Leto 1898. 83 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XVIII. — Izdan in razposlan dne 27. aprila 1898. Vsebina: Št. 56. Ukaz o opravljanju volitev prisednikov in namestnikov obrtnih sodnij in pa prisednikov prizivnih sodnij na podstavi zakona z dne 27. novembra 1896. 1. 56. Ukaz ministrov za notranje stvari, pravosodje in trgovino z dne 23. aprila 1898.1. o opravljanju volitev prisednikov in namestnikov obrtnih sodnij in pa prisednikov prizivnih sodnij na podstavi zakona z dne 27. novembra 1896. I. (drž. zak. št. 218). Na podstavi §. 10., odstavka 4. v zakonu z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218) o vpeljavi obrtnih sodnij in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega delovnega, učnega in mezdnega razmerja se ukazuje: Ita/.pis i» priprava volitve. §■ I- Poziv za opravo volitev prisednikov in namestnikov obrtne sodnije in pa obrtnih prisednikov prizivne sodnije, kjer se ti določijo z volitvijo (§. 23. tega ukaza), se z razpisom političnega deželnega oblastva zgodi prvikrat na podstavi naredbe, ki jo ukrene pravosodni minister v porazumu z ministroma notranjih stvari in trgovine. Ta razpis, v katerem mora biti ustanovljen čas za opravo volitev in povedano število prisednikov in namestnikov, ki jih voli vsaka od obeh volilnih skupin (§. 7., odstavek 3., in §. 8. zakona o obrtnih sodnijah), je razglasiti v deželnem časniku in mimo tega z lepaki po občinah, spadajočih v okoliš dolične obrtne sodnije. Sprednja določila se uporabljajo tudi na nadomestne volitve (§. 14. zakona o obrtnih sodnijah) s tern razločkom, da mora politično deželno oblastvo pri nadomestnih volitvah, ki jih je opraviti praviloma od dveh do dveh let, izdati poziv za volitev uradoma, pri nadomestnih volitvah pak, ki postanejo potrebne vsled posebnih okolnosti, po predlogu zborne sodnije prve stopinje. Poziv za opravo pravilnih nadomestnih volitev se mora izdati v četrtem mesecu pred pretekom volilne dobe. § 2. V razpisu volitev, ki ga je razglasiti po §. 1., odstavku 2. tega ukaza v občini, je imetnike (namestnike, poslovodce,- zakupnike, voditelje obrata) tistih obrtov, na katere se razteza pristojnost obrtne sodnije, pozvati, da naj v osmih dneh po razglasu razpisa volitve v deželnem časniku, dado občinskemu glavarstvu svojega obratovališča pismeno na znanje podatke, potrebne za napravo volivskih imenikov obeh volilnih skupin. Javne trgovinske družbe, komanditne družbe, delniške družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, skupine, zavode in društva je pri tam pozvati, da naj likratu izmed oseb, poklicanih v njih namestovanje in v izvrševanje volilne (Slovenlsch.) 23 pravice, imenujejo eno ali največ dve, kateri bosta oddali za nje glasovnice. Vsi podjetniki (imetniki obrtov, namestniki, poslovodci, zakupniki, voditelji obrata) so na podstavi tega poziva dolžni, v ustanovljenem roku napraviti in v prvem odstavku imenovanemu občinskemu glavarstvu priobčiti popoln imenik dne, katerega se je razglasil razpis volitve v deželnem časniku, v njih obratih opravilo iinajočih moških in ženskih delavcev (§. 5. zakona o obrtnih sodnijah), ki so dokončali dvajseto leto življenja, delajo najmanj že eno leto v domači deželi in ne spadajo v stan učencev (§. 8., odstavek 4. zakona o obrtnih sodnijah) Ti imeniki morajo zlasti tudi obsegati tiste delavce, ki delajo za obral proti nagradi zunaj obrto-vališča (§. 