Naš časopis, glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika, ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Tanja Hrovatin (odgovorni urednik), Franc Petelin (tehnični urednik), Rafael Jaklič, Miloš Mauri, Janez Pečar, Franc Fortuna in Janez Žnidaršič. Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Tisk tiskarna Krcsija, 61000 Ljubljana, Adamič-Lundrovo nabrežje 2 miri mam GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA Leto 5 Številka 33 APRIL 1977 V vseh jezikih sveta pomeni TITO eno; njegovo ime ni samo ime, je pojem, sporočilo, geslo, simbol in celo nadomestilo za ime narodov dežele in države, za tiste, ki sicer niso nikdar slišali ime Jugoslavije. TITO bo ostal zapisan v zgodovini ne le zato, ker je kot voditelj znal v vsakem trenutku poiskati izhod iz najhujše rešitve, marveč zavoljo zares redke lastnosti, da je odločno uresničeval narodova stoletna prizadevanja, človeške želje ter zgodovinsko razredno in narodovo voljo. Tovariš TITO se vedno obrača na mladi rod odkrito, tovariško, zaupno in skrbno, vendar tudi zelo odkrito odgovarja na negativne pojave in kritike. Vedno pa zahteva od mladih akcijo, kajti le z akcijo lahko mladi rod ter vsi delovni ljudje izpričajo svojo opredelitev za socialistično samoupravljanje in politiko Zveze komunistov Jugoslavije. Njegovih 40 let na čelu partije je usodno vtkanih v našo najnovejšo zgodovino — od njegovega boja proti frakcijam in za idejno enotnost ter akcijsko usposabljanje partije prek narodnoosvobodilnega boja do samoupravljanja. Zato mu bo najlepše voščilo za 85. rojstni dan naša akcijska enotnost in povezanost, večja odgovornost pri uresničevanju pred nami stoječih nalog: od uresničevanja zakona o združenem delu, ki je sicer zganil delovne ljudi v akcijo in sprostil neslutene ustvarjalne sile delavskega razreda in ljudstva, do enotnejše akcije za učinkovitejše uresničevanje družbenih sredstev, povečanja produktivnosti dela in izboljšanja poslovanja. 40-letnica prihoda Tita na čelo KPJ V boju za pravice delavskega razreda je lik in ime Tito postalo simbol revolucije, zgled tisočem komunistom v boju, da partija stopi na mesto voditelja delavskega razreda. Pot slovenske komunistične partije, ki jo je ta prehodila od ustanovnoega kongresa 17. aprila 1936 na Čebinah, pa do danes, označuje istovetnost idealov in ciljev, kljub mnogim bojem, krizam, ki so stali na poti in jih je v teh štiridesetih letih avantgardna sila slovenskega naroda morala premagati. Ta istovetnost idealov in ciljev se potrjuje tudi v zaupanju, da bo zks kot del zkj in kot vodilna sila vseh naših narodov in narodnosti odločno nadaljevala boj, katerega so pred 36 leti pod Titovim vodstvom pričeli biti tisoči naših borcev in katerih boj nadaljuje tudi danes delavski razred pod vodstvom tovariša Tita. Q1 dneh, ko pcaznujemo 4-0 letnico ustanovnega kongceSa OC^cS in W Letnico ptib&da to&ati&a Qita na celo <3tci>c^, 27. apzil - dan Otf, 1. ma£ - pcaznik dela, 6. ma£ - občinski pcaznik, 9.maj ~ dan zmage, 25. maj - dan mladosti in #5. tojStni dan tovaciSa Q7ita štelijo vSem delovnim ljudem in občanom občine čl?cfrnika veliko delovni^ uSpefrov pci izgeadnji Samoupravne Socialistične dcukbe cfkupSčtna abčineOfcfrnika <3)cu£benapaUUčne ocguniiiacijc <-fameupcaime Intece&ne AkaptiaSll cUcednlM»o »c^ai &a&opl&* NJIHOVA ŽIVLJENSKA SMER -KOMUNISTIČNA PARTIJA KRATKA PREDSTAVITEV TREH NAŠIH OBČANOV - PREDVOJNIH KOMUNISTOV v Beli krajini Za svoje junaško delo je prejel več odlikovanj: Medaljo za hrabrost Orden za hrabrost Orden zaslug za narod 