotik vecnosti in naših vrtov. Na duši, kamor poljubil me je, rana se vžgala je, zdaj gori. In moja duša v cišcenje gre, drevo je, ki k nebu živi. MOŽ V TUJI OBLEKI Ali si to ti, Jezus? Videl sem te, ko si šel med ljudmi s povešenimi ocmi. Zdelo se mi je, da stopa k meni nekdo; bled je v obraz in mi ponuja roko … In povesil sem oci in sem se bal, a ko se je pomešal med ljudi in sem ga spoznal, rad bi mu dal roko, a videl sem težko, pretežko je slovó. Naslonil bi se na zid in bi zaplakal s klancem samotnim, z gmajno in drevjem; umrl bi … ko bi mogel umreti. RAHLO POTAPLJAM SE Rahlo potapljam se v nemo globino, v crno temino široke noci, le duša še caka, da pride On mimo, le srce še caka, da izpregovori, vse je odeto v tišino, v temino, in Njega ni. X PRED CERKVIJO Pred cerkvijo blešcijo mlaji zeleni in fantje zrejo nanje veseli, dekleta v svetlih, belih krilih so, hodijo, in ljudje veseli. In stolp blešci v jutranjem soncu ves, zvoni zlati so že odzvonili in ljudje so že vsi odmolili, le jaz sem sam, o sam, o sam. In vsi veseli so, jaz med njimi kot mrtev stojim sam, ne vem zakaj; drugje veselje, kot visok je mlaj. In tih zrem, vse prihaja […] in klicem: Bog, ne […] 21 DALEC, DALEC Dalec, dalec je tvoja pot, bela, bela je tvoja pot, jaz pa ne vem, ne kam ne kod. Kot sinji kristal je moje srce. Veter in sinje nebo se zrcalita v njem. Rane na rokah mi boža veter. O, cisto zdrav sem, in zdravje brez smeha se v meni zrcali. PO MORJU PLAVA … Po morju plava bel labod mirnó; takó gre sonce cez poldanski svod … Ker v njem želja je, v vek molce, on ne pozna propasti – Kdor hoce mocno rasti, kot soncna jadrenica gre … Kot soncna jadrenica gre in že pred smrtjo poje in klice brate svoje, da jim cilje izpove, kaj mar mu usode svoje, z življenjem, smrtjo hkrati gre. Po morju plava bel labod, pozdravljen, brat neznani. Tako gre prek ravani, kdor z vero v srcu gre na pot … DEŽELA V kostanjev log stopilo je samotno sonce. Bolj samo kakor jaz, ki misel edina mi pociva na grobu prijatelja. Bolj samo kakor jaz, ki zrem v svojo lastno samoto. Ni upora. Kakor bi se obrnil plakajoci obraz v zemljo in bi ihtel dalec, dalec. MAJSKA MESECINA Ciprese srebrne drhtijo v mrzli mesecini, na tvojem belem grobu stojim, ljubica. Noc se potaplja v tišini kakor beli dragulj, grobovi stojé naokrog, grobovi moje mladosti. ZAKAJ SO LJUDJE Zakaj so ljudje tako temni, ko sije sonce? Legel bi s celom na mrzli kamen. Legel bi s celom, da ga ohladim, pekocega, pekocega, pekocega. PESEM Obljuba Mariji, ko sem bil bolan na oceh, 9. II. 1926. Razgrni temni, žalni pajcolan si z lica. O, vzemi si z oci trpljenje strašno: zopet zablesti iz tebe naj se majniška kraljica. Kar iz bolesti jih težko privrelo bo – vetrcek v studencku – te hladilo in pasijonsko cvetje, ki odelo obraz ti je, se v majsko spremenilo. O, daj, da izpregledam te, Marija, ne kot trpeci, kot proseci sin, naj te molitev moja vsa ovija kot pesem iz radosti, bolecin. O, daj, da vidim v tihi te lepoti, da te castim z ocmi na slednji poti. V DRUŽBI PRIJATELJEV V družbi prijateljev sem sam, moja misel skrita je, ubita, kot nad prepadom se smehljam, in ta prepad me vlece v dno in v tem prepadu je strašno, zate in zame misel ubita. TO NI BIL OGENJ To ni bil ogenj, ki upepeljuje. To je bilo odsevanje dolin, odsevanje dveh mladih duš, ki sta strnili se v brezcasju, v mrzlem dihu pomladnih vetrov. Zato še danes iz pokrajin mojih odseva luc in bo odsevala, ko bom jaz že krvavi rdeci kaos, in bom razpal od groze pred seboj. Sijala takrat v moje bo prepade. 22 SAM Z BOLESTJO Sam z bolestjo nerazumno, temno nerazvidno v srcu. Sonce sije, sonce smrti v polja trpkega življenja, ko, izmuceni, trudni suženj, hodim mimo hiše svoje, po tej beli, strašni cesti. SONCE In sonce življenje, in sonce je smrt, in poje in sije in sveti, in vendar vse to pozna malokdo, vse to je treba živeti. Kaj ce umrem, kaj ce umrem? Še na pokopališce sonce sije. Popotnik, popotnik tu se spocije. Sonce sije na brežino, o, tam je prijetno spati. Na bregu vinogradi, v dolu so njive, in vedno sem med brati. 22 TA SMEH Ta smeh, ki se vzdrami o polnoci ves svetal (polnoc se nagiba v dan), je kot zarja hladna, ko se dani, ti si še vedno bolan, bolan. Ta smeh, ki se nikoli ne prebudi. DA MI JE MOGOCE Da mi je mogoce umreti, umrl bi sedaj, ta trenotek, nocoj, ko sije v dušo mehka luc in v mislih sem s teboj, s teboj. Umrl bi tiho, s smehljajem v obrazu in rahli vonj majnic bi me pokril, šel bi mimo tvojega okna, pod tvojim oknom bi pocíl. Umrl bi, k oknu bi te poklical, vstala iz sanj bi, kraljica, in šla, k oknu stopila in se ozrla, kdo me klice, budi iz sna? Jaz. Ne cuješ? Ne vem, ce še pot vodi iz krajine te nazaj; bela halja bi vztrepetala, zaihtela bi v sanjah nevede, zakaj? HLADNI OCEAN Jaz ljubim hladni ocean, ta vlažen vzduh, ki iz njega vstaja, ko da te bolne sanje ohlaja, te žgoce sanje, od njih sem pijan … Vse te vode, ki vame dehtijo … Vse sile te, ki iz njega kipijo … vanje potaplja duša krila, da bi vse, o, vse pozabila, da bi vstala in preletela te oceane, ob njih oživela, da vsem svetovom bi dala odziv — Marjan Dolgan KOSOVELOVA ZAPUŠCINA IN NJENO RAZKRIVANJE JAVNOSTI I Srecko Kosovel (104–126) je pozimi 125/126 zbolel in si ni, kljub obcasnemu navideznemu okrevanju, vec opomogel. Konec marca leta 126 se je iz Ljubljane odpeljal na velikonocne pocitnice k staršem v Tomaj; tudi z upanjem, da bo ob domaci negi premagal bolezen. Toda doma je obležal in kljub zdravniški pomoci zaradi meningitisa 2. maja preminil. Vecina rokopisov pesnika, umrlega pri 22 letih, je ostala v Ljub­ljani, kajti vsaj v zacetku prebivanja pri starših je najbrž menil, da bo ozdravel, se vrnil v slovensko prestolnico, dokoncal univerzitetni študij in se uveljavil v javnosti kot pesnik. Poleg tega se mu najbrž ni zdelo smi­selno, da bi rokopise prinesel v Tomaj tudi zato, ker je italijanski fašizem že zacel preganjati primorske Slovence, zaradi cesar je bilo vedno manj možnosti za slovenske objave pod italijansko oblastjo. Ce naj bi se uveljavil v slovenski kulturni javnosti kot pesnik, bi torej moral izdati samostojno zbirko v Ljubljani. Tega se je zavedal, saj jo je nacrtoval, o cemer najbolj zgovorno prica ohranjeni Predgovor k zbirki Zlati coln, ki pa ni izšla, niti ni znano, katere pesmi bi uvrstil vanjo. Prenos vecje kolicine roko­pisov cez italijansko-jugoslovansko mejo, ki je takrat locevala Tomaj in Ljubljano, bi najbrž vzbudil sum mejnih nadzornih organov obeh držav, predvsem italijanskih, da gre za »nevarna«, prevratna besedila. Tako je po Kosovelovi smrti vecina njegovih rokopisov ostala v Ljubljani, kjer je živel tudi pesnikov starejši brat Stano (15–16), casnikar, ki je tudi sam pesnil ter zacel že pred Sreckom objavljati svoja besedila v literarnih revijah. Kot je razvidno iz nekaterih pisnih odmevov, se je Stano vedel do mlajšega brata oblastno in razsodniško. Iz pricevanj je mogoce skle­pati, da je bil eden izmed »dejavnikov«, ki so onemogocili izid Sreckove nacrtovane pesniške zbirke Zlati coln, saj naj bi bila po mnenju starejšega brata nezrelo literarno dejanje. Najbrž je Stano, ki takrat še ni imel svoje pesniške zbirke, vendar je kot vsak nadobudni pesnik gotovo sanjaril o njej, v mlajšem bratu presenecen uzrl ambicioznega literarnega tekmeca, zato ni hotel, da bi ga knjižno »prehitel«, ce že ni mogel prepreciti nje­govih objav v razlicnih revijah. Zaradi politicnih in sorodstvenih razmer Kosovelove rokopisne zapušcine po njegovi smrti torej niso prenesli k staršem v Tomaj, ampak jo je v Ljubljani prevzel brat Stano. Alfonz Gspan (104–1), Sreckov sošolec, dolgoletni prijatelj in urednik prve knjižne izdaje Kosovelovih besedil Pesmi (Ljubljana, 12), poroca, da je v Ljubljani pripravil posmrtno zbirko »v dobrih sto dneh, tj. od 23. januarja 12. Ta dan sem bil v Križevniški ul. 6 (danes ) izbran za urednika na sestanku, ki so se ga udeležili Stano Kosovel, Bratko Kreft in že omenjeni trije organizatorji podjetja [režiser Ciril Debevec, pri katerem je Kosovel nazadnje stanoval, Vinko Košak in Alfonz Gspan, op. M. D.], ti trije tudi edini clani odbora za izdajo Pesmi Srecka Kosovela, oziroma od naslednjega dne, ko sem dobil zapušcino v uporabo. Dne 10. maja 12 pa sem iz tiskarne naslednikov Antona Slatnarja v Kamniku dobil prvi dotiskani primerek in takrat na hitro urejeno Sreckovo zapušcino Kosovelovim spet vrnil.« (A. Gspan, Neznani Srecko Kosovel, Ljubljana 14, str. 3) V naslednjih desetletjih je Gspan pridobil nekaj Kosovelovih rokopisov od njunih »skupnih prija­teljev« ali »slucajno ali z iskanjem« (N. d., str. 2–3). Ko je bil med letoma 146 in 162 v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani bibliotekar in vodja rokopisnega oddelka, je ocitno iz tega gradiva (14 pesmi) nastal poseben sveženj, ki ga je urednik Kosovelovega Zbranega dela Anton Ocvirk (10–10) v drugi izdaji prve knjige leta 164 poimenoval »RG = pesnikovi rokopisi, ki jih je ohranil Alfonz Gspan« (N. d., str. 430) in ga tudi upošteval pri objavi. Tiste rokopise, ki jih je pridobil pozneje, je Gspan objavil v knjižici Neznani Srecko Kosovel (14). Nekatere izmed njih je Ocvirk ponatisnil v Zbranem delu, nekatere pa spregledal. O tem, da je po Kosovelovi smrti hranil njegovo zapušcino brat Stano, naravnost pove Ocvirk v Opombah h Kosovelovim Izbranim pesmim (Ljubljana, 131), ki jih je uredil ter jim napisal tudi uvod: »Objavljeno in neobjavljeno pesniško delo Srecka Kosovela obsega nad šeststo pesmi, nad dvesto petdeset kratkih crtic in prozaicnih osnutkov, okrog trideset dramskih zasnov in fragmentov in nad sto kratkih esejev, razprav in misli. Obširno pesniško ostalino hrani njegov brat Stano Kosovel.« (N. d., str. 15) K temu je treba dodati tudi urednikovo izjavo: »Kosovelove otroške pesmi niso izrazite, zato jih nisem upošteval pri sestavi zbirke.« (N. d., str. 164) Zaradi vedno hujšega fašisticnega nasilja nad Primorci in druge svetovne vojne je Kosovelova zapušcina najbrž ostala pri pesnikovem sta­rejšem bratu v Ljubljani. Po vojni je Anton Ocvirk, ki je postal glavni urednik nove zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, leta 146 zacel le-to prav s prvo knjigo Kosovelovega Zbranega dela. Prica­kovali bi, da se bo zbirka zacela s Prešernom ali Cankarjem ali kakim drugim uveljavljenim slovenskim književnikom. Ne, castno mesto prvega avtorja, uvršcenega v ugledno zbirko, je Ocvirk dodelil tedaj še malo zna­nemu pesniku s Krasa, kar pomeni, da ga je kljub nekdanjim znacajskim in literarnim nasprotjem cenil. V drugi izdaji prve knjige Kosovelovega Zbranega dela (Ljubljana 164, str. 415) Ocvirk poroca, da je bila »pesnikova rokopisna ostalina […] do leta 145 last domacih. Takrat jo je od njih odkupila Državna založba Slovenije in jo na pobudo urednika zbranih del darovala naši centralni ustanovi [Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, njena kratica NUK; op. M. D.] […] Danes je gradivo razporejeno v petnajst fasci­klov ali svežnjev, razlicnih po naravi in obsegu«. (N. d., str. 415). Iz Ocvir­kovega opisa teh svežnjev je mogoce sklepati, da jih je razporedil prav on, saj je bilo to potrebno za pripravo Kosovelovega Zbranega dela. (Prim. n. d., str. 416–41) V isti knjigi je povedal tudi tole: »Toda tudi izdaja [prve knjige Kosovelovega Zbranega dela, op. M. D.] ni bila popolna. Natanc­nejše raziskave so odkrile presenetljivo dejstvo, da je obticalo med rokopi­snim gradivom še okoli sto sedemdeset pesmi, zvecine konstrukcij, vendar tako dognanih v tem nacinu pesniškega izražanja, da jih moramo uvrstiti v našo izdajo.« (Kosovelovo Zbrano delo I, Ljubljana 164, str. 41) Te »konstrukcije« je Ocvirk objavil v samostojni knjigi Integrali (Ljubljana, 16), ki so ob izidu postali slovenska kulturna in literarna senzacija. Kako to, da je Ocvirk toliko casa spregledoval konstruktivisticne pesmi? Zadeva ni tako preprosta, kakor se zdi nepoznavalcem Kosovelove zapušcine in slovenskih literarnih razmer. Najprej je treba poudariti, da je 23 nekaj takšnih pesmi takoj opazil: že takrat, ko je prvic dobil v roke Koso­velove rokopise, vendar so se mu te zdele nedodelane. Kljub temu je v Opombah h Kosovelovim Izbranim pesmim leta 131 objavil tri izmed njih in omenil revialno objavo še dveh drugih konstruktivisticnih pesmi kmalu po Kosovelovi smrti. Po drugi svetovni vojni, leta 146, pa je še vec takšnih pesmi objavil v prvi knjigi Zbranega dela, vendar tokrat ne v Opombah, temvec med dovršenimi pesmimi, ki jih je Kosovel napisal v drugacnih slogih. Torej je urednik Zbranega dela pocasi spoznaval vrednost vse vecjega števila konstruktivisticnih pesmi. Preostale pa je bilo mogoce zelo lahko spregledati, dvomiti o njih, jih pustiti ob strani in jih kvecjemu upo­rabiti kot gradivo za opombe k drugim pesmim. Zakaj? Prvic: Ker ni razen Kosovela noben drug slovenski pesnik pisal v konstruktivisticnem stilu, se ta ni utrdil v slovenski poeziji, kaj šele v literarni zavesti njenih bralcev. Ker konstruktivizem v poeziji ni bil prepoznaven niti literarnozgodovinsko natancno opredeljen, takšnih pesmi ni bilo mogoce zanesljivo dolociti niti pri Kosovelu. Drugic: Kosovelovih cistih konstruktivisticnih pesmi je malo, v njih se najveckrat s konstruktivisticnimi prepletajo tudi impresionisticne in/ali ekspresionisticne prvine. Tretjic: Vecina Kosovelovih rokopisov, celo tradicionalnih pesmi, je napisana hlastno, slabo razlocno ali nerazlocno, pogosto fragmentarno in brez naslovov, zato je razmejevanje med dokon-canimi pesmimi in osnutki zanje težavno in nezanesljivo, velikokrat docela subjektivno. Prav konstruktivisticne pesmi zaradi razsekanih verzov in likovnih prvin še toliko bolj vzbujajo vtis, da so zgolj osnutki in domislice. Teh pa je ob Kosovelovih pesmih, napisanih v razlicnih stilih, veliko. Ocvir­kova sprejemljivost za konstruktivisticne pesmi v Kosovelovi zapušcini se je intenzivno povecala šele v prvi polovici šestdesetih let minulega stoletja. Prav gotovo je nanj odlocilno vplivalo literarnozgodovinsko opazovanje tokov in stilnih sprememb v evropski književnosti XX. stoletja, spoznanje o pomembnosti nekaterih izmed njih za razvoj poezije, predvsem pa njihov velik primanjkljaj v slovenski književnosti. Zato se je ob odmevnem izidu Integralov najprej zazdelo, da so Koso­velove »nove« pesmi v popolnem nasprotju z dotlej znano Kosovelovo impresionisticno in ekspresionisticno liriko ter z vsem, kar je premogla slovenska poezija. Hkrati so delovale kot predhodnica modernisticnih prizadevanj nekaterih mladih slovenskih pesnikov v drugi polovici šest­desetih let istega stoletja. Slovenska književnost je bila namrec v drugi polovici šestdesetih let XX. stoletja »lacna« inovacij in senzacij. Vzrok so bili njeni kronicni obcutki nerazvitosti, zamudništva in manjvrednosti, ki so jo sicer spremljali že od njenega nastanka, toda v drugi polovici XX. stoletja jih je patološko povecevalo družbenopoliticno dejstvo, da slo­venska književnost po letu 145 ni bila svobodna, zato se ni smela niti mogla razvijati, kakor si je sama želela. Bila je podrejena komunisticni oblasti, ki si je prisvojila pravico razsojanja o literarnih delih, predvsem pa do njihovega nadziranja in zaviranja. Že pred drugo svetovno vojno in med njo, posebno pa v letih po njej, so komunisti hoteli književnost degradirati v propagandni privesek svoje ideologije (spor na literarni levici, partizanske »Smernice« za pisanje edino »primerne« književnosti in »partizanska breza«, socialisticni realizem). Ceprav jim to ni uspelo, so iz nekaterih, vecinoma splošno znanih vojnih in povojnih dogodkov nare­dili tabu, preprecevali njihovo literarno upodabljanje