5., lit. c zakona o obrtnih sodnijah). Občinsko glavarstvo sme predpisati rabo določenih obrazcev za zglasila, potrebna za napravo vo-livskih imenikov. §■ 3. Glavarstva občin, ki spadajo v okoliš obrtne sodnije, morajo za vsako volilno skupino napraviti ločene volivske imenike in jih najpozneje v tretjem tednu po razglasitvi razpisa volitve v deželnem časniku razgrniti v občinskem uradu vsakemu v pregled. llkratu je v občini razgrnitev javno razglasiti ter določiti za reklamacije rok osmih dni, računjaje od dneva razglasa. Po en istopis obeh volivskih imenikov mora občinsko glavarstvo v roku, oznamenjenem v prvem odstavku, priobčiti obrtnemu oblaslvu prve stopinje, katero je po §. 10. zakona o obrtnih sodnijah pristojno za odločbo o reklamacijah. §. 4. V volivski imenik volilne skupine podjetnikov je vpisati po abecednem redu imena tistih oseb (pri trgovinski sodniji vpisanih fircm) in podjeteb, katerim pristoji dne, ko se razglasi razpis volitve v deželnem časniku, po določilih §§. 3., odstavka 1., in 8., odstavka 1. v zakonu o obrtnih sodnijah aktivna volilna pravica v tem volilnem razredu in kateri niso po zmislu §. 8., odstavka 5. v zakonu o obrtnih sodnijah izključeni od aktivne volilne vpravičenosti. Glede obrtov, obratovanih po namestnikih (po-slovodcih) ali zakupnikih, je postaviti v volivski imenik namesto imena obrtnega imetnika ime namestnika (poslovoden) ali zakupnika. Glede obrtnih podjeteb, katere obratujejo v §. 8., odstavku 3. zakona o obrtnih sodnijah imenovane družbe, zadruge itd., je poleg njih imena (firme) vzprejeti tudi imena namestnikov, poklicanih za izvrševanje volilne pravice, in pri državnih obratih ime uradno postavljenega voditelja obrata (§. 2., odstavek 1. tega ukaza). Kadar je dve ali več, krajni in stvarni pristojnosti iste obrtne sodnije podvrženih obrtnih podjeteb, ki so predmet posebnih obrtnih vpravičenosti in se izvršujejo v prostorno ločenih obratovališčih, združil podjetnik, namestnik (poslovodec) ali zakupnik, pristoji temu podjetniku, namestniku (poslovoden) ali zakupniku vsake teh podjeteb izvrševanje volilne pravice in je potemtakem vpisati njegovo ime v volivski imenik dvakrat, oziroma večkrat. §• 5. V volivski imenik volilne skupine delavcev je vpisati imena dne, ko se je razglasil razpis volitve v deželnem časniku, po določilih §. 3., odstavka 1., §§. 5. in 8., odstavka 4. v zakönu o obrtnih sodnijah v ti volilni skupini volilno pravico imajočih oseb, zoper katere ni nobenega v §. 8., odstavku 5. zakona o obrtnih sodnijah navedenih izključilnih vzrokov. Vpis je opraviti tako, da se imena pri isti pod-jetbi delajočih delavcev sestavijo po abecednem redu v eno skupino in se tako narejene skupine navedejo po redu, ki velja za volivski imenik podjetnikov. §• 6. Reklamacije zoper volivski imenik smejo volilni vpravičenci dotične volivske skupine v neodloživem roku, določenem v §. 3., odstavku 2. tega ukaza, podati pri glavarju občine, katera je naredila volivski imenik. Te reklamacije se smejo nanašati ali na to, da se ni gledalo na lastno volilno pravico, ali pa na vzprejete druge osebe, ki nimajo volilne pravice, ter morajo biti v prvem primeru opremljene s pomagali in listinami, ki služijo v presojo pravnega vzroka reklamacije. Došle reklamacije mora v treh dneh po preteku roka za reklamacije občinski glavar, in to kolikor moči pojasnivši h kratu povedbe, merodajne za presojo pravnih razmer, priobčiti v odločbo obrtnemu oblastvu prve stopinje. §• 7. Zoper odločilo obrtnega oblastva prve stopinje je dopuščena udeleženim strankam pritožba do političnega deželnega oblastva, katero odloča dokončno (§. 