111. stopnje VIKTOR GROM se je rodil 22. decembra 1906 na Stari Vrhniki v kmečki družini Že zelo zgodaj se je seznanil z marksistično miselnostjo in literaturo, z naprednimi idejami, ki jih je gojila komunistična partija. Tovariši so ga seznanjali tudi s stanjem, ki je takrat vladalo v svetu in še zlasti s porajajočim fašizmom V KP je bil sprejet avgusta 1940 v Brežicah, kjer je bil zaposlen vse do vdora Nemcev 1941. leta, ko je moral nazaj na Vrhniko. Takoj se je vključil v delo OF, zbiral kmečko mladino in jo vzgajal za odpor proti sovražniku. Decembra 1942. leta je odšel v partizane, v 2. bataljon Dolomitskega odreda. 1943. leta je bil ranjen in je odšel na zdravljenje, osvoboditev pa je dočakal TERClC ALOJZ - rojen 26. februarja 1905 v Šempasu. Ko mu je bilo 23 let, je pobegnil iz Italije v Jugoslavijo in našel delo v Ljubljani Seznanil se je z napredno-mislečimi ljudmi in v njegovem stanovanju so razmnoževali marksistično literaturo. Zaradi te so ga 1940. leta tudi zaprli Leta 1941 je bil sprejet v KP in, kot sam pravi, je v partiji videl edini izhod iz brezpravnosti, v kakršni je živel takrat delavski razred. Prav sprejem v KP, ki je bila nosilka idej humanističnega in revolucionarnega proletarskega internacionalizma, navdušenje ob sprejemu, mu je dalo novih moči, bilo upanje za boljšo prihodnost. Avgusta 1941 je odšel v partizane v Stisko četo. Osvoboditev je dočakal v Črnomlju, v partizanskih delavnicah. Tvariš Terčič je nosilec Partizanske spomenice 1941, prejel pa je še: Orden zaslug za narod III. reda Orden bratstva in jedinstva II. reda Orden partizanske zvezde III. reda Orden hrabrosti Orden za vojne zasluge z meči Medalja za hrabrost JANEZ OBID se je rodil 25. junija 1907 v Bukovju. Tudi on je leta 1929 pobegnil v Jugoslavijo in se kmalu seznanil z idejami, ki jih je gojila Komunsitična partija. V KP je bil sprejet februarja 1941. leta in ob okupaciji Jugoslavije je pričel takoj delati za OF. Leta 1942 je bil aretiran in zaprt v številnih zaporih v Italiji. 1943. je pobegnil iz zapora in se pridružil italijanskim partizanom. Decembra 1944. leta je odšel v NOV. Je nosilec partizanske spomenice 1941, prejel pa je tudi: Medaljo za delo Medaljo za hrabrost Medaljo zaslug za narod Orden zaslug za narod s srebrnimi žarki NAŠA AKTIVISTKA NJENO DELO - NAS VSAKDAN Tovarišico Cvetko Terčičevo, neumorno, požrtvovalno, vedno pripravljeno poprijeti za delo, kot da ji prav vedno nove delovne obveznosti dajejo moč in energije, veliko nas dobro pozna. Tovarišica Terčičeva se je rodila 1915. leta v Predmeji na Primorskem in je že v svoji rani mladosti občutila pritisk, ki ga je v tamkajšnjih krajih izvajal itali- janski fašizem Ko se je pričela 2. svetovna vojna, se je pod vodstvom Janka Premrla-Vojka vključila v delo OF, nekaj časa je bila tudi tajnica OF odbora, v januarju 1944. leta pa je odšla v partizane, v Bazoviško brigado, v kateri je bila najprej komisar čete, nato pa komisar bataljona. Bila je tudi trikrat ranjena. Osvoboditev je dočakala na Občinah, kjer so se odvijale hude borbe za osvoboditev Trsta in njegovega zaledja. Po osvoboditvi je bila še nekaj časa v Trstu, nato pa je odšla v Ljubljano na tečaj za radiotele-grafistko. Po demobilizaciji 1946. jo je pot zopet vodila po raznih krajih Primorske, od Ajdovščine, Kopra, do Postojne in Sežane. Za svojo hrabrost in požrtvovalno delo v borbi za osvoboditev slovenskega naroda je tovarišica Terčičeva prejela Red hrabrosti za vojne zasluge, Red dela s srebrnimi žarki, Medaljo za vojne zasluge, poleg teh pa ima številna odlikovanja