in kriticno prikazo­vanje aktualnih družbenopoliticnih razmer ter uvajanje »našemu samou­pravnemu socialisticnemu sistemu tujih elementov«. Komunisticna oblast je bila do književnikov, ki so mislili drugace, javno ali prikrito nasilna. Vzorcni primer sta dve organizirani javni gonji leta 152 in 15 proti Edvardu Kocbeku, policijski nadzor – tudi z mikrofonom v stanovanju! – ter prepoved objavljanja njegovih literarnih del med letoma152–161 in 15–1. Zaradi strahu pred nasiljem in vsiljene samocenzure je slovenska poezija iz »varnostnih« razlogov regresivno variirala predvsem zmerne idejne in stilne impresionisticno-simbolisticne vzorce, ki so postali del domace tradicije že v prvi polovici XX. stoletja. V slovenski poeziji med tridesetimi in šestdesetimi leti XX. stoletja je posebno znacilen tudi nadre­alisticni primanjkljaj. Zbirke, ki so si prizadevale, da bi slovenski poeziji utrle nove poti, so morale iziti v samozaložbi. Šele okrog leta 165 so se zacela pojavljati tudi navzven opazna drznejša idejna in oblikovna inova­tivna prizadevanja, med katerimi je bilo tudi uvajanje »likovne« poezije. Poskusi modernizacije slovenske poezije so še takrat veljali za politicno sumljive in literarno drzne, ceprav so bili v književnostih zahodne Evrope vecinoma že del literarne tradicije. Domnevati je mogoce, da je hotel Ocvirk z objavo Integralov pri­bližati literarni javnosti neznano plast Kosovelovega opusa, povzdigniti 23 njegovo literarno senzibilnost in razgledanost po mednarodnem lite-rarnem dogajanju ter takratni utesnjeni slovenski mladi pesniški genera-ciji pokazati, da so njene novosti v primerjavi s Kosovelovimi konstrukti­visticnimi pesmimi v marsicem zamudniške, manj korenite, morda celo manj pomembne, kakor so se samovšecno razglašale. To domnevo namrec med drugim potrjuje Ocvirkova polemicna reakcija v clanku z naslovom Metafizicne blodnje ali brezplodno potovanje v Koromandijo (Naša sodob­nost, 156, str. 4–54) na enega prvih poskusov modernizacije slo­venske dramatike po drugi svetovni vojni, na Potovanje v Koromandijo Dominika Smoleta. Ocvirkov odziv se zdi nelogicen, saj bi pricakovali, da bo podprl posodobitev slovenske dramatike, ki je že po tradiciji, tudi kolicinsko, najmanj razvita literarna vrsta slovenske književnosti. Ocvirk je namrec takoj po vojni utemeljeno zavrnil nekatera tradicionalisticna, vendar ponesrecena dela predvojnih ruralnih pisateljev (med njimi Preži­hovega Voranca in Miška Kranjca), ki so provincialno naivno mislili, da bo marksisticno nadišavljeni shematicni realizem samodejno zagotavljal njihovim produktom tudi estetsko vrednost (O današnji slovenski prozi, Novi svet, 146, str. 1–0). Ostrina, ki jo je kot kritik pokazal do del dveh razlicnih literarnih generacij – starejše, ki je staromodno prikazo­vala predvojno podeželsko zaplotništvo, in mlajše, ki je sodobneje grote­skno upodabljala povojno mešcansko zatohlost – je nedvomno posledica visokih meril, s katerimi je kot komparativist vrednotil književnost, tudi slovensko. Vendar jih prav ta zaradi nenehnih zgodovinskih, nacionalnih, družbenih in politicnih blokad, predvsem pa najvecje, ki jo je povzrocil komunisticni totalitarizem v drugi polovici XX. stoletja, ni mogla izpol­njevati v tolikšni meri kot na primer angleška ali francoska književnost, ki sta bili (kot ocenjevalcev vzor) neprimerno bolj svobodni. Ko se je torej vrednost Kosovelovih konstruktivisticnih pesmi v Ocvirkovih oceh povecala, jih je zbral, razporedil v cikle in jih leta 16 objavil v samostojni knjigi Integrali s poudarjeno, za tisti cas razkošno, skoraj ekstravagantno likovno opremo arhitekta Jožeta Brumna. Zbirki je cez nekaj let dopisal tekstne opombe in jo brez Brumnove opreme pona­tisnil v drugi knjigi Kosovelovega Zbranega dela (14); preostale zacet­niške in manj dodelane pesmi, besedila drugih zvrsti in korespondenco pa je objavil v obsežni, dvodelni tretji knjigi Zbranega dela (1). Tako je javnosti doslej najbolj vsestransko približal pesnikovo zapušcino, ki jo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Vendar Kosove­lova zapušcina po drugi svetovni vojni ni ves cas ostala v njeni Rokopisni zbirki. »Od leta 162 ni« bila »dostopna raziskovalcem« (Alfonz Gspan, Neznani Srecko Kosovel, str. 1), saj so jo zaradi Ocvirkove bolezni, ki mu je onemogoca gibanje, posodili uredniku, dokler ni dokoncal pesniko­vega Zbranega dela. Ker je pripravljanje izdaje potekalo pocasi, je njena nedostopnost zacela vzbujati javno negodovanje, saj so nekateri literarni zgodovinarji želeli tudi sami videti Kosovelove rokopise (Prim. n. d., str. 1–2). Ko je bila izdaja Zbranega dela koncana, je bila zapušcina vrnjena omenjenemu zavodu. Po izidu vseh treh knjig Zbranega dela leta 1 je nastal vtis, da je koncno objavljen celoten Kosovelov pesniški opus, ki je predvsem zaradi svoje nepricakovane slogovno-oblikovne širine zadovoljil tradicionalne in najbrž vsaj nekatere modernisticne literarne okuse bralcev. Ob tem je treba poudariti tudi drugo, pozitivno plat pocasnega izhajanja Zbranega dela, ceprav je to kljub strokovni avtoriteti, kakršna je bil Ocvirk, pri mnogih vzbujalo nejevoljo. Razpotegnjeno izhajanje, predvsem pa dolgo­trajno »odkrivanje« konstruktivisticnih pesmi, je namrec povecalo zani­manje javnosti za Kosovelov opus, ga aktualiziralo in poudarjalo njegov pomen za slovensko poezijo, obremenjeno z že omenjenimi manjvredno­stnimi obcutki. Iz splošne, poenostavljene podobe zasanjanega mladega pesnika Krasa in smrti se je v oceh literarne javnosti prelevil v izzival­nega inovatorja, ki je svojo mehko in custveno (in hkrati s tem slovensko) poezijo odlocno premaknil na bucno križišce rezkih jezikovnih plasti, matematicnih znamenj, likovnega eksperimenta in tehnicne civilizacije. Tolikšne radovednosti bralcev ter pozornosti javnih obcil, kolikršno so vzbudili ob izidu Kosovelovi Integrali v Ocvirkovem uredništvu, ni najbrž niti dotlej niti poslej doživel noben drug slovenski pesnik, ceprav obstaja vec primerov, ko so kakovostne neznane pesmi drugih pesnikov izšle z zamudo (kar tri zbirke Edvarda Kocbeka Pentagram, Žerjavica, Nevesta v crnem!) ali celo po njihovi smrti. Poleg tega obstajajo v slovenski književ­nosti XX. stoletja še bolj zapleteni primeri nedostopnosti in dolgotrajne prepovedi objav pesniških zapušcin, kar je za stoletje, ki se je imelo za najnaprednejše v cloveški zgodovini, nazadnjaško in sramotno. Med njimi sta zlasti ostalini Franceta Balantica (121–144) in Ivana Hribovška (123–145), ki sta znacilna primera za preucevanje odnosa med totali­tarno oblastjo in poezijo. II Vtis, da je v Zbranem delu objavljen celotni Kosovelov opus, je nepri-cakovano omajala knjiga Ikarjev sen (Ljubljana, 2004) s podnaslovom »Dokumenti, rokopisi, pricevanja«, ki sta jo pripravila Aleš Berger in Ludwig Hartinger. Po zgledu tujih publikacij, ki slikovno dokumenti­rajo razlicne vidike biografij znanih književnikov in njihovih opusov, tudi Ikarjev sen prvenstveno vizualno prikazuje Kosovelovo življenje in njegove izbrane rokopise. V omenjeni knjigi se je namrec pojavilo vec neznanih Kosovelovih pesniških besedil, ki jih v Zbranem delu ni. Kdor natancneje prebere Ocvirkovo izdajo, bo uvidel, da si je njen urednik prizadeval natisniti vse Kosovelove pesmi, vendar s prepricanjem, da obstaja poleg estetsko uspešnih pesmi tudi kopica zacetniških, manj dovr­šenih in fragmentarnih. Zato je tiste, ki so bile po njegovih merilih manj posrecene, uvrstil v opombe k drugim, motivno sorodnim, toda boljšim pesmim, predvsem pa v Dodatke. O Ocvirkovem prizadevanju po cim popolnejšem Kosovelovem Zbranem delu ni mogoce dvomiti, kljub skrb­nosti pa je ocitno nekatere pesmi spregledal. Ko se je pojavila vest, da je v Kosovelovi zapušcini, ki je shranjena v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, vec še neobjavljenih pesmi, je dr. Matija Ogrin v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU predlagal, da bi bilo treba spet pregledati njegovo zapušcino in pripraviti tekstnokriticno objavo morebitnih neobjav­ljenih pesmi v elektronski obliki. Tako bi dopolnili opus pomembnega slovenskega pesnika in izrabili novo elektronsko sredstvo za demokratiza­cijo dostopa do Kosovelovih rokopisov, saj bi si jih vsak bralec lahko sam elektronsko ogledoval, jih prebiral in razvozlaval njihovo pisavo. Vendar se je v pogovoru izkristaliziralo mnenje, da je treba doslej neobjavljene Kosovelove pesmi najprej natisniti v knjižni obliki in šele potem pripraviti tudi elektronsko razlicico. Nalogo je prevzel podpisani. Pri pregledu Kosovelove zapušcine je ugotovil, da se njena sedanja ureditev razlikuje od tiste, ki si jo je kot pomoc pri pripravi Zbranega dela naredil Ocvirk in jo leta 164 opisal v predelani izdaji prve knjige Zbranega dela. Ker je bila ob vrnitvi premešana in nepregledna, jo je po bibliotekarskih nacelih uredila Jasna Hrovat iz Rokopisne zbirke omenje­nega zavoda. Zapušcina ima signaturo Ms 135 in je razdeljena na tele sklope: I. Osebni dokumenti II. Dela: II. 1. Pesmi (Rokopisi so razvršceni po abecednem redu naslovov ali prvih verzov; vseh je 1032; v tem sklopu sta tudi Gspanova redakcija izdaje Kosovelovih Pesmi iz leta 12 in Ocvirkova za Izbrane pesmi leta 131.) II. 2. Proza II. 3. Dramatika II. 4. Prevodi II. 4.1. Poezija II. 4.2. Proza II. 4.3. Dramatika II.5. Beležnice in dnevniki (Vsebujejo tudi pesmi oziroma osnutke zanje.) II. 6. Gradivo o Alojzu Gradniku II. . Zapiski, misli, osnutki pesmi in podobno, fragmenti II. : Lepljenke (Tri, ki so objavljene v Integralih, 16.) III. Pisma IV. Korespondenca V. Tuja dela V. 1. Poezija V. 2. Proza VI. Tuja korespondenca VII. Literarna glasila: Lepa Vida, 122, št. 2–6; Novi kres, 124, Slovenska misel, 124, št. 1. VIII. Drobni tisk IX. Casopisni izrezki X. Razno Natancnejša specifikacija sklopov je navedena v knjigi: Katalog roko­pisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (Ms 135–Ms 140). Izdala in založila Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 1, str. –11. Nekaj rokopisov Kosovelovih pesmi je tudi v zapušcini njegovega nekdanjega sošolca, prijatelja in urednika prve posmrtne pesniške zbirke Pesmi (12) Alfonza Gspana, ki jo prav tako hrani NUK. To pa še ne pomeni, da nikjer drugje vec ne tici še kako Kosovelovo besedilo, vendar bo zapušcina v NUK-u tudi v prihodnosti prav gotovo ostala najvecja in najbolj odlocilna za njegovo pesniško podobo. Kakšni so rokopisi Kosovelovih pesmi? Bralci, ki si predstavljajo, da je Kosovel pisal pesmi razlocno oziroma da je prvotne zapise lepopisno prepisal ali celo pretipkal in jih hranil pregledno razvršcene, pripravljene za revialni ali knjižni natis, se mocno motijo. Pesnik je bil prevec reven, da bi premogel pisalni stroj, ki je takrat veljal za razkošje. Tipkopisi v njegovi zapušcini so delo Alfonza Gspana; ta jih je pripravil za tisk prve Kosovelove knjižne predstavitve javnosti (Pesmi, 12); morda je kak Kosovelov rokopis po pesnikovi smrti pretipkal tudi brat Stano. Kolicina Kosovelovih pesmi v zapušcini je obsežna: vec kot tisoc besedil. Rokopisi so le redkokdaj napisani razlocno, vecina je težko berljiva, mnogi nji­hovi deli, vcasih celi verzi, so nejasni ali nerazlocni. Kosovel je nekatere pesmi napisal s crnilom (ki se je pogosto razlilo ali razmazalo in zabrisalo posamezne besede, saj se še ni posušilo, ko je pesnik na rokopis položil kak drug kos papirja), nekatere je napisal s tako imenovanim tintnim svincnikom (ki se danes menda ne uporablja vec) in druge z navadnim svincnikom, katerega sled je bila bleda že ob zapisu ali pa je v desetletjih po njem zbledela. Dodatne težave povzroca dejstvo, da Kosovel pesmi navadno ni zapisoval na samostojne liste. Na mnoge listke je ob pesmi, ki jih je najprej zapisal, pripisal nove pesmi oziroma razlicne pesniške, prozne in miselne prebliske. V teh pripisih je mogoce videti samostojne pesmi ali zarodke novih pesmi, crtic ali polemicnih besedil, ki pa jih kasneje ni uresnicil. Ker je varceval pri papirju, je pogosto pisal eno bese­dilo pod drugo, prvo poleg drugega ali pa na obe strani listkov, pogosto tudi na kose razlicnih administrativnih obrazcev ali na hrbte razlicnih avstrijskih in pozneje italijanskih uradnih obvestil, ki so jih najbrž pre­jemali njegovi starši v Tomaju. To pomeni, da je morda nekatere pesmi napisal doma in jih potem odnesel v Ljubljano ali da je zaradi varcevanja nosil papir od doma v Ljubljano in šele tam nanj pisal razlicna besedila. Pesniške cikle je veckrat napisal na vec listkov, ki so se kasneje pomešali ali (nekateri od njih) izgubili, zato so nekateri cikli nepopolni. Zaradi omenjenih lastnosti so Kosovelovi rokopisi velika past za vsa­kogar, ki se z njimi ukvarja, ker je mogoce hitro spregledati kako pesem, saj se rokopisno besedilo na prvi pogled sploh ne zdi pesem, temvec zgolj nepregleden osnutek, in obratno. Oba izdajatelja zapušcine, Alfonz Gspan, predvsem pa urednik Zbranega dela Anton Ocvirk, sta posku­šala doseci preglednost Kosovelovih rokopisov z oštevilcenjem listkov v njihovih zgornjih levih ali desnih kotih. Vendar se ta nacin urejanja ni obnesel, ker je pesmi vec kot tisoc, poleg tega so mnogi listki z njimi popi­sani na obeh straneh ali v stolpcih. Zato ni cudno, da je Ocvirk, ceprav je hotel objaviti vse Kosovelove pesmi in je ocitno menil, da mu je to uspelo, kljub skrbnosti nehote nekatere spregledal. Kosovel je svoje pesmi praviloma naslavljal; zacetno besedo naslova je zacenjal z veliko zacetnico, vse naslovne besede je napisal s pisanimi crkami kot naslednje verze, vendar jih je podcrtal, koncu naslova pa dodajal piko. Njegova velika zacetnica v zacetku verza ali za piko poprej­šnjih verzov je pogosto nejasna. Veliki C je pogosto podoben velikemu A-ju; velika J in P pa pogosto spominjata na I. Posebno nejasne so crke za samoglasnike a, o in e v vseh legah, tudi na koncu besed; a je vcasih na koncu besed locen od ostalih crk; a in o nimata vedno sklenjenega kroga ali pa nista povezana s crtico s sosednjo crko, zato velikokrat spo­minjata na crko e. Ta pa je pogosto nejasna pred n-jem in je podobna crki m. Težko je razlocevati tudi med crkami s, r, z in v; posebno r je velikokrat podoben s-ju ali z-ju. Crke b, g, l, j in p je marsikdaj mogoce dolociti samo z rekonstrukcijo celotne besede. Crka d nima vedno ob krožcu višje navpicne crtice, zato vzbuja vtis, da gre za crko a; marsikdaj pa je poleg tega krožec zgoraj odprt, zato nastaja zmoten vtis, da gre za crko u ali celo n. Crko i je pesnik pogosto zapisoval brez pike, tako da je naredil na desni strani od spodnjega konca bolj ali manj navpicne crtice nekoliko bolj rahlo zarisan polkrožec v smeri pike, od koder je potegnil crto k naslednji crki. Crka j ima vcasih spodnjo zanko, vcasih pa je samo poševna, malce v desno nagnjena crtica s piko nad njo. Crka k je pogosto podobna crkama h in l, poleg tega veckrat ni jasno, ali gre za veliko zace­tnico ali ne. Ponekod ni graficnih razlik med crkami m, n in u. Crko r pesnik piše v dveh pisnih oblikah. Crka š nima vedno strešice, pac pa ima vodoravno crtico, ki nakazuje tudi strešico naslednje crke; vodoravna crtica nakazuje tudi piko in strešico v zaporedju crke i in šumnika. Težko razlocljivi sta tudi skupini crk sk in lj; v prvi je s pogosto komaj nakazan, v drugi pa sta crki reducirani v daljšo, rahlo na desno nagnjeno poševno crtico, ki je višja in nižja od velikosti samoglasnikov. Kosovel je ponekod delal presledke po prvem zlogu besede, kar bralca zavaja, ceš da gre za dve besedi (npr. predlog in samostalnik/zaimek, na katerega naj bi se predlog nanašal), vcasih je s presledkom locil od besede