10., odstavek 1. zakona o obrtnih sodnijah). Pritožbo je vložiti v treh dneh po vročbi odločila obrtnega oblastva pri občinskem glavarstvu (§. 8., odstavek 1. tega ukaza). §. 8. V kolikor je pri reklamaciji krajna ali stvarna pristojnost obrtne sodnije glede določenega obrata kot pogoj volilne pravice v eni izmed obeh volilnih skupin dvomna, je izpraviti volivska imenika obeh volilnih skupin v vzajemnem skladu po meri pravnomočnega oblastvenega odločila. Kadar pak meri reklamacija samo na osebne pogoje volilne pravice podjetnika ali delavca (starost, trajanje delovne dobe v domači deželi ali izključilne vzroke), prihaja o lem izdano odločilo v poštev samo za sestavo tiste volilne skupine, kateri pripada rekla-mujoča stranka, in za tiste osebe, na katerih volilno pravico se nanaša reklamacija. Reklamacijska odločila oblastev morajo izrečno obsegati ukazila, ki jih je zastran izprave volivskih imenikov izdati po zmislu sprednjih odstavkov. Drugi kakor po vsebini pravnomočnih reklamacijskih odločil pogojeni uradni izpravki volivskih imenikov so od časa, ko se ti razgrnejo javno (§. 3., odstavek 1. tega ukaza), izključeni. Pri obrtnih oblastvih prve stopinje ležeče isto-pise volivskih imenikov (§. 3., odstavek 3. tega ukaza) morajo ta oblastva po meri pravnomočnili reklamacijskih odločil izpraviti vsaki krat takoj. §. 9. Občinsko glavarstvo mora nemudoma izpraviti volivske imenike po meri ukazil, izdanih v pravnomočnih reklamacijskih odločilih (§. 8., odstavek 3. tega ukaza), in vročiti potemtakem volilno pravico imajočim osebam, oziroma zakonitim zastopnikom v §. 8., odstavku 3 zakona o obrtnih sodnijah imenovanih družeb, zadrug itd. uradne volilne poverilnice (§. 10. tega ukaza) kolikor moči hitro. Osebam, zoper katerili volilno pravico se ni podala reklamacija, je vročiti volilne poverilnice nemudoma po preteku roka za reklamacije. Osebam, spadajočim v volilno skupino delavcev, je opraviti vroČbo praviloma v obrtovališču. Kjer se to zdi potrebno zastran pospešbe, se sme opraviti vročba tudi po pošti, na obrtovališčih ali v stanovanjih. Volilne vpravičence, katerim se ni tri dni pred volitvijo vročila poverilnica na noben v sprednjem odstavku oznamenjen način, je pozvati z javnim, v dotičnein kraju navadnim razglasom, da naj pridejo po svoje volilne poverilnice. Ako obsega okoliš obrtne sodnije več občin, morajo glavarji drugih občin volivske imenike opremljene z uradnim potrdilom pravosti, priobčiti najpozneje osem dni pred volitvijo predstojniku tiste občine, v kateri je sedež obrtne sodnije. Glavar te občine mora priobčiti imenike obrtnemu oblastvu prve stopinje praviloma takoj, če se pa voh v oddelkih, potem, ko je napravil v §. 11., odstavku 2. tega ukaza omenjene posnetke iz voliv-skih imenikov (delne volivske imenike), ki jih mora ob enem priložiti, in to najpozneje 48 ur pred začetkom volitve. Najpozneje osem dni pred začetkom volitev se mora v vseh, v okoliš obrtne sodnije spadajočih občinah razglasiti, kakor je tam navada, čas začetka in konca volilnih opravil, in pa kraj, kje bodo. §• 10. Uradne volilne poverilnice, ki jih mora izdati občina, morajo imeti uradni pečal občine in se morajo, v kolikor je to mogoče z ozirom na dani čas in druge razmere, glasiti na imena volilnih vpra-vičencev. Volilno opravilo. §• H- Volilno opravilo je opraviti praviloma v tisti občini, v kateri ima obrtna sodnija sedež. Ako je z ozirom na število volilnih vpravičen-cev ah na krajne razdalje primerno, se sme volilno opravilo, naj si se razteza okoliš obrtne sodnije na eno ah na več občin, izvršiti v več, po prostornih ozemljih razdeljenih oddelkih. V takih primerih mora občinsko glavarstvo na sedežu obrtne sodnije napraviti za vsaki oddelek posebne delne volivske imenike (§. 