še iz časa NOB. Tudi v povojnem času, vse do danes, je ostala tovarišica Terčičeva aktivna družbenopolitična delavka. Trenutno opravlja funkcijo sekretarja osnovne organizacije ZK v Sinji Gorici, je član častnega razsodišča pri občinskem komiteju ZKS na Vrhniki, član občinskega odbora ZZB NOV, član odbora aktivistov OF v Ajdovščini, aktivno pa sodeluje pri vseh pomembnih nalogah, ki jih opravlja krajevna skupnost. Prosimo vse borce NOB, aktiviste O F, skojevce, predvojne komuniste, da svoje spomine na čase naše revolucije pismeno ali ustno sporoče v uredništvo, kajti tudi to je ena od oblik, da dogodke iz revolucije obvarujemo pred pozabo. Prav ti prispevki bodo pomagali osvetliti zgodovino naše občine in v mladi generaciji razvijali tradicijo NOB in naše socialistične revolucije. OB 35-LETNICI SKOJ-a NA VRHNIŠKEM PODROČJU OBJAVLJAMO NEKAJ ČLANKOV IZ ARHIVA IN ZGODOVINE SKOJ JUGOSLAVIJE 1. bihaška republika Dnevi „Bihaške republike" bodo neizbrisno ostali v zgodovini našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. Tiste vojne dni je bilo osvobojeno ozemlje, edina oaza svobode v zasužnjeni Evropi, katere velikost bi lahko primerjali z velikostjo nekaterih evropskih držav. To osvobojeno ozemlje je bilo izbojevano na bojišču, kjer so sile našega narodnoosvobodilnega boja že nekaj mesecev nizale številne uspehe in zmage. Junaški podvigi in sile naših borcev, pa tudi cilji osvobodilnega boja in revolucije so žarčili z novo lučjo v tedaj gluho in pregaženo Evropo. Medtem ko so rodoljubi nekaterih držav šele sanjali o odporu proti fašističnemu zasuž nje vanju, je v naši državi že zdavnaj vzplamtela vseljudska vstaja, rasle so partizanske enote, naraščala je revolucija in kovala novo skupnost in boljši jutri s Titovim geslom bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Hkrati je bila to močna fronta našega boja, v katerem so okupatorjem in njihovim hlapcem zadali močne udarce, zmagi zaveznikov nad fašističnimi osvajalci in njihovimi mračnimi cilji v drugi svetovni vojni pa so veliko prispevali. V teh svobodoljubnih dneh je bil med drugimi pomembnimi zborovanji predstavnikov naših narodov tudi prvi kongres ZZAMJ. To je bilo edinstveno zborovanje protifašistične, rodoljubne in borbene mladine naše domovine v ognju osvobodilne revolucije in v času, ko so mladi v številnih deželah doživljali dneve okupacije in zasužnjenosti. Moč in polet svobodoljubnih idej je naprednemu mladinskemu gibanju naše dežele vcepil tovariš Tito, čigar prihod na čelo partije ter prihod Iva Lole Ribana na čelo SKOJ je pomenil usmeritev našega revolucionarnega gibanja k mladim, k njihovi množičnosti, protimilitaristični in protifašistični usmeritvi. Pomenil je zbi- ranje mladine na črti boja za socialno in nacionalno pravičnost, proti ločevanju naših narodov in razbijanju njihove državne celote. V naši oboroženi revoluciji je častno mesto zasedla naša mladina. V partizanske vrste je vnašala polet, mladost in moč, zmeraj je bila v prvih bojnih vrstah, tako na fronti kot v zaledju. Naši mladini za njeno množično udeležbo v partizanskih vrstah je izrekel priznanje tudi tovariš Tito: ,,S ponosom lahko ugotovimo, da je v naši narodnoosvobodilni vojski in partizanskih odredih 70 do 75 odstotkov borcev iz mladega rodu naših narodov.... Iz naših šestnajstletnih mladincev in devetnajstletnih fantov so postali heroji, kakršne smo redko imeli v zgodovini naših narodov." Svoje besede je mladina zmeraj potrdila tudi z dejanji. Vse to je prepričevalo naše revolucionarno gibanje, da ima v naši mladini svojo