tudi njen zadnji zlog, kar bralca spet zavaja, ceš da gre za samostojni besedi. Vse te grafološke posebnosti dodatno otežujejo branje Kosove­lovih rokopisov in na posameznih mestih vzbujajo dvoumnost besednih pomenov ter nejasnost besedil, saj nekaterih besed kljub njihovi primer-javi ni mogoce vedno zanesljivo prebrati ali pa so neberljive. III Pri pripravljanju te knjige je urednik upošteval stališce, da je Srecko Kosovel za slovensko književnost pomemben predvsem kot pesnik, zato je v njegovi obsežni zapušcini, shranjeni v ljubljanski Narodni in uni-verzitetni knjižnici, nacrtno iskal le neobjavljene pesmi v verzni obliki. Ni pa iskal morebitnih neobjavljenih proznih besedil, tudi morebitnih pesmi v prozi ne, saj bi to raziskavo in objavo zelo zavleklo. Ker se je po prepisu dveh navidezno verznih besedil (Misli, sanje in pismo, Nad Rožnikom) pokazalo, da je prvo prozna sentenca, drugo pa pesem v prozi, ju je objavil v opombah k motivno sorodnim pesmim (prvo pod pesmijo Ob tihi nocni uri, drugo pod pesmijo Mož v tuji obleki), saj bi bilo škoda, da bi ostali po opravljenem prepisu neobjavljeni. Urednik tudi sklepa, da natis morebitnih še ne objavljenih kratkih proznih besedil ali dram-skih prizorov oziroma njihovih osnutkov najbrž ne bo bistveno spremenil Kosovelove literarne podobe, razen ce bi se kje našel kak njegov roman ali drama. Toda ker nanju nista naletela niti dosedanja urednika izdaj Kosovelovih pesmi in Zbranega dela, Alfonz Gspan in Anton Ocvirk, je takšno pricakovanje najbrž neutemeljeno. Kosovelove rokopise in tipkopise pesmi, ki jih ni naredil sam pesnik, vendar so del njegove zapušcine, je urednik te knjige primerjal z natisi v Kosovelovem Zbranem delu, ki ga je uredil Anton Ocvirk (I. knjiga: 146, predelana izdaja I. knjige: 164, II. knjiga: 14, III. knjiga v dveh delih: 1; vse so izšle v Ljubljani), in z natisi v knjižici Alfonza Gspana Neznani Srecko Kosovel, ki je izšla najprej v reviji Prostor in cas leta 13 (št. –12), leta 14 pa kot samostojna publikacija. Pri pregledovanju in primerjanju se je pokazalo naslednje: Ocvirk je vecino Kosovelovih pesmi iz zapušcine v NUK-u objavil v Zbranem delu, nekatere, estetsko manj uspešne, pa v isti izdaji, toda v Dodatkih in Opombah k pesmim. Ker je ocitno prišlo do spodrsljaja, nekateri naslovi niso navedeni v Kazalu naslovov in zacetkov pesmi v I. (1. izdaja), I. (2. izdaja), II. in III. knjigi (Zbrano delo III, str. 124–12). Zato lahko nastane zmoten vtis, ceš da jih ni v Zbranem delu, vendar so. Pokazalo se je tudi, da so nekatere pesmi v Zbranem delu objavljene pod delno spremenjenimi ali drugac­nimi naslovi, kot jih imajo v rokopisih. Vse to so nove pasti, ki lahko pregledovalca napeljejo k napacnemu sklepu, ceš da je število pesmi, ki niso objavljene v Zbranem delu, vecje od dejanskega. Najvecja težava vsakega raziskovalca Kosovelovih rokopisov je dejstvo, da ti vecinoma niso cistopisi, temvec hipni, mrzlicni in nejasni zapisi. Najbrž bi jih bilo mogoce hitreje prebrati, ko bi bili kot pesmi vedno dodelani, vendar niso. Pri mnogih ni zanesljiva niti meja med dovršenim pesemskim besedilom in njegovim osnutkom. Kosovel je svoje pesmi praviloma naslav­ljal, pogosto po prvem verzu ali njegovem delu. Pod nekatere pesmi se je podpisal, kar po mnenju Alfonza Gspana pomeni, da jih je imel za dokon-cane. Pod njimi je navadno potegnil krajšo vodoravno crto in tako graficno nakazal njihov konec. Vendar pa je pogosto, najbrž zaradi varcevanja pri papirju, delal enake crte tudi med kiticami iste pesmi, da jih je lahko cim vec napisal na isti kos papirja. Toda v pesnikovi zapušcini je precej besedil, ki nimajo naslova, o crti, ki naj bi jih razmejevala, pa ni vedno mogoce zanesljivo vedeti, ali locuje kitice ali samostojne pesmi. V takšnih dvoumnih primerih se je urednik te knjige odlocal po vsebinskem merilu. Ce so bile kitice (dve ali vec) motivno zelo razlicne, jih je imel za samostojne pesmi. 24 Zadrego vzbujajo tudi osnutki. Iz Zbranega dela je opazno, da je bil Ocvirk do njih upraviceno previden in jih ni kar povprek razglašal za samostojne pesmi. Poleg tega obstaja nevarnost, da bo pregledovalec Kosovelovega opusa podlegel vplivu sodobnega pojmovanja poezije, ki ceni tudi fragmentarnost in nedodelanost, ter zacel to pojmovanje pro-jicirati na njegov opus in pripisovati njegovim obrobnim zapisom, ki jih pesnik ni imel za dovršena besedila, status pesmi ter jih senzacionali­sticno razglašati za doslej neznane Kosovelove pesmi. To je sicer mogoce poceti, vendar se potem vsaka Kosovelova beseda lahko spremeni v poe­zijo, kar pa bi pomenilo njeno razvrednotenje. Zato je urednik te objave upošteval pri opredeljevanju kakega besedila kot pesmi najprej temeljno poetiko Kosovelove poezije. Njen razvoj je potekal predvsem v znamenju impresionizma, ekspresionizma in konstruktivizma, torej so te smeri upo­rabno merilo za opredeljevanje njegovih rokopisnih besedil kot pesmi. Poleg tega je upošteval tudi sintakticno sestavo, pesniško ali prozno dikcijo zapisa, njegovo motivno zaokroženost, razporeditev v kitice in vecverznost. Kljub ocitni nedokoncanosti je nekatera besedila objavil, ce so daljša in vsebujejo zanimive motive. Seveda je ob nekaterih primerih dvomil in se odlocil po obcutku, ki je subjektiven. Nekaterih pesmi pa ni bilo mogoce zanesljivo in v celoti prebrati. Zato so njihovi prepisi delni ali domnevni, vendar so kljub temu objavljeni, ker bodo morda tudi v okrnjenem obsegu zanimivi za bralce ali raziskovalce. Pripadnost besedil posameznim literarnim smerem pa postane še bolj koristna pri vprašanju locil v Kosovelovih rokopisih. Zanje je namrec znacilno, da je pesnik navadno v zacetnih verzih še postavljal locila, potem pa do konca pesmi skoraj ne vec. To zagato pomaga rešiti dejstvo, da je vecina Kosovelovih pesmi impresionisticna in ekspresionisticna. Za impresionizem in ekspresionizem je namrec znacilno, da sta v verzu poskušala intenzivirati predvsem metaforiko, ne pa razrahljati njegove sintakse. Zato je njun verz ostal sorazmerno pomensko zaokrožen in opremljen z locili. V Kosovelovem konstruktivizmu pa se je sintaksa raz­rahljala, kajti pesniški jezik se je razširil z vkljucevanjem matematicnih znamenj in likovnih prvin. Ker pa ob njih skoraj vedno ostajajo pomensko zaokrožene besedne zveze oziroma stavcne strukture, je sorazmerno jasno, kje v rokopisih manjkajo locila. Kosovel se je sicer seznanjal tudi z nadrealizmom, vendar se pri ustvarjanju pesmi še ni zavestno oprijel tako imenovanega »avtomaticnega pisanja«, ki pri pesnjenju »zahteva« opustitev slehernega razumskega nadzora in upoštevanje spontanih psi-hicnih asociacij. Posledica avtomaticnega pisanja v pesmi je razrahljana stavcna zgradba, opustitev locil in povecanje vecpomenskosti besedila. Kosovel res pogosto opušca locila, toda njegova sintaksa in metaforika ostajata vecinoma impresionisticni ali ekspresionisticni, zato teh pesmi nikakor ni mogoce imeti za nadrealisticne. Pesnik je torej v zacetne verze rokopisa še vpisoval locila, ker je takrat pesem še snoval umirjeno, ko pa se je ustvarjalni akt stopnjeval, ni vec utegnil zapisovati verznometaforic­nega toka in ga hkrati še cleniti z locili. Zato je dal prednost temu toku, saj bi sicer izgubil »nit« pesmi. Ocitno je nameraval besedila pozneje spet pregledati, dodelati in dopolniti z locili, vendar tega navadno ni vec storil, ker ni obstajala možnost skorajšnjega natisa. Iz ohranjenih cistopisov pa je razvidno, da je vanje vedno vpisal locila, kadar si je obetal, da mu bodo te rokopise objavili v kaki literarni reviji. Pri tekstnokriticni ure­ditvi pesmi katerega koli pesnika je torej treba upoštevati najprej njihovo temeljno poetiko. Ce je ta impresionisticna in je pesem v zacetku opre­mljena z locili, potem pa do koncnega verza ne vec, ceprav bi morala biti, ji je treba za tekstnokriticno objavo dodati temeljna manjkajoca locila. To je upraviceno storil že urednik Zbranega dela. Morebitni ljubitelji osnutkov pa bodo prišli na svoj racun pri elektronski izdaji rokopisov doslej neobjavljenih Kosovelovih pesmi, kjer se bodo lahko naslajali ob njihovi embrionalni fazi in preizkušali tudi sposobnost razvozlavanja težko berljive pisave. Urednik te knjige je ob primerjanju Kosovelovega Zbranega dela in pesnikove rokopisne zapušcine v NUK-u odkril precej pesmi, ki v tej izdaji niso bile objavljene. Pri tem je tehtal razlicne vidike rokopisov ter pogosto tvegano doloceval, kje se zacne sorazmerno zaokrožena pesem in konca njen fragment ali osnutek. V takšnih dvomljivih primerih se noben urednik ne more izogniti subjektivnemu odlocanju. V opombah k neka­terim pesmim je objavil vec besedilnih drobcev, osnutkov in fragmentov, ki so pripisani ob njih ali pod njimi. V knjigo je sprejel tudi vec pesmi, ki so sicer bile objavljene, vendar ne v Zbranem delu. Podatki o dosedanjem natisu teh pesmi so navedeni v opombah. 24 Kako je urednik pripravil Kosovelove doslej neobjavljene rokopise pesmi za objavo v knjigi Iz zapušcine? Srecko Kosovel je za naslovi pesmi postavljal piko, vendar sodobni slovenski pravopis takšno stavo prepo­veduje, saj naj bi bila odvecna. Ker je to pravopisno nacelo upraviceno upošteval že urednik Kosovelovega Zbranega dela, je enako ravnal tudi urednik te knjige. Pesnik je pesmi navadno naslavljal, pogosto po prvem verzu ali nekaterih besednih zvezah oziroma besedah iz njega, vendar ne vedno, zato je tudi urednik te knjige naslovil nenaslovljene pesmi po tem nacelu, na kar opozarja v opombah k njim. V vseh pesmih je opustil pravo­pisno zastarelo crko »l« v besedi »solnce« in njenih izpeljankah, kar je bilo uveljavljeno že v Zbranem delu. K nekaterim pesmim je napisal opombe, v katerih navaja pesemske posebnosti, nejasna ali dvoumna mesta, pred­vsem pa pripise in fragmente ob njih. Nekaterim pesmim je dodal nujne stvarne opombe, potrebne za razumevanje kraških posebnosti ter neka­terih odmaknjenih ali manj znanih zgodovinskih dogodkov. Tudi tri pike v oglatem oklepaju so urednikove in pomenijo, da Kosovelove rokopisne besede ni bilo mogoce prebrati. V opombah opozarja še na težko berljive besede in možnost drugacnega branja. Poševnica v Kosovelovih pripisih, navedenih v opombah k pesmim, pomeni konec verza, ce gre za pesniški pripis, ali konec vrstice, ce gre za prozni pripis. V Kosovelove pripise in osnutke, ki so objavljeni v opombah k posameznim pesmim, urednik ni vstavljal manjkajocih locil; ponatisnil je samo tista, ki jih je zapisal Kosovel. IV Vsak urednik Kosovelovih pesmi se znajde pred vprašanjem, kako naj jih pri objavi razvrsti, saj ni pesnik uredil nobene pesniške zbirke, po kateri bi se bilo mogoce zgledovati. Ker so datirane le redke pesmi, kronološka razvrstitev ni mogoca. Zato je sprejemljivo motivno in deloma stilno nacelo, ki ga je koristno uveljavil že urednik Zbranega dela. Ta je Kosovelove pesmi razvrstil »v štiri motivno in oblikovno zakljucene sku-pine ali dele, in sicer tako, da drug drugega medsebojno dopolnjujejo. V prvo skupino so bile sprejete izrazito impresionisticne in custvene tvorbe hkrati s kraškim ciklom, v drugo soneti, ki so zvecine refleksivne narave, v tretjo socialno-borbene in idejne, a v cetrto pretežno osebno-izpovedne.« (Zbrano delo I, Ljubljana 164, str. 42) Ocvirkova izdaja Kosovelove pesmi tudi vrednoti, saj so v njej, kot je bilo že povedano, najprej objav­ljene estetsko dovršene pesmi za odrasle bralce tako, da se deloma skladajo tudi z zaporedjem impresionizem, ekspresionizem in konstruktivizem, ki pomeni stopnje Kosovelovega pesniškega razvoja. Nekatere redke dati­rane pesmi pricajo, da Kosovel ni vedno ustvarjal v naštetem zaporedju literarnih smeri, temvec marsikdaj tudi »sinhrono«: ko je proti koncu življenja pesnil konstruktivisticno, še ni opustil pesnjenja v slogu prej­šnjih literarnih smeri. Njihovo idealno »kronološko« zaporedje je torej predvsem uredniško pomagalo, ki omogoca, da postanejo posamezne stopnje Kosovelovega pesniškega razvoja bolj jasne, dejansko pa so se pre­pletale. Ocvirk je Kosovelove manj dodelane pesmi, med katere je uvrstil tudi otroške, razvrstil v Dodatke, najmanj posrecene in fragmentarne pa v Opombe k boljšim pesmim. V nasprotju z Ocvirkovo naša izdaja Kosove­lovih pesmi ne vrednoti z razvršcanjem, zato jih ne polarizira na estetsko posrecene pesmi in manj uspešna besedila v Dodatku. Urednik knjige Iz zapušcine je Kosovelove pesmi razvrstil po spreje­mniku (najprej so pesmi za otroke, sledijo pesmi za odrasle) in vecinoma po motiviki, ki se deloma ujema s tipicnimi motivi socasnih literarnih smeri. Razvršcanje ni bilo preprosto, ker se motivi v pesmih pogosto pre­pletajo; odlocilen je bil dominantni motiv. Tako so se izoblikovale nasle­dnje skupine: pesmi za otroke (I), pesmi v oblikah, ki kažejo na vpliv slovenske pesniške tradicije (II), kraške in druge krajinarske pesmi, napi-sane vecinoma v impresionisticnem slogu (III), ljubezenske pesmi (IV), pesmi o pesnikih in kulturnih zadevah (V), pesmi o slovenstvu (VI), druž­benokriticne pesmi (VII), pesmi o kaosu, kozmosu in iskanju eticno pre­novljenega cloveka, ki kažejo na vpliv ekspresionizma (VIII), religiozne pesmi (IX) in pesmi o smrti (X). Razvrstitev torej ni vrednotenjska, zato naj bralec sam presodi, kako se je Kosovelu posamezna pesem posrecila. Za pomoc pri pripravi te knjige se urednik zahvaljuje osebju Roko­pisne zbirke NUK-a, ki jo je v zacetku raziskave vodil g. dr. Mihael Glavan, potem pa g. mag. Marijan Rupert. Raziskave pa ne bi bilo mogoce opra­viti, ce ne bi pri razvozlavanju Kosovelovih rokopisov pomagala gospa Jasna Hrovat. Kot odlicna poznavalka Kosovelove pisave je razbrala veliko nerazlocnih besed in omogocila, da so prepisi nekaterih pesmi besedno popolni oziroma nekatere njihove besede vsaj domnevno pre­brane. Zato se ji urednik iskreno zahvaljuje za požrtvovalnost. Za pregled locil v tekstnokriticnih prepisih Kosovelovih pesmi pa se zahvaljuje gospe Rafki Kirn in g. Severinu Troštu. Posebna zahvala g. dr. Matiju Ogrinu, ki je ves cas zavzeto spremljal nastajanje te knjige. Izbrana literatura Srecko Kosovel: Pesmi. Uredil Alfonz Gspan. Ljubljana 12. Srecko Kosovel: Izbrane pesmi. Uredil in uvod napisal Anton Ocvirk. Ljubljana 131. Srecko Kosovel: Zbrano delo I–III. Ljubljana 146–1. Uredil in opombe napisal Anton Ocvirk. Druga, predelana izdaja I. knjige: Ljubljana 164. Srecko Kosovel: Integrali. Izbral, uredil in uvodno študijo napisal Anton Ocvirk. Ljubljana – Trst 16. Alfonz Gspan: Neznani Srecko Kosovel. Neobjavljeno gradivo iz pesnikove zapušcine ter kriticne pripombe h Kosovelovemu Zbranemu delu in Integralom. Prostor in cas 5, 13, št. –12; posebni odtis: Ljub­ljana 14. Srecko Kosovel: Pesmi in konstrukcije. Izbral, uredil in opombe napisal Alfonz Gspan. Spremno besedo napisal Lino Legiša. Kondor 11. Ljubljana 1. Srecko Kosovel: Ikarjev sen. Dokumenti, rokopisi, pricevanja. Pesmi je iz rokopisne zapušcine izbral Ludwig Hartinger. Dokumente in pri-cevanja zbrala Aleš Berger in Ludwig Hartinger. Zasnoval in uredil Aleš Berger. Ljubljana 2004. OPOMBE Vecina Kosovelovih rokopisov je težko berljiva ter besedilno in pravo­pisno nedodelana, zato povzroca vsakomur, ki hoce pripraviti njihov tekstno­kriticni natis, velike težave, ki jih mora odpravljati na vec ravneh. Zato urednik te izdaje v Opombah pojasnjuje, kako se je pri rokopisno zahtevnejših Kosove­lovih pesmih odlocil o njihovih naslovih, verzih, kiticah, razlicnih variantah in pomenskih vprašanjih. Opozarja tudi na pesnikove podpise pod besedili in omenja, kaj je avtor pripisal okrog njih. Navaja zanimive drobce, prav tako nujna stvarna pojasnila o