9., predzadnji odstavek tega ukaza) in obrtno oblastvo mora za vsako volilno opravilo postaviti posebnega volilnega komisarja. Volilno opravilo je v isti volilni skupini razpisati za vse oddelke na isti dan. Skupni posledek v oddelkih opravljene volitve se oveduje, če obsega okoliš obrtne sodnije eno ali več občin, pri oddelku na sedežu obrtne sodnije, če pa se v občini sami, v kateri je sedež te sodnije, voli v več oddelkih, pri tistem oddelku, ki ga v to določi politično deželno oblastvo. Volitve v obeh volilnih' skupinah se smejo opravili različne dneve ali pa tudi isti dan. V tem zadnjem primeru pak je določiti za vsako volilno skupino posebnega volilnega komisarja in poseben volilni prostor. Posamezna volilna opravila je dokončati praviloma v teku za to določenega dne. Vsa volilna opravila je določiti kolikor moči na taki čas, v katerem počiva obrtno delo v dotičnih obratih. Pri tem je paziti na to, da se kolikor moči malo omeji delavcem pristoječi nedeljski pokoj in se jim zlasti pusti neprikrajšan potrebni prosti čas, da gredo k nedeljski ali prazniški predpoldanji službi božji (člen V., IX. in XIV. zakona z dne 16. januarja 1895. h, drž. zak. št. 21). Po določilih tega paragrafa potrebna okužila morajo biti obsežena v krajnih razglasilih (§. 9., zadnji odstavek tega ukaza). §. 12. Po §. 10., odstavku 2. zakona o obrtnih sodnijah z vodbo volitve po obrtnem oblastvo poverjeni volilni komisar mora skrbeti za vzdržbo miru in reda pri volilnem opravilu in za izpolnitev določil zakona in teli volitvenih predpisov. V tem zadnjem oziru je sosebno dolžan, če nastanejo dvomi o istösti kakega volivca ali o veljavnosti oddanih glasov, odločiti o tem, in to, ko so se, če treba na kratko, opravile potrebne pozvedbe. ' Odločiti je vselej pred sklepom volilnega opravila. Zoper te odločbe in pa zoper volilno postopanje sploh in zoper ugotovitev volitvenega posledka ni dovoljeno, poprijeti se priziva. Vgovori zoper volilno vpravičenost v volivski imenik vpisanih oseb so dopustni med volilnim opravilom samo v toliko, v kolikor se izvajajo iz zakonitega izključilnega vzroka, ki je nastopil po preteku roka za podajo reklamacij zoper volivske imenike. Volilni komisar se sme za oskrbovanje sebi naloženih opravil posluževati pomoči oseh, ki se mu zde pripravne, od katerih pa mora večina imeti volilno pravico v dotični volilni skupini. O volilnem opravilu je napraviti zapisnik, katerega morajo podpisati volilni komisar in pa osebe, ki jih je on privzel za pomaganje. §.13. Volilni komisar mora dne, katerega je volitev, ob določeni uri in v prostoru, določenem za to, začeti volilno opravilo ne gledé na število došlih volivcev. §• H. Voli se tako, da vsaki v volivski imenik vpisani (§§. 4., 5. in 9. tega ukaza) volilni vpravičenec odda glasovnico sam. Glasovnice morajo hiti vravnane tako, da se dii natančno razvideti, katere v nji po imenu navedene osebe naj bodo po nameri volivca voljene za prised-nike ali namestnike obrtne sodnije ali za obrtne pri-sednike prizivne sodnije (§. 