NAGRADI MESTA UUBLJANE Tovilu in KS Brezovica Novi prostori boljše počutje delavcev TOVIL - Tovarna vijakov Ljubljana na To-mažičevi 2, je zrel kolektiv. Označujejo ga nez-natna fluktuacija delavcev, resen pristop pri iz-polnjevanju proizvodnih in samoupravnih načr-tov in dogovorov ter stalno napredovanje. Če bi imeli še nekoliko več sreče pri nakupu strojev, ki jih je ža! mogoče dobiti le v tujini, bi jih karatkteriziral tudi znatncjši količinski porast proizvodnje. Sicer pa pri proizvodnji 1,5 miljar-de vijakov letno že vsak odstotck predslavlja krepak napredek. V TOVIL zaključujejo pomembno naložbo. Delavci SGP Grosuplje so postavili pct tisoč kvadratnih mctrov velik proizvodno-skladiščni objekt. Od 220 milijonuv dinarjcv, kolikor bo stala zgradba z opremo, so zbrali v tovarni do-brih 70 milijonov ali tretjino, dobrih dvajset odstotkov so prispevale delovne organizacije, ki so skupaj s TOVIL združene v SOZD Sloven-ske železarne, ostalo pa so dodale banke. V novo zgradbo bodo razporedili stabilno regalno skladišče s 5600 mesti, novo galvaniko, del orodjarne, del skladišča surovin in del proiz-vodnje. Skladišče že uporabljajo. S poscbnim visokoregalnim viličarjem vstavljajo vanj kon-tejnerje z vijaki. Monterji delovne organizacije PLAMA iz Podgrada te dni postavljajo opremo /a avtoma-tizirano linijo za cinkanje vijakov. V novi galva-niki bo mogoče letno pocinkati 3700 ton izdel-kov. Za čisto vodo bo skrbela povečana čistilna naprava. Lani so izdelali v TOVIL 2500 ton vijakov v debelini od 2 do 6 milimetrov. S tem je okrog 300 deiavcev in delavk zaslužilo 271 milijonov skupnega prihodka. V tcj vsoti je vključen 3,5 odstoten izvoz. Lctos načrtujejo za dva odstotka večjo proizvodnjo. Dosegli jo bodo z boljšim notranjim transportom, s povečanimi serijami in boljšo pripravo dcla. Načrtujejo, da bodo s tako proizvodnjo dosegli 309 milijonov dinarjev skupnega prihodka. Ob povečanem prihodku in dohodku bo večja tudi skrb za delavce. Tudi letos namcravajo kupiti šliri stanuvunja in delavcem razdcliti toli-ko sredstev za gradnjo in obnovitev stanovanj-skih hiš, kot jih potrebujejo. Po uspešnih zimskih počitnicah v (2) garso-njerah v Kaninski vasi pri Bovcu, bodo delavci TOVIL lahko prebili poletni dopust v desetih počitniških prikolicah v bližini Pulja, Medveje in na Krku. Že dosedaj so namenjali znatno pozornost organizirani prehrani. V novem objektu so ure-dili poleg skladiščno-proizvodnih prostorov tudi novo kuhinjo in jedilnico. S to pridobitvijo bo omogočeno še boljše počutje v tem delovnem kolektivu na Tomažičevi 2. . ' .)-:•. . ¦ ..";¦;.:¦•-. ¦¦¦.'¦ t S. J. Ko človek zaupa, ga lahko vodiš Ljudska obramba in družbcna samozaščita nista filozofiranje, ampak sta pogovor, prepriče-vanje, prepričanje, natančno delo in akcija. Vseh. Od šolarjcv do izkušcnih borcev in aktivi-stov NOB. Zavzetost pri opazovanju, varova-nju, pomoči in tudi boju. V miru, v času priprav-Ijanja na naravno katastrofo ali sovražnikov napad. Tudi izkušnja, da je vsakdo na predava-nju, pri usposabljanju, na vaji pridohil nckaj za lastno in skupno varnost ter bojno pripravljc-nost. To je miscl zapisana v krajcvni skupnosti Brezovica. Življcnjsko, skupno, kolektivno spo/nanje, sad pctlctncga nepretrganega front-ncga dcla krajanov in vodstva krajevne skupno-sti, družbenopolitičnih organizacij, organizacij in društev tcr enot civilnc in narodne zaščite. Vodstva, v katercga Ijudje zaupajo in mu zato tudi sledijo. Z drugcga zornega kota opazovano in pove-dano, odgovorni Ijudje v cclotncm družbencm delovanju v krajevni skupnosti, katcrcga dcl jc tudi SI.O, znajo prisluhniti potrcbam, žcljam, predlogom in problemom krajanov in jih skup-no rešiti. »Pri izpeljavi usposabljanja za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito še nismo ni-kogar opominjali,« so ugotavljali naši sogovor-niki. »Vcdno smo zagate rcšcvali doma in znali prcpričali tudi tistc, ki se na začetku niso stri-njali z nami,« so pojasnili ta uspeh. Mcd 1700 krajani Brezovice je 420 takih, ki lahko ncoborožcni, a strokovno podkovani, so-delujejo v SLO. Skoraj ni Brczovčana ali Bre-zovčanke, ki ne bi znal eno od pomcmbnih opravil. Pa naj bodo to šolarji, gasilci-pionirji, podmladkarji Rdečega križa, mladinci in mla-dinke, gasilci, člani ZRVS, pripadniki enol civil-ne in narodne zaščite, kmetje - trakloristi, go-spodinje, ki znajo mesiti in peči kruh. Na Brezovici proces podružbljanja Ijudske obrambe in družbene samozaščite še ni zaklju-čen. Vodi ga dogovorjeno in enotno SZDL. Dogovorili so se, da bodo za nadaljnc scznanja-nje s to tematiko vse družine naročile »Našo obrambo«, da bodo za nudenje samopomoči in prve medicinske pomoči usposobili tudi starejše občane ter da bodo za civilno zaščito pripravili primeren prostor v povečanem gasilskem domu. Dela nikdar ne zmanjka. Zato, ker niso takoj zadovoljni z opravljanjem nalog, ampak odkrite pomanjkljivosti tudi odpravijo. Ne zaradi pripo-ročil in zadolžitev »od zgoraj«, temveč na pobu-do krajanov, ki so tudi v Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti našli pravi smisel. Pa še to, sodelovanje s koordinacijskim odborom za SLO - DS pri OK SZDL in sekretariatom za LO pri občinskem IS je uspešno. STANE JESENOVEC