zemljepisnih, zgodovinskih, kulturnih in biografskih zadevah, ki se jih pesmi dotikajo. V nekaterih primerih omenja motivne pove­zave z doslej objavljenimi pesmimi. Pojasnjuje pomene manj znanih starin­skih, narecnih in tujih besed. Vsi ti podatki naj bi bralca opozorili na dileme (sleherne) tekstnokriticne izdaje, predvsem pa naj bi mu olajšali razumevanje Kosovelovih pesmi. Ker je v Kosovelovem opusu vec pesmi z enakim naslovom, je zaradi njiho­vega razlocevanja naveden – tako kot v Zbranem delu – ob nekaterih naslovih v oklepaju prvi verz ali njegov zacetek. Str. 7: Otroci na soncu: Pod pesmijo je vec razlicnih zapisov, ki so morda zasnutki nadaljevanja pesmi. Str. 8: Metulji: Kosovel je ocitno nihal med dvema naslovoma pesmi, saj je pod podcrtano besedo Metulji napisal še starinsko besedo Jadrenicarji s pomenom jadralci, jo podcrtal in postavil za njo dvopicje. Urednik se je odlocil za naslov Metulji. Str.9: Crnokrilci: Pod pesmijo je z modrim svincnikom pripis Novi rod. Ce je Kosovelov, morda napoveduje namen, da bo pesem objavil v istoimenskem glasilu za otroke, ki je izhajalo v prvi polovici dvajsetih let 20. stoletja v Trstu. Str. 11: Dete gleda utrinek: Pod pesmijo je Kosovelov podpis. Str. 12: Lucka na oknu: Pesnik se je pod pesem podpisal. Str. 13: Zacuti, otrok: Kosovel je v osmem verzu druge kitice napisal besedo sklanjenje, v kateri je urednik te objave nadomestil e z a-jem, da je beseda dobila knjižno obliko. Str. 18: Mlinar iz Raše: Kosovel je dele nekaterih verzov precrtal in nadnje zapisal nove variante, ki jih ta objava upošteva. Pesnik se je pod pesem podpisal. – Raša: Potok med Krasom in Vipavsko dolino, kjer so stali mlini; Kraševci so tja vozili mlet žito. Str. 19: Stražnik: Pod naslov je Kosovel zapisal v oklepaju: (motiv). Ker manjka pri besedi motiv njena pridevniška ali samostalniška opredelitev, beseda ne pojasnjuje naslova, zato jo je urednik v prepisu izpustil. – Ma: Primorski clenek, ki pomeni: seveda, ampak, da, ja. Str. 21: Za kitaro: Na desni strani rokopisa je podcrtan pokoncni pripis Brez izhoda. Str. 22: Romanca (On, on je bil velik boem): Pod pesmijo je Kosovelov podpis. Str. 23: Gazela: V tretjem verzu je Kosovel zapisal gospodar cez prvotno, neberljivo besedo. –Postava (starinsko): zakon. – Kanalja: nicvreden clovek, malo­pridnež. Urednik te objave je zapis Ljenina nadomestil s knjižno obliko »Lenina«. – Za Kosovelov odnos do voditelja boljševikov in oktobrske revolucije primerjaj njegovo pesem Ob smrti Ljenina (Zbrano delo I, Ljubljana 164, str. 45) in antologijo slovenske slavilne državniške poezije: Slovenska muza pred prestolom. Izbral in uredil Marjan Dolgan. Ljubljana 1, str. 1–1, 26–26. Str. 27: Tam od morja: Pod pesmijo je zapisano še In o, ker jo je Kosovel najbrž nameraval nadaljevati, vendar je pesem kljub temu relativno zaokroženo besedilo. Str. 29: Koliko ur!: Pesnik se je pod zgledni rokopis pesmi podpisal. Str. 30: Ladja odhaja: Pesem je objavljena v: Ikarjev sen, str. 10, 110, vendar ne kot tekstnokriticni prepis. Kosovel je v njenem naslovu zapisal pravopisno zastarelo obliko ladija. – Grud: starinsko prsi. – Pesnik je pod pesem, ki jo je napisal s crnilom, potegnil crto in podnjo prav tako s crnilom napisal nov naslov, ki ga je mogoce domnevno prebrati Svetost ali Svetnost, in ga podcrtal. Na njegovo levo stran in podenj pa je s svincnikom (najbrž pozneje) pripisal: Amor inertus (besedi je podcrtal; njun pomen: nedejavna, nerodna ljubezen) / Odhod z ladijo. / Vceraj sem stal ob morju / Ogiblji se bohotnih fraz / da med njimi ne utone tvoj obraz. Pod vodoravno crtico pa: Vecer nad hišo. Kakor vulkan / Kjer zlato gori in od zlata se / srebro kadi. Vecer zahaja po-/ taplja se. Solnce žari, žari. Pod novo vodoravno crtico pa: Jaz sovražim vsa leta, ki šla / so mimo mene cez svet. / ko sem sklonjen nad zemljo stal / trikrat petsto let. Str. 32: Odprta vrata: Kosovel je v rokopisih pesemske naslove podcrtal. V njegovem Zbranem delu so natisnjeni v verzalkah. To tradicijo nadaljuje tudi naša objava. Omenjena pesem v rokopisu nima podcrtanega naslova. Urednik objave sklepa, da ga je Kosovel v ustvarjalni naglici pozabil zaznamovati. V prid domneve, da besedna zveza Odprta vrata, ki stoji na zacetku pesmi, ni prvi verz, govori dejstvo, da je Kosovel to besedno zvezo navedel že v naslednjem stavku. Zato prva omemba besedne zveze ne more biti prvi verz, temvec naslov pesmi. Str. 33: Tiho žarenje: Poganjoce je Kosovelova beseda za »poganjajoce«; okrajšavo je najbrž naredil, da bi tretji in cetrti verz imela enako število zlogov. Pod pesmijo je pesnikov podpis z datumom, ki razkriva cas njenega nastanka: Srecko Kosovel / 12. XII. 1923. Str. 34: Moja pot: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvih dveh besedah prvega verza. Str. 35: Kakor pokrajina: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvih dveh besedah prvega verza. Na zacetku tretjega verza prve kitice je mogoce besedo tiha prebrati samo domnevno. Beseda paš na koncu drugega verza druge kitice najbrž pomeni pašnike, Kosovel jo je najbrž okrajšal zaradi rime z besedo nasmehljaš na koncu cetrtega verza iste kitice. Str. 36: Spomnil se je: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvi polovici prvega verza. V zadnjem verzu je Kosovel precrtal besedi Luc je in pod njiju napisal mehka, vendar popravljena razlicica ni pomensko usklajena s sobesedilom, zato je urednik ohranil prvotno verzijo besedila. Str. 38: V gostilni: V petem verzu je Kosovel precrtal za besedo lasje glagol vije se in tako verz spremenil v elipso. Ob pesmi je tudi zapis s svincnikom: Možaki, veljaki, v spodnjem desnem kotu pa poševno: Noc leži nad strehami. Str. 39: V kraški kuhinji: V zadnjem verzu druge kitice je beseda duša težko berljiva, ker je zapisana cez prvotno besedo. Urednik je v tretjem verzu zadnje kitice dodal pred besedo domotožja manjkajoci od. 25 Str. 40: Mokri so klanci: Ker je pesem brez naslova, jo je urednik naslovil po prvi polovici prvega verza. V predzadnjem verzu druge kitice je beseda pla­vajo domnevna, ker je nerazlocno zapisana nad prav tako nerazlocno prvotno besedo. Str. 41: Pa ob klancih: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvi polovici prvega verza. V prvem verzu tretje kitice je besedo kopastih mogoce prebrati samo domnevno. Pesem se je prvotna zacela z verzoma: Sladke / Rdece maline so že […], vendar ju je Kosovel precrtal. Pod pesmijo je Kosovelova risba, ki domnevno spominja zaradi pravokotne oblike na skico vrta z živo mejo. Str. 43: Polna tihote: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvih dveh besedah prvega verza. Kosovel je namesto besede izplakana najprej zapisal duša po joku, vendar je te besede precrtal. Str. 44: Ob lucki: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvem verzu. Str. 45: Kraški kruh: Urednik te objave je posvetilo pesmi natisnil poševno. Str. 46: Nocoj sem z vami: V zadnji kitici je beseda majka težko berljiva, vendar je glede na sobesedilo edino smiselna. Pod pesmijo sta v desnem kotu strani še dve nejasni besedi; morda Kosovelov podpis. Str. 47: Mati, s teboj!: Pesem je lepopisno napisana pod pesmijo Tolmin (Zbrano delo I, Ljubljana 164, str. 4). Nekdo je s svincnikom spremenil piko, ki jo je Kosovel napisal na koncu zadnjega verza s crnilom, v vprašaj, ker je po besedi kaj napacno sklepal, da je verz vprašalni stavek. V resnici pa zadnji verz omalovažuje neprijetno custveno stanje. Str. 48: Mesec nad mestom: Natis v: Ikarjev sen, str. 104, 105; vendar ne kot tekstnokriticni prepis. Kosovel je v drugi kitici precrtal prvotni drugi verz vse v zarji predjutranji. Pod pesem se je podpisal. Str. 49: Vita dolorosa: Latinski pesemski naslov pomeni žalostno življenje. Za drugim verzom je Kosovel najprej napisal verz Vse duše zaklenjene, vendar ga je precrtal. Str. 50: Tiho je vstajalo: Ker je pesem brez naslova, jo je urednik naslovil po prvih treh besedah prvega verza. Pod pesmijo je Kosovelov podpis. Pesnik je zadnji verz sklenil s pravopisno neobicajnim zaporedjem koncnih locil: klicaj, pika, klicaj, pika; urednik se je odlocil za klicaj in tri pike. Str. 51: Tih vecer (Poslušam): Ta pesem v Kosovelovem Zbranem delu ni objavljena, ceprav sta objavljeni drugi dve, ki z njo sestavljata navidezni cikel. Druga pesem iz njega je natisnjena kot samostojna (ZD I, 164, str. 1), v opombah k njej (str. 446) pa, kot manj dovršena, prva pesem; tretja, Tih vecer, pa ni objavljena. Urednik Zbranega dela Anton Ocvirk omenja, da »gre pravzaprav za cikel treh pesmi«, toda ker je že Kosovel objavil drugo pesem samostojno v reviji Trije labodje (122, str. 40) in naslov revije pripisal v oklepaju nadnjo, je s tem potrdil, da pesmi ne sestavljajo cikla. Zato je v tej knjigi objavljena še tretja pesem samostojno, vendar z naslovom, ki je v rokopisu v oklepaju. Za primerjavo ponatiskujem prvi dve pesmi navideznega cikla: VECERNE MISLI I Zagrne vecer ves utrujeni dan … Grem ven … Skrivnostno molci vse; pricakujem svata, ki priseli se v srce z mehkimi oblacili sanj… Molci vecer in jaz molcim; precuden je molk, kakor v kapeli, blešceci se v luci temnobeli, in v dalje neslišno, v vecer se gubim … II Vecer me nosi na svojih perotih po srecnih, a cudnih potih do nje … Troje oken strmi v vecer: eno okno je sobice njene odprto, skozi katero prisanja zefir in ji sanje nosi; drugo okno, odprto nebo nad njo, ko sedi v vrtu in govori (Rad bi bil roža na vrtu in jo poslušal, ko govori.) — 25 a tretje okno moja duša odprta, ki zre v vecer, posejan z zvezdami … mimo nje grem z odprtimi rokami in jo prosim: Besedo! Besedo! III Tih vecer Str. 52: Življenje je veselo: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvem verzu. Pod pesmijo je narobe obrnjen zapis, ki ga je Kosovel precrtal: Odgovor / Pisano je bilo: dragi /vrni se, o ne ostani. / Pismo je dobilo. Pod pre­sledkom pa: Kravica kozka in Pepka. Kozka je najbrž Kosovelova beseda za knjižno »kozica«. Str. 53: V kavarni (Ce bi ti hotel): V tretjem verzu druge kitice je besedo temnem mogoce prebrati samo domnevno. Prednjo je mogoce razbrati besedo je, vendar je Kosovel potem ocitno spremenil stavcni vzorec, pomožnega glagola pa ni precrtal. Str. 54: Govornik: Pesem je natisnjena v: Ikarjev sen, str. 13, 13, vendar ne kot tekstnokriticni prepis. Kosovel je v zadnji kitici pred pridevnikom slicna napisal vejico, ki je odvecna. Pesem je najprej koncal z odvisnim stavkom da mu je tesnó, potem pa ga je precrtal in podenj napisal besedno zvezo brezvoljo hladnó. Zaradi te spremembe je Kosovelova vejica za besedo cloveka odvec. Pesnik se je pod pesem podpisal. Str. 55: V medli luci: Besedilo je druga pesem neznanega cikla, saj stoji namesto naslova rimska številka II. Urednik je pesem naslovil po prvi polovici prvega verza. V Kosovelov rokopis je nekdo s svincnikom vpisal manjkajoca locila. Urednik je upošteval samo najbolj nujna in dodal naglas na predzadnjo besedo pesmi. Kosovel se je pod pesem podpisal. Str. 56: To je tako: Pesem je natisnjena v: Ikarjev sen, str. 10, vendar ne kot tekstnokriticni prepis. Kosovel je besedilo napisal pod pesem Troje caš (ZD II, str. 12). Dvopicje, ki ga je pesnik postavil za naslov, je urednik zaradi pravopisnega pravila opu­stil. Kosovel je v prvem verzu napisal starinsko trenotek namesto trenutek najbrž zaradi poudarjene zvocne funkcije samoglasnika o. Str. 57: Gaji: Pesnik je pesem zapisal v spominsko knjigo Nadi Obereigner, poroceni Jax (106–15), jo podpisal in ji dodal datum 24. november 121. Lastnica knjige je prepis pesmi poslala Alfonzu Gspanu 26. februarja 14 z Dunaja, kamor se je preselila in omožila že v dvajsetih letih minulega stoletja. Prepis je shranjen v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljub­ljani kot del zapušcine Alfonza Gspana (škatla XV). Pesem je urednik naslovil po prvi besedi prvega verza. V lastnico knjige je bil Kosovel zaljubljen, o cemer pri-cajo sledovi v njegovi poeziji in korespondenci. Primerjaj: Kosovelovi pesmi Sonce, Nada, že je ugasnilo, v: Zbrano delo I, Ljubljana 164, str. 132, 455; in Moja velika Nada, v: Zbrano delo II, Ljubljana 14, str. 11; Kosovelova pisma njej v: Zbrano delo III, Ljubljana, Ljubljana 1, str. 325–341, III/1, str. 110–111. Str. 58: Jesen (Žolto listje): Pesem je natisnjena v: Ikarjev sen, str. 44, vendar ne kot tekstnokriticni prepis. Str. 59: Stopinje: Pesem je zapisana pod pesmijo Ostal je lep spomin in od nje locena s crtico. Njena motivika prica, da gre za samostojno pesem. Ker ni naslovljena, jo je urednik te objave naslovil s prvo besedo prvega verza. Str. 62: Kogar ucaral si: Pesem je cetrta iz neznanega cikla, kar dokazuje rimska številka nad njo. Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvi polovici prvega verza. V zgornjem desnem kotu strani je pripis z modrim svinc­nikom Snov, ki najbrž ni Kosovelov. Str. 63: Bled: Pesem je natisnjena v: Ikarjev sen, str. 121, 122, vendar ne kot tekstnokriticni prepis. Kosovel jo je napisal na spodnjo polovico lista. Na njeno desno stran je pri­pisal: Caše zvenijo / kakor poljubi, v zgornji levi kot pa: So tolminski / hribi vmes žalostni, kar je mogoce razumeti kot namig na italijansko nasilje nad Primorci po I. svetovni vojni. Poleg pripisa je z rdecim svincnikom dodal besede, ki se nanašajo na Bled: Po dežju / ob jezeru. Ker je zadnji besedi podcrtal, je mogoce sklepati, da je najprej nameraval pesem nasloviti z njima. Str. 64: Drevo (Drevo, sklonjeno): Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvi besedi prvega verza. Str. 65: Prijatelji (Skupaj smo bili): Prvotni naslov pesmi je bil Skupaj smo bili, vendar ga je Kosovel precrtal in nadenj napisal s svincnikom Prijatelji. Pod pesmijo je Kosovelov podpis, pod njim pa zapis V senci iskal sem tvoj obraz / v senci ljudi. Zadnji besedi sta podcrtani. Str. 66: Ponoci: Ceprav uredniku ni uspelo prebrati nejasne besede, ki je v prepisu zaznamovana […] in domnevno pojasnjuje besedo zarja, okrnjeno pesem vseeno objavlja zaradi njene zanimive motivike. Pod pesmijo je pripis Rdece jezero, ki je morda mišljen kot njen naslov. Ker to ni zanesljivo, je urednik pesem, ki ni naslovljena, naslovil po prvi besedi prvega verza. Str. 67: Za goro: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvih dveh besedah prvega verza. Beseda vsak v tretjem verzu je težko berljiva, ker je zapisana cez prvotno, neberljivo besedo. Besedo odprto na zacetku devetega verza je Kosovel napisal z veliko zacetnico, vendar je prejšnji verz ne zahteva. Kosovel je pod pesem zapisal še nenaslovljeno besedilo s prvo vrstico Nad Rožnikom se zgrne vecer; stopim. Po njegovem prepisu se je pokazalo, da je pesem v prozi. Ker bi bilo škoda, da bi ostala neobjavljena, jo je urednik zaradi motivnih razlogov uvrstil v opombo k religiozni pesmi Mož v tuji obleki. Str. 68: Potopi se: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvih dveh besedah prvega verza. Str. 76: Trubadur: Na desni strani pesmi je zapis s svincnikom Sit clovek je kakor žival. Str. 79: Postavila si predme zastor sanj: Tipkopis pesmi je po izvirniku oskrbel v šolskem letu 120/21 Mirko Sax, ki je bil Kosovelov in Gspanov sošolec. Gspan je pesem naslovil, jo objavil v knjigi Neznani Srecko Kosovel, Ljubljana 14, str. 6, in komentiral: »Ta liricna izpoved je izraz prvega srecanja s Hedi na starem ljubljanskem pokopališcu. Izrazno je naslonjena na Tagoreja.