231 tega ukaza). Vsaka v glasovnico vpisana oseba mora biti oznamenjena s povedbo imena in priimka in pa stanu in stano-vališča. V volilni skupini podjetnikov smejo ženske izvrševati svojo volilno pravico tudi po namestniku, in to ali po zakonskem možu ali pa posebej pooblaščenem drugem moškem (§. 8., odstavek 2. v zakonu o obrtnih sodnijah). Osebe, ki niso vpisane v volivski imenik, so izključene od glasovanja. Kadar se dvomi o istosti volivca, tedaj se mora la, če pripada stanu podjetnikov, izkazati s pridob-ninskim listom ali z listino, ki določa njegovo obrtno pravico, ako pa zahteva volilno pravico v volilni skupini delavcev, z delavskimi bukvicami ali z udnico kake bolniške blagajnice, oznamenjene v §. II,, točka 1. do 4. in 6. zakona z dne 30. marca 1888. I. (drž. zak. št. 33). Volilni komisar sme po meri konkretnega primera zahtevati ali za dopustne izreči tudi druge dokaze istosti. §• 15. Glasovati je tako, da oddadd volivci svoje glasove po ukazilu volilnega komisarja ali po redu, kakor se oglasé, ali pa po redu, v katerem se pokličejo po njih vpisu v volivskem imeniku. Volilni vpravičenci, kateri pridejo v tem zadnjem primeru v volilni zbor, ko je bilo njih ime že poklicano, smejo oddati svoje glasovnice še le, ko se je prebral ves volivski imenik, ter se morajo zastran tega oglasiti pri volilnem komisarju. Vsaki volivec mora, proden glasuje, izročiti svojo uradno poverilnico volilnemu komisarju, kateri jo da opečatiti in jo vrne potem volivcu. Osebe, katere nimajo nobene ali samo že opečateno poverilnico, se ne smejo pripustiti k glasovanju. Volilni komisar prevzame oddane glasovnice in jih dene v volilno posodo. On ukaže zabeležiti opravljeno glasovanje v stolpcu, določenem za to poleg imena volilnega vpravičenca, in pazi na to, da se ne oddâ v imenu istega volilnega vpravičenca več glasov. §. IG. Volilno opravilo mora volilni komisar skleniti ob določeni uri. Volivci, ki so došli v volilni prostor še pred pretekom te ure, se morajo vendar še pustiti k glasovanju. Kadar nastanejo okolnosti, katere ovirajo nadaljevanje ali sklep vovilnega opravila, tedaj sme volilni komisar določiti nadaljevanje na nastopni dan. Tako odredbo je, določivši začetek in konec dotičnega volilnega opravila, takoj razglasiti, kakor je v kraju navada. Kadar se volilno opravilo pretrga, tedaj mora volilni komisar shraniti oddane glasovnice in volilne spise pod uradnim pečatom. §• 17. Po končanem volilnem opravilu mora volilni komisar vzeti glasovnice iz volilne posode in jih sešteti, na to pa je takoj začeti skrutinij. Kadar obsega glasovnica več imen, kakor je volili prisednikov (prisednikov prizivne sodnije) ali namestnikov, tedaj se ni ozirati na imena, ki so v posameznih razpredelih postavljena na zadnje črez to število. Kadar je ime iste osebe oznamenjeno na kaki glasovnici v razpredelu za prisednike, namestnike ali prisednike prizivne sodnije večkrat, tedaj se šteje oddani glas Za dotični razpredel samo enkrat. Glasovi, kateri padejo na osebo, ki se po §. 9. zakona o obrtnih sodnijah ne sme voliti, kateri so navezani na pogoje ali katerim so pristavljeni nalogi za tistega, ki se ga hoče voliti, in pa glasovi, ki ne dado hrezdvomno spoznati ž njimi oznamenjene osebe, so neveljavni. S praznimi glasovnicami se ravna pri štetju glasov tako, kakor da bi ne bile oddane. §• 18. Posledek volitve mora po dokončanem skru-tiniju volilni komisar ugotoviti po določilih §. 10., odstavka 2. in 3. v zakonu o obrtnih sodnijah, ter ga oznaniti. Ako se je izvršilo volilno opravilo v oddelkih, morajo volilni komisarji drugih oddelkov priobčiti posledek sklutinija s priloženimi volitvenimi spisi tistemu oddelku, kateremu je po §. 