T. I. 
" 
TZGOREVANJEI' MEDICINSKE SESTRE V
PRAKSI
Tatjana Zargi
Moderna doba nalaga medicinski sestľi vse več opravil, hitrejši
delovni tempo, nove metode dela, vse večjo odgovornost in vedno
globji in zahtevnejši ođnos do bolnika. obveznosti na delovnem
mestu, ki se 
jim priđružijo še tiste v zasebnem življenju' včasih
privedejo do psihofizične izčrpanosti in demotiviľanosti' tapa lahko
vodi v krizo.
V svetu se z raziskovanjem t. i. "izgorevanja" 
zdravstvenih delavcev
ukvarjajo šele v zadry1h desetletjih. Med prvimi in najbolj zasluŽ'-
nimi tovrstnimi raziskovalci 
je 
Američanka Cristina Maslach, ki
je podala tudi definicijo tega sindroma.
''Izgorevanje'' 
(burn out) 
je posledica kľoničnega stresa tistih oseb,
ki delajo z bolnimi in trpečimi ljudmi, pri čemerje potrebna velika
mera odgovornosti ter osebne in čustvene angažiranosti.
ZNAKJ ''IZGOREVANJA''
* 
občutekizpraznjenosti, votlosti, odmaknjenosti od oseb in
dogajanja
* 
Negativno razpoloženje v odnosih do bolniko v in sodelavcev
* 
Izguba interesa inentuziazma
* 
občutek kľivde in nekoľistnosti, ki vodi v izgubo samospošto-
vanjana osebnem in poklicnem podľočju
Tatjana Žaľgi, VMS, onkotoški inštitut Ljubtjana
25

Ę
tl
I
POSLEDICE SE KAZEJO NA:
osebnem podľočju naťlzič,ni, čustveni, duševni in socialni ravni
ťlzlčnaraven - pomanjkanje energije, stalna utrujenost, slabost,
potrtost, nespečnost, bolečine v hľbtenici, slaba
koncęntrac ija, apatija...
čustvena raven - negotovost v odločanju' razburljivost, izguba kon-
trole in smisla za humor, pľepirlj ivost, pasivnost;
duševna raven - osamljenost' občutek notranje prazniĺe,željapo
zamenjavi delovnega mesta ali poklica;
socialna raven 
_ 
nasprotja in napetosti v kolęktivu, osamitev, ne-
zainteresiranost za sodelovanj e.
Vodnosu do bolnĺka
- poslabšanje osebnih stikov z bolnikom in svojci,
- nezadostna kakovost zdravstvene nege s terapevtskimi posledicami
Zmanjšujejo ugled zdľavstvene nege in ustanove
Negativno vplivajo na osebno žĺvljenje in na odnose v lastni
družini.
VZROKI
Vrsta dela
- stalno đelo z neozdravljivo bolnimi in umiľajočimi,
- stalen stik s človeškim trpljenjem,
- vprašanja bolnikov o diagnozi in prognozi,
- osebna navezanost na posamezne bolnike,
- Smrt bolnika inžalovanje,
- prehude delovne obremenitve,
- odgovornost' da ne pľide do napak (delo s citostatiki, novazdta-
vila, močni analgetiki...)
26

Neustľezn a or ganizacij a dela
- turnusno in nočno delo,
- pomanjkanje osebja,
- slabi delovni pľostori (svetloba, zračnost)'
- slaba razporeditev dela v skupini,
- vedno isto, teŽko delovno mesto,
- pomanj kanj e znĄa in poznavanj a novih postopkov,
- slabi medsebojni odnosi v ožji skupini, pomanjkljiva komunika-
crja.
Pomanj kanj e stľokovnega izpopolnjevanj a
PREPREČEVANJE''IZGOREVANJA'' 
je 
možno na administratir,ni
ravni z ustreznejšim načinom zaposlovanja in boljšo organizacijo
dela ter na osebni ľavni.
Organizactla dela
- razmejitev osebnih dolžnosti in odgovornosti, opis dela in nalog,
- razpoređitev delovnega časa in prostih dni, ki naj upoštevaželje
posameznikov,
- menj avanj e de lovne ga me sta znotraj de lovne or ganizacĹj e na želj o
posameznika,
- načľtovanje kĺatkih odmoľov med delovnim časom,
- izboljšanje delovnih razmet)
- vzpodbujanje delovne skupine k druŽenju tudi zunaj delovnega
mesta (proslave, iz|eti, večerj e),
- takoj šnj e odpľavlj anj e morebitnih nesporazumov ali celo pľepiľov
z ođkľitimpogovorom'
- vzpodbujanje in organiziraĄe strokovnega izpopolnjevanja in mo-
tiviranje osebja zazdrav način življenja,
- organizaclja skupnih oddelčnih sestankov, na kateńh naj bi v sode-
lovanju s psihologom poiskali psihično podporo delavcem,
- namesto kontrole delabi si morali prizadevatizakakovostno delo,
- pohvale zaslužnim delavcem.
Ż7