« (N. d., str. 3) – Hedi: Hedi (Jadviga) Verstovšek je bila hci nadzornika južne železnice v Lju­bljani. Vanjo se je šestnajstletni Kosovel zaljubil nekega dopoldneva jeseni 120, ko jo je kot trinajstletnico videl na pokopališcu pri sv. Krištofu. Ona se zanj ni zmenila. (Prim. n. d., str. ) – V Kosovelovem Zbranem delu pesem ni objavljena. Str. 80: Tiha družba: Kosovel je v drugi kitici tretje pesmi cikla pod prvi verz zapisal besede se okoli tiste mize, vendar jih je precrtal. Urednik je v cetrti pesmi cikla na koncu tretjega verza tretje kitice, kjer v rokopisu manjka locilo, vstavil v prepis pesmi namesto vejice dvopicje. To locilo naj bralca poleg vstavlje­nega naglasnega znamenja opozori, da beseda da v zacetku naslednjega verza ni podredni veznik, temvec glagol dati v tretji osebi ednine s pomenom: življenje daje skrivnostne murke. Da je mogoce imeti tudi za podredni veznik, vendar je potem verz elipticen, saj mu manjka glagol. Ker bi bilo treba po tej razlagi vstaviti glagol, urednik pa ni hotel besedno posegati v verz, raje da pojmuje kot glagol, ceprav ni morfološko usklajen z drugimi besedami verza. – Murka: gorska rastlina z dišecimi cvetovi, ki ima v pesmi simbolni pomen. Str. 84: Zlato pivo: Urednik je dodal besedi zlato v tretjem verzu druge kitice naglas. Str. 85: Moji veceri: Kosovel je na kocu tretjega verza prve kitice napisal besedo brezdajnost, ki jo je urednik popravil v brezdanjost s pomenom globina, neskoncnost, neizmernost. Str. 87: V sanjah si: Kosovel je pesem napisal na dva lista s tintnim svinc­nikom. Pod tretjo kitico je v nasprotni smeri kot kitice napisal v stolpcu s crnilom oblacilni seznam: Robci: 10 / Nogavice: 7 / Maja: 1 / Sp hlace: 5 p [poletne ?] / Srajci: 2 in s tintnim svincnikom: 5 ovratnikov. Najbrž je Kosovel na listek napisal najprej seznam, potem pa je listek obrnil in nanj napisal še prve tri kitice pesmi. Med predzadnjo in zadnjo kitico so neberljive vrstice, ki morda niso del pesmi, saj so hlastno napisane. Predzadnjo besedo pesmi je mogoce domnevno prebrati velike. Str. 89: Temna svila polnoci: Kosovel je prvo kitico precrtal, vendar je ni mogoce izpustiti, ker postane pesemsko dogajanje manj jasno. Obstaja tudi druga varianta pesmi, ki je zapisana pod prvo. Kosovel je zadnjo kitico druge variante napisal navpicno na list, kjer se zacenja prva varianta pesmi, njene verze pa ošte­vilcil. Ker ta kitica napoveduje nadaljevanje pesmi, tega pa ni, je prva varianta pesmi bolj dodelana. Druga varianta pesmi: Temna svila polnoci polja je pokrila, v mesecino in v tišino duše se je izgubila. V rahel zvezdni pajcolan se mi je odela, preko polj in preko sanj k njej je odhitela. On strmel je v zvezdno noc, ona je strmela, hrepenel ljubezni mroc, ona je ihtela. Ona od ljubezni mrla, on od hrepenenja ugašal. Sladki, ocarljivi maj, pa bi mrtve jaz vprašal. Prvotni zadnji verz zadnje kitice (je ljubav prinašal), ki smiselno zaokroža pesem, je Kosovel precrtal in pod njim napisal novega (pa bi mrtve jaz prašal), ki napoveduje nadaljevanje pesmi, vendar ga Kosovel ni napisal. Str. 90: Tristis amor: Latinski naslov pesmi pomeni žalostna ljubezen. Prvotni naslov se je glasil po prvi polovici prvega verza Krivico trpela si, vendar ga je Kosovel precrtal in nadenj napisal sedanjega. Najbrž tudi s tem ni bil zado­voljen, saj je obenj pripisal s svincnikom: Žalostni Mariji. V zadnjem verzu prve kitice je cetrta beseda iz v pomenu zaradi. Obnjo je najbrž eden izmed urednikov izdaj Kosovelovih pesmi pripisal s svincnikom vprašaj, ker se mu je predlog v besedni zvezi zdel nenavaden. Kosovel se je pod pesem podpisal. Pod podpis je s crnilom pripisal: Vecerna pokrajina kakor ucarana / v tihem soncu vecernem gori. Nad pripisom in pod njim je s svincnikom, najbrž pozneje, zapisal tudi: Ti si zlata zvezda / življenja, Zlati ogenj, Noc ob jezeru, Eros, Med drevjem opoj [?] mesecine / valovi [?] jezerne gladine. Str. 91: Anfisin rojstni dan: V zadnji kitici so verzni konci, razen tretjega, težko berljivi, zato je natisnjena razlicica domnevna. Anton Ocvirk omenja Anfisin rojstni dan v Zbranem delu I2 (str. 44) kot »nedodelano« pesem, vendar je ni objavil, tako kot je pesmi Poznam tvojo bol, Pesem, Anfisa I–II (ZD I2, str. 10, 10, 164–165, v katerih pesnik omenja to žensko ime, ki ga je prevzel iz istoimenske drame Leonida Andrejeva. V Ljubljani so jo igrali leta 120. Str. 92: Bianca: Pesem je natisnjena v: Ikarjev sen, str. 51, vendar ne kot tekstnokriticni prepis. – Liki (starinsko): kakor. – Kosovel je v prvem verzu druge kitice namesto je najprej napisal ji , na koncu istega verza pa je, vendar se je zaradi asonance z besedo oci na koncu tretjega verza iste kitice odlocil za sedanjo razlicico. Pod pesem se je podpisal samo z imenom, navadno se je podpisoval tudi s priimkom. Str. 93: Žena: Ker je bil prvi verz druge kitice prvotno enak drugemu iz prve kitice, ga je Kosovel precrtal in napisal Ko padalo je listje. Pesem je zapisal na dva lista in se podnjo podpisal. Str. 95: Impresija: 1: Kosovel je vec svojih pesmi naslovil Impresija, zato je morda temu naslovu iz razlocevalnih razlogov dodal dvopicje in številko. V zgornjem desnem kotu lista je pripis Picassov, ki kaže Kosovelovo zanimanje za takratne odmevne tokove v slikarstvu. Str. 96: Tihi, crni lasje: Pesem je Kosovel zapisal pod pesem Kakor pokra­jina. Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvih dveh besedah prvega verza. Pesnik v predzadnjem in zadnjem verzu zadnje kitice ni postavil vejic, ceprav sta mogoci. Obe vplivata na verzna pomena. Urednik je vstavil vejico samo v predzadnji verz. Str. 97: Želja: Kosovel je pesem napisal v levem stolpcu, pod pesmima Pomladni teloh (objavljena v Zbranem delu I, 164, str. 423) in Junij (ZD III, 1, str. 5), ter jo nadaljeval na vrhu desnega stolpca. Pod njo je napisal še pesem Vecerne misli. Glej opombo k pesmi Tih vecer v tej knjigi. Str. 99: Pisal bi: Pod pesmijo je še nekaj osnutkov. Str. 100: Jesen (Kadar zapoje): V predzadnjem verzu je v besedni zvezi nimam ne Nade skrita besedna igra: nimam upanja niti Nade. V Nado Oberei­gner (106–15) je bil Kosovel zaljubljen. Prim.: Alfonz Gspan, Neznani Srecko Kosovel, Ljubljana 14, str. 11; S. Kosovel: Zbrano delo III/1, Ljubljana 1, str. 110–1113, ter v tej knjigi pesem Gaji in opombo k njej. Str. 102: Objet: Pod pesmijo je Kosovelov podpis. Str. 103: Tiha jutra: Pod pesmijo zapis: Tragedija na strehi; / Vrabec in podgana. Str. 104: Pod vecer: Petr Bezruc, pravo ime Vladimir Vašek (16–15), ceški pesnik družbenokriticne lirike. Slovenski prevod njegove pesniške zbirke Šlezijske pesmi (11) je vplival na Kosovela in nekatere druge slovenske pesnike po I. svetovni vojni. Str. 105: Tihe besede: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvih dveh besedah prvega verza. Str. 106: Zdaj se poslavljam: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvi polovici prvega verza. V devetem verzu je beseda ukralo domnevna, saj je mogoca tudi beseda ubralo. Str. 107: Rekli so mi: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvem verzu. Str. 108: Rada bi: Pesem je druga iz neznanega cikla, ker stoji nad njo namesto naslova rimska številka II. Ker druge pesmi cikla niso znane, je urednik pesem naslovil po zacetku prvega verza. Pod pesmijo je Kosovelov podpis. Str. 109: Prazna je: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvih dveh besedah prvega verza. V cetrtem verzu je mogoce pod besedo kako razbrati besedo kam, ki kaže pesnikovo spremembo prvotnega stavcnega vzorca. Str. 110: Lepa Vida: V rokopisu je Kosovel vec prvotnih verzov precrtal. Pesnik se je pod pesem podpisal. Str. 111: Ona in jaz: Pesem je okrnjeni dialog, iz katerega je razvidno, da bese­dilo ni dokoncano. To potrjuje tudi kratica Itd [In tako dalje] pod drugo kitico. Str. 112: Tišina: – Vélika maša: nedeljska maša, navadno ob desetih do-poldne. Str. 113: Velika noc: Kosovel je prvo kitico napisal s crnilom, naslov pesmi in druge kitice pa s tintnim svincnikom. Kosovel je v zadnji kitici precrtal verza kar bilo v dnu srca je skrito, / v besedi tihi se izda. Nekatere besede so težko berljive. V isti kitici je v cetrtem verzu že mogoce brati tudi kot še, vendar se je uredniku zdi bolj smiselna prva možnost. Urednik je v prvem verzu zadnje kitice Nebo je cesta kot umita spremenil besedni red. Str. 114: Trava: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvi besedi prvega verza. Str. 116: Tiho sije sonce: V predzadnjem verzu druge kitice je ob besedi razrile pripis s svincnikom razsule. Ker najbrž ni Kosovelov in ker ni pomensko smiseln, je urednik ohranil besedo razrile, ki je, tako kot cela pesem, napisana s crnilom. Kosovel se je pod pesem podpisal. Str. 117: Zlate oblake gledam: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvem verzu. Str. 119: Oleandri: Kosovel je pesem objavil pod svojim imenom v Prepo­rodu (Glasilo Saveza jugoslavenskih srednješkolskih udruženja) 3, 120/21, št. 2, str. 1. Na objavo je opozoril Alfonz Gspan v knjigi Neznani Srecko Kosovel, Ljubljana 14, str. 6, vendar je v Kosovelovem Zbranem delu ni. Str. 120: Jaz pa mislim: Pesem je okrnjena, saj je nekdo ohranjene štiri verze izrezal iz neznanega daljšega Kosovelovega besedila. Urednik jo je naslovil po prvih treh besedah prvega verza. Str. 121: Na laskih: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po zacetku prvega verza. Zadnja beseda pesmi je zaradi popravka nejasna, zato domnevno berljiva gori; manj verjetna je beseda rdi. Pod pesmijo je vec crtic in pik, ki jih je mogoce imeti za osnutek risbe jabolka. Str. 123: Vecer (Opojno dehtijo): Kosovel je pesem objavil pod psevdo­nimom Sarudin Sinocka poleg pesmi Vzljubil sem v Preporodu (Glasilo Saveza jugoslavenskih srednješkolskih udruženja) 3, 120/21, št. 4, str. 5. Obe je pona­tisnil Alfonz Gspan v knjigi Neznani Srecko Kosovel, Ljubljana 14, str. 0, 1. Anton Ocvirk je v Zbranem delu III/1, Ljubljana 1, str. 6, ponatisnil samo pesem Vzljubil sem. Str. 124: Ostal je lep spomin: – Jad (starinsko): žalost, trpljenje, bolecina. Str. 125: V treh urah: Primerjaj opombo k pesmi Sam z bolestjo! Ker je pesem brez naslova, jo je urednik objave naslovil s prvimi tremi besedami prvega verza, pri cemer je številko izpisal. Tretjo besedo prvega verza je mogoce samo domnevno prebrati kot naglih. Enako velja za besedo zaprtosti v desetem verzu. Str. 126: Kons (Cokoladna lepota): Pesem je natisnjena v: Ikarjev sen, str. 15, 161, vendar ne kot tekstnokriticni prepis. – Mandolat: trda slašcica iz man-dljev, medu, beljakov in sladkorja, obdana z oblati. – Imaculata (ital.): brezma­dežna; tudi italijansko žensko ime. – Kosovel je pod italijansko besedo potegnil crto, ki jo je mogoce razumeti kot presledek med dvema kiticama ali kot zna­menje pesemskega konca, kajti domnevno druga, naslednja kitica je predvsem zaradi motivike šentflorjanstva, predvsem pa stila, bolj tradicionalna kakor prva. Ker pa je ta crta bolj rahla kakor tista pod verzom v smehu je Tvoja bodocnost, je pesem najbrž dvokiticna. Str. 127: Kons: M: Pesem je natisnjena v: Ikarjev sen, str. 16, vendar ne kot tekstnokriticni prepis. – Zeta: znamka jugoslovanskih cigaret. – Kosovel je pesem napisal s crnilom, ob njenem naslovu pa s svincnikom ime Jacinta (morda je to namig na Cankarjevo farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski, v kateri nastopa ta oseba), ki ga je dvakrat podcrtal. Primerjaj tudi opombo k pesmi Kons (Cokoladna lepota). Str. 131: Koliko krvi: Ker besedilo ni naslovljeno, ga je urednik naslovil po prvi dveh besedah prvega verza. Na spodnjem delu strani je prozni osnutek brez zacetka in konca. Str. 132: Poetsko življenje: Pesem je natisnjena v: Ikarjev sen, str. 130, 131, vendar ne kot tekstnokriticni prepis. Str. 133: Pesniki!: Pesem je zapisana pod pesmijo Trava. V drugem verzu cetrte kitice je beseda jasnim domnevna, prav tako velja za besedo jadra v tretjem verzu cetrte kitice. Str. 134: Poetski zbor: Pod zadnjo besedo je crta, ki morda pomeni, da je ta beseda poudarjena, ali pa pomeni, kot v vecini Kosovelovih pesmi, konec 26 besedila. Urednik se je odlocil za drugo razlago. – Kosovel z naštevanjem vzdevkov smeši znacaje in literarno usmerjenost pesnikov, ki jih danes ni vec mogoce identificirati. Str. 135: Pesniki, tihi preroki: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvih treh besedah prvega verza, da se razlocuje od pesmi Pesniki!. V zapušcini Srecka Kosovela (Ljubljana, Rokopisna zbirka NUK-a; škatla , I., 1.4) je tudi tipkopis te pesmi Pesniki, tihi preroki z naslovom Pesnikom. Vendar tip-kopis ni Kosovelov, saj je na njem omenjena objava pesmi v Edinosti leta 126 ali 12; pesnik pa je bil takrat že mrtev. Tipkopis je morda delo Alfonza Gspana ali Kosovelovega brata Stana. Urednik Kosovelovega Zbranega dela, Anton Ocvirk, omenja, da pesmi Pesnikom (Edinost, 1. aprila 12) zaradi »neizoblikovanosti« in »samovoljno prepesnjene oblike« ni sprejel v Zbrano delo (prim. ZD I, Lju­bljana 164, str. 421). Urednik te objave pa pesem objavlja iz dokumentarnih razlogov, vendar ne upošteva njene predelane tipkopisne verzije, ki ni pesnikova, temvec pesnikovo rokopisno verzijo, ceprav ni dodelana. Na zacetku tretjega verza tretje kitice je urednik vstavil manjkajoci v. Str. 136: Teater: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil z besedo iz sedmega verza. Nekateri verzi so podcrtani ali precrtani s tintnim ali nava­dnim svincnikom. Ker niso vedno nadomešceni z novimi razlicicami, urednik sklepa, da vecina crt ni Kosovelovih. Str. 137: Umetnost: Zgornji, natrgani rob listka, na katerem je pesem zapi­sana, dopušca domnevo, da je bila Kosovelova pesem prvotno daljša, vendar je že pesnik ali kdo drug odtrgal del listka z domnevnim zacetkom pesmi. Ker ni naslovljena, jo je urednik naslovil po njeni glavni besedi. Ker je ta beseda v zadnjem verzu podcrtana, je natisnjena poševno. Str. 141: Prišel je kraljevic: Kosovel je pesem zapisal z datumom v spo­minsko knjigo sošolca Martina Bencine, ki je izgubljena. Prepis je delo Alfonza Gspana; objavil ga je v knjigi Neznani Srecko Kosovel, Ljubljana 14, str. 6. V Kosovelovem Zbranem delu pesem ni objavljena. – Pesem je naslovil Alfonz Gspan, ki navaja tudi Kosovelov zapis pod pesmijo: Ne pozabi Primorja in mene! / Tvoj prijatelj / Srecko Kosovel / Ljubljana, 14. decembra 1921. Str. 142: Bolestni obraz: V petem verzu zadnje kitice sta besedi majnice (kraško poimenovanje okrasnega vrtnega grma z latinskim imenom Syringa vul­garis, slovenska sinonima: »španski bezeg«, »lipovka«) in dehtijo domnevni, ker sta težko berljivi. Enako velja tudi za zadnji verz pesmi. Ornica je najbrž poime­novanje za mali jesen (lat. Fraxinus ornus), ki raste na kraških gmajnah. Pod pesmijo je še zapis Kraška planota in vec besed, od katerih so berljive: v gorah, ljubezen, pesem in okrinkanci. Str. 143: Moj brat v jeci: Nad pesmijo so zapisane še tri besede, od katerih sta berljivi samo Ljubezen labodu. Str. 144: Slovenska pesem umira: Pesem je natisnjena v: Ikarjev sen, str. 144, 145, vendar ne kot tekstnokriticni prepis. Nad pesmijo je namesto naslova napisana številka 3, ki je dvakrat uokvir­jena tudi v desnem kotu lista, kar pomeni, da je tretja pesem neznanega cikla. Urednik jo je naslovil po prvem verzu prve kitice. Str. 145: Zarje sprošcenja: Kosovel je na zacetku tretjega verza tretje kitice precrtal besedo zarje. Besedo dalje v istem verzu je ocitno treba razumeti kot daljave. Zadnji verz zadnje kitice je mogoce prebrati samo domnevno, ker je crnilo zalilo vecino crk. Str. 146: Govor poslanca Wilfana v Ženevi: Urednik je naslov, v katerem je druga beseda okrajšana »posl.