11., odstavku 3. tega ukaza naloženo, poiskati skupni posledek. V tem primeru mora oznaniti posledek volitve tisti volilni komisar, ki je postavljen pri naposled imenovanem oddelku. Ako je potrebna oža volitev, mora volilni komisar precej odrediti, kar je za to potrebno po danih razmerah. Ožo volitev je opraviti po zmislu §. 10., odstavka 3. v zakonu o obrtnih sodnijah. Na njo se uporabljajo zmisloma določila §§. 11. do 17. tega ukaza in določila poprednjih odstavkov tega paragrafa s tem razločkom, da je pripustiti k glasovanju samo tiste osebe, ki so izvrševale svojo volilno pravico pri glavni volitvi in se morajo o tem izkazati s poverilnico, opečateno po §. 15., odstavku 3. tega ukaza. §• 19. Po volilnem komisarju zaključeni in zapečateni spis je predložiti obrtnemu oblastvu. To izda izvoljencem volilne potrdilnice in obvesti o posledku volitve zborno sodnijo, katera je po §. 9., odstavku 4. zakona o obrtnih sodnijah poklicana v odločbo o odklonih volitev. Imena za obrtno sodnijo voljenih prisednikov in namestnikov mora zborna sodnija dati na znanje predsedniku obrlne sodnije; istotako mu je priobčili po zborni sodniji dovoljene odklone volitev prisednikov in namestnikov, voljenih za obrtno sodnijo. Posebna določila za opravo volitve po določenih skupinah obrtnih obratov. §. 20. Kadar se pristojnost obrtne sodnije razteza po dopustnosti §. 3. v zakonu o obrtnih sodnijah na razne vrste velikih ali malih obrtnih obratov in se pokaže potrebno ali primerno, da so posamezne teh vrst zastopano po določenem številu prisednikov in namestnikov v obrtni sodniji ali v prizivni sodniji, tedaj smejo udeležena ministrstva ukazati, da je opraviti volitve po določenih skupinah obratov (§. 10., odstavek 4. zakona o obrtnih sodnijah). To okužilo se mora z natančnim naznanilom razdelitve skupin povdarjati tako v razpisu volitve, ki ga izda politično deželno oblastvo, kakor tudi v razglasilu občin (§. 1., odstavek 2. tega ukaza). V teli primerih je volivske imenike obeh volilnih skupin po predpisani razdelitvi skupin za vsako skupino posebej napravili, razgrniti in razglasiti (§. 3. tega ukaza). K določenim skupinam prideljeni podjetniki in delavci smejo izvrševati svojo volilno pravico samo v ti skupini. Reklamacije v volilni skupini podjetnikov volilno pravico imajočih oseh se smejo nanašati tudi na pridelitev lastnega obrala k določenim volilnim skupinam (§. G. tega ukaza). Pravnomočna odločila o reklamacijah, omenjenih v prednjem odstavku, imajo vselej to moč, da se tudi v dotičnem obratu delajoči delavci pridele v volilni skupini delavcev k tisti obrtni skupini, kateri pripada podjetnik v volilni skupini podjetnikov (§. 8. tega ukaza). Volilno opravilo se sme opraviti za dve ali več skupin iste volilne skupine vkupe. V takem primeru je postaviti za vsako skupino posebno volilno posodo; razen tega se smejo za razne skupine predpisati posebne barve ali druga na zunaj očitna ozna-menila glasovnic. Skrutinij je opraviti za vsako skupino posebej. Sicer se za obrtnosodne volitve v obče veljajoči predpisi uporabljajo slično na volitve po skupinah obrtnih obratov. V mejah teli predpisov se prepušča političnemu deželnemu oblastvu, za posamezne skupinske volitve ukreniti po meri posebnih okolnosli morda potrebna podrobnejša ukaziia. §- 21. Določila §. 