Ę
osebna merĺla
- vzďrževaĄe in obnavljanje notranje motivacije, ki 
je 
pripomogla
k izbiri tovľstnega poklica;
- vzpodbuj anj e altruističnega egoizma napodlagi samospoštov anja,
v smislu pozitivne naravnanosti, vedrosti in smisla za humor;
- varovanje zasebnegaŽivljenja, ločevanje službene in zasebne
plati življenj a,razl1č'ne aktivnosti v prostem času, ki niso v zvezi
s poklicem - hobiji, špoľt, rekreacija, kultura itn.;
-pazIjivo poslušanje sebe in drugih, sprejmimo se takšne, kot smo,
in ne iščimo vedno kľivde drugod;
- ne dovolimo, da mali nespoÍazumipovzročijo napeto in razburlji-
vo situacijo;
- ločimo med stľesom, ki ga povzročapreobilica dela in tistim, ki
nastane zar ađi pomanj kanj a o s ebne motivacij e 
;
- naučimo se ľeči ne, kadarnam ob preobremenitvi nalagajo še do-
datno delo;
- poiščimo si čas zameditacijo, sprostitev inpočitek, spreminjajmo
rutinska opravila s kančkom domiselnosti;
- razmišljajmo o duhovnosti in osebni ťrlozofiji, o poteku, vľedno-
tah in smislu Življen1a, naši vlogi pľi negi hudo bolnih in o neiz-
bežnosti smrti. S pogovori o smrti bomo morda spremenili lastno
in tudi bolnikovo mnenje o tem dokončnem dogodku;
- bogatimo svoj notranji svet z zadovoljstvom ob delu.
Nihče ni popoln, zato sprejmimo življenje tako kot 
je. 
Stresne
situacije in ''izgorevanje'' naj nam bodo izziv in cilj, ki prinaša
moŽnost izboljšanja in spremembe. Naučimo se opaziti znake,ki
napovedujejo hude stresne situacije in 
jih preprečimo že na samem
začetku.
Najboljša, resnično dobra delovna skupina zdravstvenih delavcev
ni le skupina, ki 
je 
skupaj Samo V dobrem, prijetnemvzdušju' ampak
skupina, kiznaskupaj doživljati težke in Žalostne trenutke, pa tudi
Ż8

ą
ľeševati raznovrstne probleme.
V onkološki ZN 
je 
žalostnih tľenutkov in problemov še posebno
veliko, zato 
je 
toliko bolj pomembna dobra skupina in nepretrgano
delo v smeri supervizije, sodelovanj a, dela v skupinah, da se rane,
ki nastajajo tudi zaselij o, oz' pozitivno rešijo problemi
Star pregovor pravi, da so ozdravljene brazgotine močnejše od
normalne kože, in če že ni mogoče spľemeniti smeri vetra, lahko
vsaj obrnemo 
jadra.
Literatura:
I. Glaus A., Senn H.J.: WHO Cares 
for 
the care givers? (Support care can-
cer 1996-4).
2. Lucentini M., Pąnnącci P.: Lą sindrome del burn out (Quadernidi cure
palliative 1993-3).
3. Gobba F., Sali D.: Rischi professionali in Ambito Ospedaliero (1994-
I 9s-202).
4' James ĺI, Field D.: WHo Has the Power? (European Journąl of Cancer
Caľe l996-5).
5. MasląchC.: La sindrome del burn out (Asisi, Citadella 1992).
6. Astudillo W, Mendinuetta C: Exhaustion Syndrome in Palliative Care
(Support Cąre cąncer 1996-4).
Ż9