«, prvotno razvozlal kot Govor poslanika Willjema. Glasi pa se Govor poslanca Wilfana, ker gre za pravnika in politika Josipa Wilfana (1–155), ki se je kot poslanec v rimskem parlamentu in Trstu zavzemal za pravice Slovencev. Nanj me je opozoril g. Ravel Kodric, za kar se mu zahvaljujem. Glej clanek VILFAN (WILFAN) Josip v Primorskem SBL. V zadnjem verzu druge kitice je predzadnja beseda za delno zapisana cez domnevno prvotno besedo boj. – V Ženevi: v tem švicarskem mestu je imela sedež mednarodna organizacija Društvo narodov (prednica današnjih Združenih narodov). Str. 147: Smrt prihaja: Kosovel je pesem napisal na dveh listih. Besedo cloveka na koncu petega verza prve kitice je dvakrat podcrtal, zato je natisnjena poševno. Enako velja za besedi tam cloveku na koncu tretje kitice. – Dineji: diné (fr.): glavni obrok, kosilo ali vecerja, slavnostno kosilo. Str. 149: Ko bomo v grobih spali: Na desni strani pesmi je navpicno pripi­sano: kako rode žive / po dežju trave. Str. 150: Sifiliticni kapetan: Pesem je natisnjena v: Ikarjev sen, str. 163, vendar ne kot tekstnokriticni prepis. Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvem verzu. Kosovel je kapetanov ukaz podcrtal, zato je natisnjen poševno. Urednik je Kosovelovo piko nadomestil z ustreznejšim klicajem. Pesnik je v petem verzu uporabil zastarelo dajalniško vezavo glagola zavidati nas namesto sodobne tožil­niške nam. Urednik je v besedi ladije izpustil i. Pesnik je v zadnji kitici pred 26 da napisal vejico, ki je odvec. Pesem je nastala kot odmev na Kosovelov nabor za italijansko vojsko v Trstu. Dogodek je spodbudil še motivno sorodne pesmi Harmonika na avtomobilu, Rekrut Magajna in Rekruti. Prim. Zbrano delo III, str. 53–53, 1–21. Pod pesmijo Sifiliticni kapetan je pripis: Ti si kot pesem / tvoje vsebine se ne da / povedati. Ob desni strani pa pokoncno podcrtano, s svincnikom: Boj s podmorniki / zoper slovensko umetnost. Str. 151: Kons št. 4516: Pesem je natisnjena v: Ikarjev sen, str. 165. Nastala je kot odmev na Kosovelov nabor za italijansko vojsko v Trstu, vendar ne kot tekstnokriticni prepis. Prim. opombe k pesmi Sifiliticni kapetan v tej knjigi. – Felice: italijansko ime za Feliksa, Srecka. – Entrata (it.): vhod. – Uscita it.): izhod. – Latrina (it.): stranišce. – Voi siette barbari (it.): Vi ste barbari. Str. 155: Splavarji: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po pomensko temeljni pesemski besedi, ki pomeni tiste, ki vozijo les po rekah v obliki splavov. V Sloveniji je bilo v preteklosti pogosto na štajerskih rekah. Ker se v pesmi množinski svojilni zaimek njih ne ujema z edninskim splavarjem, ga je urednik zamenjal z edninskim zaimkom njegova. Pod pesmijo je pripis Pygmalion. Str. 156: Na pladnju: Ker je Kosovel podcrtal prvi besedi prvega verza, tako kot je podcrtoval naslove pesmi, to pomeni, da ju je imel tudi za naslov. Str. 157: Moj prijatelj: Nad pesmijo je zapisana rimska številka II, zato je bese­dilo najbrž druga pesem neznanega cikla. Ker je pesem brez naslova, jo je urednik naslovil po prvih dveh besedah prvega verza. Za besedo starine je pesnik postavil vejico, ker je ocitno nameraval pesem nadaljevati z novim verzom, namesto tega je napisal (najbrž zacasno) tri pomišljaje. Zaradi teh in današnjega pravopisa, ki na takšnem mestu vejice ne predvideva, jo je urednik opustil. Pod pesmijo je pripis: Revol.[ucija] v ljudeh. Gore, urad, pot na goro. Razcišcen zrak. Pojdimo gor. Str. 158: Moj korak: Tri navpicne crtice dopušcajo sklepanje, da je to rimska številka tri, pesem pa tretja iz neznanega cikla. Ker je pesem brez naslova, jo je urednik naslovil po prvih dveh besedah prvega verza. Nekatere besede so težko berljive, ker je Kosovel ceznje napisal popravke. Str. 159: Pacifizem: Naslovna beseda pomeni nasprotovanje kakršnikoli vojaški dejavnosti. – Šrapnel: topovski izstrelek, napolnjen s kovinskimi krogli­cami in eksplozivom. – Kosovel je besedo flor podcrtal, zato je natisnjena poševno. Pomeni žalni trak. Na desni strani pesmi je zapisan del dialoškega osnutka. Str. 160: In kot je vidno: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik te objave naslovil po zacetku prvega verza. Pod pesmijo je Kosovelov podpis. Str. 161: Nekdo je ubil komarja: Pod tretjo kitico v navpicnem stolpcu je zapisana še ena, ki je premaknjena proti sredini strani, vendar ni berljiva. Pod njo je z vecjimi crkami zapisano: Veter cez vas. Ob desni strani je navpicno zapisana zadnja, težko berljiva kitica pesmi, v kateri je beseda zavzel pogojno prebrana. Str. 162: Pred kapitulacijami (Iz ranjenih gora): Pesem se nanaša na bal­kansko politicno dogajanje v prvi polovici dvajsetih let XX. stoletja. Str. 163: Mrtva sestra: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvem verzu. Pesem se najbrž nanaša na kak balkanski politicni dogodek v dvajsetih letih XX. stoletja, vendar ni mogoce ugotoviti na katerega. Besedilo je morda ironicno. Str. 164: Tatarbunar: V pesmi odmeva vstaja med 15. in 1. septembrom 124, ki so jo v mestu Tatarbunary vodili boljševiki. Hoteli so, da bi se mesto izlocilo iz Romunije in se združilo z Ukrajino, ki je bila takrat del Sovjetske zveze, vendar se to ni zgodilo. Mesto je danes del samostojne države Ukrajine. V Kosovelovi zapušcini je še ena pesem z enakim naslovom, ki jo je mogoce imeti za razlicico zgornje: TATARBUNAR Princezinje nosijo zlate dolarje v belih diademih. Svetla, razkošno blešceca je svila. O, Tatarbunar, ti pod vešali stojiš in le rosa, rosa vecerna te je pokrila. Makedonski uporniki. Pred kapitulacijami balkanskih narodov. Za besedo uporniki je Kosovel napisal piko, vendar je naslednji verz nadaljeval s predlogom pred, ki ga je zapisal z malo zacetnico. Urednik je upošteval piko. Str. 165: Tam naj: Kosovel je pesem napisal s crnilom. Ker ni naslo­vljena, jo je urednik naslovil po zacetku prvega verza. Tretji, elipticni verz ni dodelan, poleg tega ni mogoce zanesljivo prebrati druge besede v njem, saj se 21 glasi hišice ali lužice. Urednik se je odlocil za prvo, zaradi pomenske povezave s koncno besedo tega verza vrat. Ker v tem verzu manjka glagol, je urednik vstavil pomožni glagol so. Zadnja dva verza sta dvakrat podcrtana, zato sta nati­snjena poševno. Pesem se dotika cedalje vecjega italijanskega fašisticnega nasilja nad primorskimi Slovenci po I. svetovni vojni. Besedna zveza Zakrament olja namiguje na strojno olje, ki so ga fašisti prisiliti piti ljudi. Najbolj znan primer takšnega nasilja nad primorskimi Slovenci je Gorican, skladatelj, zborovodja in organist Lojze Bratuž (102–13), ki je zaradi popitega strojnega olja s prime-šanim bencinom umrl. Nad pesmijo je Kosovelov zapis s svincnikom: Bogastvo življenja [besedi sta podcrtani, kakor da sta naslov] / Velikih del ni mogoce delati za denar. Str. 169: Moj plašc: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvih dveh besedah prvega verza. Pod pesmijo je zapisan fragment: Jaz ne morem pomagati, ce ne znam poljubljati. Ljubici je dolgcas in gleda skozi okno. Str. 170: Kakor v jutru: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvi polovici prvega verza. V osmem verzu je druga beseda nejasno zapisana, zato je prepis krik domneven. Enako velja za locila v drugi polovici pesmi. Str. 172: Na tleh: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik objave naslovil z zacetnima besedama prvega verza. Na levi strani listka je še nekaj nejasnih zapisov, med njimi: Kritika slovenske inteligence. Pod pesmijo je zapis: Ali je v tem oblaku zlato? Kam ga nosi? Str. 173: Dobra prijateljska roka: V cetrtem verzu tretje kitice je Kosovel omahoval med besedama mi in ti; urednik se je odlocil za besedo mi, ker se zdi bolj smiselna. Ob desni strani pesmi, napisane s crnilom, je težko berljiv zapis s svincnikom: Cutim silo, ki vstaja v meni pocasi, a vstane gotovo, silo, ki klice ko življenje. Str. 174: Mlado celo je zakrvavelo: Kosovel je precrtal pod pesmijo verze: Peroti drhtijo, mladenic – kam? Vetrovi šumijo besede Str. 175: Ne daj mi: Ker kitica ni naslovljena, jo je urednik naslovil po zacetku prvega verza. Pod kitico je Kosovelov pripis: Tepežnice. / Ples. Str. 176: Dvoje gesel: V Kosovelovi zapušcini se je ohranil tudi motivno sorodni zapis: Bodi silen in miren v sebi. Retournons. Retournons (fr.): vrnimo se; glede na Kosovelove ekspresionisticne pesmi so mogoci tudi pomeni: zacnimo od zacetka, preusmerimo se, ukrepajmo. Str. 177: Komu: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvi besedi iz prvega verza. V zapisu druge besede prvega verza na je urednik dodal crko j, ki je smiselna glede na sobesedilo; Kosovel jo je najbrž v naglici pozabil zapisati. Str. 178: Poznaš: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvi besedi prvega verza. Pesem je tretja iz neznanega cikla. Str. 179: Saj gredo: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvih dveh besedah prvega verza. Zadnja beseda zadnjega verza se domnevno glasi dušah. Str. 180: Mirjam: Kosovel je pesem zapisal s crnilom. Prva kitica je poševno precrtana s poševno modro crto, ki najbrž ni Kosovelova. Glede na sobesedilo opustitev prve kitice ni smiselna. – Mirjam: pesniško ime Fanice Obid (103– 140). Prim. Kosovelovo Zbrano delo III, str. 351–40, 1123–1140. Str. 181: Ugasnil je dan: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvi polovici prvega verza. V osmem verzu je mogoce prebrati besedo strežem domnevno, ker je nejasna, zalita s crnilom. Str. 182: Ob tihi nocni uri: V Kosovelovi zapušcini je ohranjeno tudi spodnje naslovljeno besedilo, ki najprej vzbuja vtis, da je enokiticna pesem. V resnici je prozna sentenca, kar dokazujejo deljena beseda na koncu druge in v zacetku tretje vrstice, sintakticna zgradba in dejstvo, da se vecina vrstic konca ob robu papirja. 23 MISLI, SANJE IN PISMO Kar je bilo sklenjeno samo v sanjah, ni mogoce pre­lomiti in pozabiti, ceprav je to vsem ljudem neumljivo in zaprto. Pod besedilom so še naslednji zapisi: Posvetna pravica in žalost. Ljudje, ki stoje v življenju brez vloge in poklica, a vendar išcejo obojega. Moje življenje je brez svetišca. Poljubil bi roko, ki je pisala to pismo, to besedo. Ce si žalosten, je žalosten celo tvoj greh. Str. 183: Mrzla misel: Ker je pesem brez naslova, jo je urednik objave naslovil z zacetnima besedama prvega verza. Str. 185: Vstanem od mize: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvi polovici prvega verza. Kosovel je v drugem verzu prve kitice prvotno zapisal mizo, besedo je potem precrtal in napisal sobo. V drugem verzu zadnje kitice je predlog po domneven. Enako velja za besedo mracen na zacetku tretjega verza te kitice ter za zadnji dve besedi pesmi. Zadnjo besedo pesmi Mir je mogoce prebrati samo domnevno. Str. 186: Ozek je trotoar: Pesem ni naslovljena; namesto naslova stoji rimska številka tri, kar pomeni, da je pesem tretja iz neznanega cikla. Ker so preostale pesmi cikla neznane, je urednik opustil rimsko številko in besedilo opredelil kot samostojno. Naslovil ga je po prvem verzu. – Trotoar: plocnik. Str. 187: Samosrecanje: Kosovel je prvotni naslov Samogovor precrtal in zraven pripisal novega. Str. 188: O, da bi mogel: V zadnjem verzu pesmi sta predzadnja in zadnja beseda nerazlocno napisani, zato ju je mogoce samo pogojno prebrati kot duši zlocinstvo. Pod pesmijo je pesnikov podpis. Str. 190: Naše veselje: Kosovel je tretjo besedo v drugem verzu druge kitice zapisal kot vesele, vendar je ni uskladil z naslednjo besedo borbe. Zato je urednik spremenil koncnico prve besede, ki se zdaj glasi: veseli. Str. 191: Pridi na sonce: Pod crto, ki nakazuje konec pesmi, je pripis Sonce mu je sijalo v hrbet. Str. 192: Caša vode: Pod pesmijo je zapis: Zamolcana misel. / Vaška zgodba / Kri na veselici in nekaj neberljivih besed. Str. 193: Preženi strah, postani svoj: V rokopisu beseda vsak v prvem verzu druge kitice ni podcrtana, ker crta nadomešca piko in strešice spodnje besede višje. Kosovel je napisal tudi tole razlicico pesmi, vendar jo je precrtal (v drugem verzu pa je posebej precrtal besede kot nisi bil nikdar): PREŽENI STRAH Duše ni strah, postani svoj in ukloni si ves svet, naj proti tebi in s teboj cloveštvo bo – poet! Ne kloni ti pred njim, zakaj ves svet naj bo ti nov. Str. 194: Vprašanje sebi: Kosovel je precrtal prvotno prvo kitico in najbrž še prej v njej drugi verz: Kdo si, kdo si, ki stopaš z nami, razumeš prostor, cas, ki v njem Razumeš cas, ki v njem živiš, ne poj z usmiljenjem, s solzami, poj, bojevnik, ko se boriš. Str. 195: Tvoje oci: Kosovel se je pod pesem podpisal. Str. 196: Ti, ki si me ubil: Kosovel je pesem napisal s crnilom, zadnja kitica prehaja v prozni zapis. Na desni strani pesmi je ocitno pozneje s tintnim svinc­nikom pripisal: Kaj pomeni Ivan / Cankar za slovensko kulturo kulturo, kar je najbrž osnutek clanka ali predavanja, ki ga je Kosovel morda snoval. 25 Str. 198: Pozdravi: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil z besedo iz prvega verza. Kosovel je precrtal sklepna verza pesmi in sem jo poljubil/ v oci in se pod njo podpisal. Str. 199: Lastavica bela, ladja …: Besedilo pesmi je redek primer Kosove­lovega vzorno, lepopisno napisanega rokopisa z vsemi locili in pesnikovim pod-pisom. Najbrž jo je nameraval priobciti v kaki reviji. Str. 200: Svetovna kriza: Kosovel je v petem verzu prve kitice dvakrat podcrtal besedo clovecanstvo, zato je natisnjena poševno. – V Ženevi: tam je imelo sedež med prvo in drugo svetovno vojno Društvo narodov, ki je bilo neu­spešno. Str. 201: Kaos: Ob pesmi, ki jo je Kosovel napisal zgledno berljivo s crnilom, je še neberljiv zapis s svincnikom. Str. 205: Jezus z lucko: Prvotni naslov te božicne pesmi je bil Sveta noc, vendar ga je Kosovel precrtal in zapisal novega. Str. 207: Mati (ima majhen oltar): Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvi besedi prvega verza. Pesem je tretja pesem iz neznanega cikla. Str. 208: V cerkvi: Pesem, ki ni objavljena v Kosovelovem Zbranem delu, je Jasna Hrovat, ki je v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani uredila Kosovelovo zapušcino, objavila s faksimili prvih treh kitic in opombo v reviji Tretji dan 26, 1, št. 3/4, str. 12. – Rokopis pesmi je težko ber­ljiv, ponekod zabrisan. Jasna Hrovat in urednik te izdaje sta nekaj besed razbrala drugace, kot so bile razbrane v prvem natisu pesmi. V Kosovelovi zapušcini (škatla , I, 1.4) je ohranjen tudi tipkopis pesmi, ki ni Kosovelov; morda je Gspanov. V tipkopisu je pesem dvodelna, nekateri verzi se razlocujejo od rokopisa. Te razlike morda kažejo predelavo, ki najbrž ni Kosovelova. – Majnice: kraško poimenovanje španskega bezga ali lipovke (lat. Syringa vulgaris). – Šmarnice: ni mišljeno majsko cvetje (lat. Convallaria majalis), temvec verski obred, ki je dobil ime po tem cvetju; opravljajo ga v kato­liški Cerkvi vsak majski dan v cast sv. Mariji. – Ne bere šmarnic vec: ne bere vec besedila, ki je vsakodnevni sestavni del šmarnicnega obreda. – V prvi kitici ni jasno, ali je Kosovel zapisal še ali že; urednik te objave se je odlocil za še, ker se zdi bolj smiseln glede na pesemsko dogajanje. V tretji kitici, v cetrtem verzu, je mogoce besedo tisti prebrati samo domnevno; v petem verzu je namesto besede nad mogoce domnevno brati tudi besedo med. Ob pesmi je tudi zapis: Rože govorijo, kar nam je neizraznega, težko izgovorljivega, povemo z rožami. Rože damo, ker so simbol neizrazljivega duševnega vonja, ljubezni. Ali si cutila, draga, to, ko sem ti dal rože. Str. 210: Med ulicami: Druga polovica zadnjega verza tretje kitice je nejasno vijugasto obkrožena; ker niso pripisani nadomestni verzi, je urednik ohranil prvotni zapis. – Nikodem: ucen judovski teolog, clan strogo verske, pra­voverne judovske, Rimljanom sovražne stranke. Jezusa je obiskal ponoci, da bi se seznanil z njegovim naukom. Postal je njegov skrivni privrženec, zanj je neuspešno posredoval in z Jožefom iz Arimateje