20. lega ukaza je uporabljati so-sebno tudi na volitev prisednikov in namestnikov za oddelek obrtne sodnije, ki je določen za reševanje sporov med trgovci in njih služabniki. Volitev teli prisednikov in namestnikov je opraviti ločeno od drugih volilnih opravil (§. 21. zakona o obrtnih sodnijah). Določim prisednikov z žrebanjem. §. 22. Ako se, ker volitev nima uspeha, določijo po zmislu §. 15. v zakonu o obrtnih sodnijah prisedniki obrtnih sodnij z žrebom, mora zborna sodnija prve stopinje dati imena izžrebanih prisednikov na znanje predsedniku obrtne sodnije in obrtnemu oblastvu prve stopinje. Ako izžrebani prisednik odkloni sprejem službe in spozna zborna sodnija, daje odklon opravičen, je priobčiti to odločilo predsedniku obrtne sodnije in obrtnemu oblastvu, in določiti z žrebom drugega prisednika. Volitev obrtnih prisednikov za prizivno sodnijo. §. 23. Prisednike za prizivno sodnijo, ki je v okolišu obrtne sodnije (§. 11. ministrstvenega ukaza z dne 23. aprila 1898. 1., drž. zak. št. 57), volijo kakor prisednike in namestnike obrtne sodnije in likratu s temi do polovice podjetniki, do polovice pa delavci izmed sebe. Na volitev in nadomestno volitev in pa na izločanje teh prisednikov se uporabljajo v obče predpisi o volitvi in o izločanju prisednikov in namestnikov obrtne sodnije. Kadar se opravljajo volitve v obrtno sodnijo po §. 20. tega ukaza po skupinah obrtov, tedaj je po enako razdeljenih skupinah obrtov volili tudi prisednike prizivne sodnije. Število obrtnih prisednikov, ki jih voli za prizivno sodnijo vsaka volilna skupina vkupe ali vsaka obrtna skupina, mora biti povedano v razpisu volitev, ki ga izda politično deželno oblastvo, in v raz-glasilih občine (§. 1. tega ukaza). Oža volitev se gledé prisednikov prizivne sodnije opravlja samö tedaj, kadar je opraviti tako volitev tudi gledé prisednikov ali namestnikov obrtne sodnije po §. 10., odstavku 3. zakona o obrtnih sodnijah. Kadar ni imela volitev prizivnih prisednikov uspeha iz kakršnihkoli vzrokov, tedaj se uporabljajo slično določila §. 15. v zakonu o obrtnih sodnijah. Kadar je bila oseba, izvoljena za prisednika ali namestnika obrtne sodnije, izvoljena tudi za prisednika prizivne sodnije, tedaj je za njo v tem zadnjem svojstvu določiti namestnika po sličnosti §. 15. v zakonu o obrtnih sodnijah z žrebom. Izkaz o volitvi prisednikov in namestnikov obrtne sodnije in prisednikov prizivne sodnije. §. 24. V vodstvo volitev za obrtno sodnijo poklicano obrtno oblastvo mora o opravljenih volitvah prised- nikov in namestnikov obrtne sodnije in prisednikov prizivne sodnije dajati vsako leto trgovinskemu ministru izkaz po priloženem vzorcu. Izkaz je predlagati po političnem deželnem oblastvu v prvi polovici meseca februarja tistega leta, ki pride po letu, o katerem je dati izkaz. Ako v letu, o katerem je daLi izkaz, ni bilo volitev, je dati zanikajoče naznanilo. Tbun s. r. Kuher s. r. Baernreither s. r. Obrazec k ministrstvenemu ukazu z dne 23. aprila 1898. 1, drž. zak. st. uO. Izkaz o opravljenih volitvah prisednikov in namestnikov obrtne sodnije in prisednikov prizivne sodnije za obrtno sodnijo....................v........................ v toku leta 1 . . . Navodilo, kako jo spisati izkaz. Ta izkaz mora dati vsako leto obrtno oblastvo, poklicano v vodstvo volitev za obrtno sodnijo. I'o-dalke o posledkili volitev mora obrtno oblastvo vpisali v izkaz na podstavi zapisnika, katerega mora o tern pisati volilno opravilo vodeči uradnik obrtnega oblasiva, oziroma podatke pod črko