poskrbel za dostojen Jezusov pogreb. Prim. Sveto pismo, Nova zaveza, Jn 3,2. – V drugem verzu druge kitice je Kosovel najbrž prvotno zapisal križaj me, vendar je glede na nadaljevanje pesmi smiseln njegov težko berljivi popravek kaži me. Str. 211: Blagor: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil z besedo iz prvega verza. Razmiki med kiticami niso jasni, zato je razdelitev na kitice domnevna. Na koncu predzadnjega verza je najbrž pozneje pripisana beseda lju­bili; urednik je iz stilnih razlogov ni upošteval, ker se zadnji verz sklene z nedo-locnikom ljubiti. Str. 212: Šel je mladenic: – posredi: po sredini. – Njegove: Kristusove. Obstaja tudi varianta te pesmi, v kateri je predložna zveza v drugem verzu prve kitice napisana po sredi, na koncu tega verza stoji podpicje, za pomožnim gla­golom v prvem verzu druge kitice ni vejice, na koncu drugega verza iste kitice stoji podpicje in na koncu zadnjega verza samo pika. Ker je v tej varianti drugi verz druge kitice in v iskanju do konca dni okoren, saj je v njem in odvec ali pa verzu manjka pomensko dopolnilo, je urednik dal prednost zapisu z verzom in je iskal do konca dni, ker je pomensko in stilno boljši. Str. 213: Graditelj: Pesem je objavljena v: Ikarjev sen, str. 13, vendar ne kot tekstnokriticni prepis. Kosovel ni razlocno zapisal koncnega samoglasnika v neprvih sklonih samostalnika duša. Njegov tretji zapis v pesmi dopušca možnost, da ga je mogoce brati kot dušo. Urednik te objave se je odlocil za sklonsko obliko duši, saj je zaradi ujemanja s ponovitvama v prejšnjih dveh kiticah bolj verjetna. Na konec tretjega in zacetek cetrtega verza zadnje kitice je Kosovel napisal besedno zvezo njegov ukaz Boga, v kateri je svojilni zaimek njegov odvec, zato ga je urednik izpustil. Pesnik se je pod pesem podpisal. Str. 214: Clovek: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvi besedi prvega verza. Zadnji verz druge kitice je mogoce prebrati domnevno. Pri­ 2 pisi s svincnikom nad nekaterimi besedami so najbrž Gspanovi ali Ocvirkovi in kažejo, kako sta se eden ali drugi urednik objav Kosovelovih pesmi mucila z razbiranjem posameznih besed. Pod pesmijo je zapis: Svoboda zvezd. / Srecko. Str. 215: Mož v tuji obleki: Nad zadnjo kitico je Kosovel potegnil kratko crtico, vendar je glede na motiviko ni mogoce imeti za samostojno pesem. – Pod pesem Za goro je Kosovel zapisal spodnje besedilo, za katerega se je po prepisu pokazalo, da je pesem v prozi, saj je konce vrstic dolocil rob papirja, na katerega je napisana. Izjema je samo zadnja vrstica, ki je napisana samostojno. Zaradi poudarjene religiozne motivike ni besedilo natisnjeno v opombi k pesmi Za goro, ki ni religiozna, temvec pod motivno sorodno pesmijo Mož v tuji obleki. Ker bese­dilo ni naslovljeno, ga je urednik naslovil po prvih dveh besedah: Nad Rožnikom Nad Rožnikom se zgrne vecer; stopim med crnimi lesovi in moj obup je temnejši od gozda. Tiho grem na hrib kakor na gomilo skrivnosti. Stopim v cerkev: tišina, molk, tema; bolesten od nevere zakricim: »Kristus, Kristus, razodeni resnico!« Str. 216: Rahlo potapljam se: – On: Jezus Kristus. – V zadnjem verzu stoji za besedo Njega vprašaj, ki ni logicen glede na stavek, ki ga koncuje. Za vpra­šajem je Kosovel zapisal Ki, vendar stavka ni nadaljeval, temvec je cez Ki zapisal ni in piko. Zaradi teh jezikovnih razmerij urednik ni upošteval vprašaja, temvec besedo ni in locilo za njo. Pod pesmijo je Kosovelov podpis. Str. 219: Pred cerkvijo: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvih dveh besedah prvega verza. Tretje besede v drugem verzu prve kitice ni mogoce zanesljivo prebrati, mogoci sta besedi: žarijo ali zrejo. Urednik se je odlocil za drugo, ker je glede na pomen celega verza bolj verjetna. Pesem se konca z verzoma, katerih drugi polovici ni mogoce prebrati, kar je v prepisu nakazano z oglatima oklepajema in tremi pikami. Tudi predzadnja beseda v predzadnjem verzu vse je domnevna, saj jo je mogoce prebrati tudi kot ven. Pod pesmijo je med pripisi mogoce prebrati: In ocišcenje je zemeljski cilj mojega življenja. Na desni strani pesmi, navpicno, pa: Krvavi biser. Str. 220: Dalec, dalec: Pesem je objavljena v: Ikarjev sen, str. 5, vendar ne kot tekstnokriticni prepis. Nad pesmijo je zapisana rimska številka III, zato je besedilo tretja pesem neznanega cikla. Ker je pesem brez naslova, jo je ure­dnik naslovil po prvih dveh besedah prvega verza. Pod pesmijo, ki je napisana s crnilom, je pesnikov podpis. Na desni strani pesmi je njegov pripis s tintnim svinc­nikom: Enemu cednost / kar je drugemu greh. Drugo vrstico je pesnik podcrtal. Str. 221: Po morju plava: – Jadrenica (starinsko): jadrnica. Str. 222: Dežela: Kosovel je pesem napisal s svincnikom, tretji verz in prvi dve besedi cetrtega verza pa je napisal s tintnim svincnikom. Pod pesem se je pod-pisal. Na grobu prijatelja – najbrž Branka Jeglica (103–120), ki mu je Kosovel napisal tudi nekrologa (prim. ZD III, Ljubljana 1, str. 15, 1044–104). Z Jeglicem si je Kosovel tudi dopisoval (prim. ZD III, str. 2–25, 10–101). Str. 223: Majska mesecina: V petem verzu je beseda tišini domnevna, ker je zapis nejasen. Pod pesmijo je nekaj okrajšanih in nejasnih besed, ki niso pomensko povezane s pesmijo. Str. 224: Zakaj so ljudje: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvem verzu. Str. 225: Pesem (Obljuba Mariji): Podnaslov je poševno natisnil urednik te objave. Pesem dokazuje, da Kosovel ni pisal proti koncu življenja zgolj kon­struktivisticnih pesmi, temvec tudi stilno manj radikalne pesmi. Ob desni strani rokopisa je Kosovelov pripis Pojde poprav.[avljena] v tisk. To se ni zgodilo. V Kosovelovi zapušcini (škatla , I., 1.4) je ohranjen tudi tipkopis te pesmi, ki prav gotovo ni pesnikov, vendar se skoraj povsem ujema z rokopisom. Str. 226: V družbi prijateljev: Ker pesem ni naslovljena, jo je urednik naslovil po prvi polovici prvega verza. Str. 227: To ni bil ogenj: Kosovel je na koncu prvega verza druge kitice napisal besedo tistih, ki jo je potem precrtal in nadnjo napisal mojih, ki je zaradi razlitega crnika precej nejasna. Pod pesmijo, ki je napisana s crnilom, je pripis s svincnikom: Clovek – borec se mora / boriti za svoje ideale [podcrtana beseda] / šele v borbi se izkaže njegova moc in / znacaj. On je poslanec / svojih idej. Str. 228: Sam z bolestjo: Ker je pesem brez naslova, ga je urednik dodal iz zacetnih besed prvega verza. Na istem listu je s svincnikom, vendar v nasprotni smeri, zapisana tudi pesem, katere prvi verz se glasi V treh urah naglih. Str. 229: Sonce (In sonce življenje): Pesem ni naslovljena, zato jo je urednik naslovil po drugi besedi prvega verza, ki v pesmi pomensko dominira. Prva polo­ 2 vica prvega verza je ocitno elipsa: sonce je življenje. Sklepno besedo prve kitice je Kosovel podcrtal, zato je natisnjena poševno. Pod pesmijo je potegnil crto, podnjo pa pripisal tri podcrtane besede, od katerih je mogoce prebrati samo Pokopališce na. Besede je mogoce imeti za naslov pesmi ali osnutek zacetka nove, motivno sorodne pesmi. Pod pripisom morebitnega naslova je mogoce prebrati še besede: Veseli pogovori umrlih, od katerih sta prvi dve besedi podcrtani. Str. 230: Ta smeh: Pod sorazmerno dobro berljivo pesmijo je hlasten pripis, morda prozni osnutek, od katerega je mogoce prebrati besede: Ljubezen za klavirjem […] Trst […] On pride ko ga ona vara z njim. On ostane v sobi. Str. 231: Da mi je mogoce: Pesem je objavljena v: Ikarjev sen, str. 205, vendar ne kot tekstnokriticni prepis. Kosovel je precrtal prvotni prvi verz druge kitice: Ker vem, da ti in jaz, oba in prvotno drugo polovico prvega verza v zadnji kitici: V daljo stopam. – Majnica: kraško poimenovanje španskega bezga ali lipovke. Prim. pesmi Bolestni obraz in V cerkvi in opombe k njima v tej knjigi. Kosovel se je pod pesem podpisal. Str. 232: Hladni ocean: Kosovel je pesem napisal na dva lista. Po glavnem motivu pesmi je mogoce sklepati, da je besedilo nastalo vzporedno s ciklom Tra­gedija na oceanu. Ker pesem ni naslovljena, ga je urednik naslovil po drugi polo-vici prvega verza. Nad pesmijo je zapisan fragment neznanega proznega besedila, pod katerega se je Kosovel podpisal: potapljajocih se ljudi, ki se ljubita. Kakor sem rekel: Ta clovek bruhne v vrata, odpre sobo. A soba je prazna, hladna, le luc samuje v široki praznoti, luc, ki jo je pozabil ugasniti ta clovek, ko je stopil na mracno ulico. Novo svetlo življenje. Pod pesmijo sta dva popolnoma precrtana verza, pod njima pripis Prišel sem iz mesta in z vecjimi crkami dvakrat podcrtana beseda Labirint. KAZALO I Otroci na soncu .............................................................................................  Metulji ............................................................................................................  Crnokrilci .......................................................................................................  Mravljice na poti .......................................................................................... 10 Dete gleda utrinek ....................................................................................... 11 Lucka na oknu ............................................................................................. 12 Zacuti, otrok ................................................................................................ 13 II Fant iz zelenega Štajerja .............................................................................. 1 Mlinar iz Raše .............................................................................................. 1 Stražnik ........................................................................................................ 1 Fantje, fantje ................................................................................................ 20 Za kitaro ...................................................................................................... 21 Romanca (On, on je bil velik boem) ........................................................... 22 Gazela ........................................................................................................... 23 III Tam od morja .............................................................................................. 2 Za njo! .......................................................................................................... 2 Koliko ur! ..................................................................................................... 2 Ladja odhaja ................................................................................................ 30 Car stoletij .................................................................................................... 31 Odprta vrata ................................................................................................. 32 Tiho žarenje ................................................................................................. 33 21 Moja pot ....................................................................................................... 34 Kakor pokrajina .......................................................................................... 35 Spomnil se je ................................................................................................ 36 Trgatev na Krasu ......................................................................................... 3 V gostilni ...................................................................................................... 3 V kraški kuhinji ........................................................................................... 3 Mokri so klanci ............................................................................................ 40 Pa ob klancih ............................................................................................... 41 Zjutraj .......................................................................................................... 42 Polna tihote ................................................................................................. 43 Ob lucki ....................................................................................................... 44 Kraški kruh .................................................................................................. 45 Nocoj sem z vami ......................................................................................... 46 Mati, s teboj! ................................................................................................ 4 Mesec nad mestom ...................................................................................... 4 Vita dolorosa I–II ........................................................................................ 4 Tiho je vstajalo ............................................................................................. 50 Tih vecer ...................................................................................................... 51 Življenje je veselo ......................................................................................... 52 V kavarni ...................................................................................................... 53 Govornik ...................................................................................................... 54 V medli luci .................................................................................................. 55 To je tako ..................................................................................................... 56 Gaji ............................................................................................................... 5 Jesen ............................................................................................................. 5 Stopinje ........................................................................................................ 5 Predpomlad ................................................................................................. 60 Fantasticne sence ......................................................................................... 61 Kogar ucaral si ............................................................................................. 62 Bled .............................................................................................................. 63 Drevo ............................................................................................................ 64 Prijatelji ....................................................................................................... 65 Ponoci .......................................................................................................... 66 Za goro ......................................................................................................... 6 Potopi se ...................................................................................................... 6 V mirno sivino ............................................................................................. 6 IV Pri okencu je gledala ................................................................................... 3 Zjutraj .......................................................................................................... 4 Veter ............................................................................................................. 5 Trubadur ..................................................................................................... 6 Samotni grad ...............................................................................................  Še te ljubim (Romanca) ...............................................................................  Postavila si predme zastor sanj ...................................................................  Tiha družba I–VI ......................................................................................... 0 Zlato pivo ..................................................................................................... 4 Moji veceri ................................................................................................... 5 Vecer zmagoslavja ........................................................................................ 6 V sanjah si ....................................................................................................  Temna svila polnoci ....................................................................................  Tristis amor ................................................................................................. 0 Anfisin rojstni dan ....................................................................................... 1 Bianca .......................................................................................................... 2 Žena ............................................................................................................. 3 Impresija: 1 .................................................................................................. 5 Tihi, crni lasje .............................................................................................. 6 Želja .............................................................................................................  Za zastrtimi okni .........................................................................................  Pisal bi .........................................................................................................  Jesen ........................................................................................................... 100 Siv pajcolan ................................................................................................ 101 Objet ........................................................................................................... 102 Tiha jutra ................................................................................................... 103 Pod vecer ................................................................................................... 104 Tihe besede ................................................................................................ 105 Zdaj se poslavljam ...................................................................................... 106 Rekli so mi ................................................................................................. 10 Rada bi ....................................................................................................... 10 Prazna je .................................................................................................... 10 Lepa Vida ................................................................................................... 110 Ona in jaz ................................................................................................... 111 Tišina ......................................................................................................... 112 23 Velika noc .................................................................................................. 113 Trava .......................................................................................................... 114 Ti si tako majhna in lepa .......................................................................... 115 Tiho sije sonce ........................................................................................... 116 Zlate oblake gledam .................................................................................. 11 Pridi dež ..................................................................................................... 11 Oleandri ..................................................................................................... 11 Jaz pa mislim ............................................................................................. 120 Na laskih .................................................................................................... 121 Rad te imam .............................................................................................. 122 Vecer .......................................................................................................... 123 Ostal je lep spomin .................................................................................... 124 V treh urah ................................................................................................ 125 Kons ........................................................................................................... 126 Kons: M ...................................................................................................... 12 V Koliko krvi ................................................................................................. 131 Poetsko življenje ........................................................................................ 132 Pesniki! ...................................................................................................... 133 Poetski zbor ................................................................................................ 134 Pesniki, tihi preroki .................................................................................. 135 Teater ......................................................................................................... 136 Umetnost .................................................................................................... 13 VI Prišel je kraljevic ....................................................................................... 141 Bolestni obraz ............................................................................................ 142 Moj brat v jeci ............................................................................................ 143 Slovenska pesem umira ............................................................................. 144 Zarje sprošcenja ......................................................................................... 145 Govor poslanca Wilfana v Ženevi .............................................................. 146 Smrt prihaja ............................................................................................... 14 Ko bomo v grobih spali ............................................................................. 14 Sifiliticni kapetan ...................................................................................... 150 Kons št. 4516 ............................................................................................. 151 VII Splavarji ..................................................................................................... 155 Na pladnju ................................................................................................. 156 Moj prijatelj ............................................................................................... 15 Moj korak ................................................................................................... 15 Pacifizem ................................................................................................... 15 In kot je vidno ............................................................................................ 160 Nekdo je ubil komarja ............................................................................... 161 Pred kapitulacijami ................................................................................... 162 Mrtva sestra ................................................................................................ 163 Tatarbunar ................................................................................................. 164 Tam naj ...................................................................................................... 165 VIII Moj plašc .................................................................................................... 16 Kakor v jutru ............................................................................................. 10 Clovek na soncu ......................................................................................... 11 Na tleh ....................................................................................................... 12 Dobra, prijateljska roka ............................................................................. 13 Mlado celo je zakrvavelo ........................................................................... 14 Ne daj mi .................................................................................................... 15 Dvoje gesel I–II .......................................................................................... 16 Komu ......................................................................................................... 1 Poznaš ........................................................................................................ 1 Saj gredo .................................................................................................... 1 Mirjam ........................................................................................................ 10 Ugasnil je dan ............................................................................................ 11 Ob tihi nocni uri ........................................................................................ 12 Mrzla misel ................................................................................................ 13 Clovek iz polnoci ....................................................................................... 14 Vstanem od mize ....................................................................................... 15 Ozek je trotoar ........................................................................................... 16 Samosrecanje ............................................................................................. 1 25 O, da bi mogel ........................................................................................... 1 Mladi verujejo ............................................................................................ 1 Naše veselje ................................................................................................ 10 Pridi na sonce ............................................................................................ 11 Caša vode ................................................................................................... 12 Preženi strah, postani svoj ........................................................................ 13 Vprašanje sebi ............................................................................................ 14 Tvoje oci ..................................................................................................... 15 Ti, ki si me ubil ......................................................................................... 16 Iz pesmi silnih ........................................................................................... 1 Pozdravi ..................................................................................................... 1 Lastavica bela, ladja … .............................................................................. 1 Svetovna kriza ............................................................................................ 200 Kaos (Vse je razbito) .................................................................................. 201 IX Jezus z lucko .............................................................................................. 205 Tiho je v duši ............................................................................................. 206 Mati ............................................................................................................ 20 V cerkvi ...................................................................................................... 20 Med ulicami ............................................................................................... 210 Blagor ......................................................................................................... 211 Šel je mladenic ........................................................................................... 212 Graditelj ..................................................................................................... 213 Clovek ........................................................................................................ 214 Mož v tuji obleki ........................................................................................ 215 Rahlo potapljam se .................................................................................... 216 X Pred cerkvijo .............................................................................................. 21 Dalec, dalec ................................................................................................ 220 Po morju plava … ...................................................................................... 221 Dežela ........................................................................................................ 222 Majska mesecina ........................................................................................ 223 Zakaj so ljudje ............................................................................................ 224 Pesem (Obljuba Mariji) ............................................................................. 225 V družbi prijateljev .....................................................................................226 To ni bil ogenj ........................................................................................... 22 Sam z bolestjo ............................................................................................ 22 Sonce (In sonce življenje) .......................................................................... 22 Ta smeh ..................................................................................................... 230 Da mi je mogoce ........................................................................................ 231 Hladni ocean .............................................................................................. 232 Kosovelova zapušcina in njeno razkrivanje javnosti ................................ 235 Opombe ....................................................................................................... 255 2 Srecko Kosovel IZ ZAPUŠCIEEN CIN INE Pesmi, neobjavljene v Zbranem delu 2. natis Rokopise transkribiral, uredil, razpravo in opombe napisal Marjan Dolgan Pesnikova fotografija je iz Kartografske in slikovne zbirke NUK v Ljubljani Oblikovanje ovitka Marjan Dolgan Stavek in prelom Alenka Macek Izdajatelj Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU Za izdajatelja Darko Dolinar Založila Založba ZRC, ZRC SAZU Za založbo Oto Luthar Glavni urednik Vojislav Likar Tisk Littera picta, d. o. o., Ljubljana Naklada 350 izvodov © 2010, Založba ZRC Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789612541545