zanesljivo prihodnost. Mladi rod naše revoljcije je na svojih vojnih kongresih v Bihaču in Drvarju začrtal svojo pot v vojni in miru. Z odpovedovanjem in žrtvami za svobodo je skozi navdušenje in tovarištvo mladina odpirala nove strani naše zgodovine in ustvarjala svojo politično afirmacijo skozi enotno zvezo mladinskih sil Jugoslavije. Ta pot naše mladine je bila lahko revolucionarna in rodoljubna. Potekala je v duhu tistega sporočila partizanskega pesnika Gorana, čigar stihi so ravno tiste dni prvega kongresa mladine odmevali med mladimi „Krvnik! Ce za izdajo ponudiš mi srebra, iz njega si skujem nož, da ti ga zarinem v rebra!" Sedanji mladi rodovi morajo s ponosom . poudarjati vrednote, etiko in junaške podvige mladine SKOJ in ZZAMJ, po njihovih zgledih se morajo vrniti k virom in moči naše revolucije, ki jo je nosila mladost, ki je bila zmeraj obrnjena v prihodnost in zmeraj pripravljena graditi mostove ljubezni, ustvarjalnosti in miru. PEJIC TOMISLAV Kostnica v probratenem mestu Gonars. Ker fotografije o našem zadnjem obisku v Gonarsu niso bile še narejene, bomo več o tem objavili v majski številki. Danes naj zapišemo le-to, da so nas tudi to pot v Gonarsu prisrčno sprejeli in da dnevi obiskov resnično postajajo dnevi bratstva in prijateljstva, kot je dejal župan dr. Guido Tosso. NALOGE OBČINSKE ORGANIZACIJE SZDL PRI URESNIČEVANJU NAČEL KADROVSKE POLITIKE IN V ZVEZI Z VOLILNIMI OPRAVILI KADRI IN VOLITVE Uresničevanje družbene vloge in funkcije SZDL kot najširše demokratične zveze enotne fronte vseh delovnih ljudi in občanov ter enotne fronte njihovih organiziranih socialističnih sil zahteva čim konkretnejšo opredelitev nalog SZDL na področju kadrovske politike, še posebno zaradi konkretnih funkcij SZDL pri oblikovanju kadrovske politike ter v kandidacijskih postopkih. V temeljnih načelih Statuta SZDL Slovenije je zapisano, da: Delovni ljudje in občani v demokratičnem postopku v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije — oblikujejo načela in uveljavljajo razredno kadrovsko politiko — zagotavljajo usposabljanje družbenopolitičnih kadrov — zagotavljajo uresničevanje svojih volilnih pravic — oblikujejo programske usmeritve in družbene kriterije za izbiro kandidatov za delegate v samoupravne skupnosti in skupščine družbenopolitičnih skupnosti ter za nosilce drugih javnih funkcij — v okviru široke, organizirane družbenopolitične aktivnosti predlagajo in določajo kandidate za vse odgovorne družbene funkcije. Ker ima v uresničevanju samoupravnega socialističnega razvoja posebno mesto razredno usmerjena, družbeno dogovorjena in samoupravno uresničevana kadrovska politika, je potrebno uresničevanje vseh navedenih pravic in obveznosti gledati v tej luči. Osnovni nosilec te politike mora biti samoupravno organiziran delovni človek, ki si prav s svojo politično roganiziranostjo ustvarja pogoje za uresničevanje svojih samoupravnih pravic in obveznosti na tem področju. Kadrovska politika pa mora biti načrtna, dolgoročna, demokratična in jasna. V skladu s svojimi ustavnimi funkcijami prevzemajo organi- zacije Socialistične zveze v okviru svojih dejavnosti pomembnejše mesto v konkretnih aktivnostih vseh samoupravnih in političnih subjektov z namenom, da pospešijo proces dejanskega po-družbljanja kadrovske politike. Zato so organizacije Socialistične zveze dolžne stalno spremljati uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini. Le z aktivno vlogo in mobilizacijo vseh družbenih dejavnikov bo mogoče zagotoviti, da si bodo določila družbenih dogovorov o kadrovski politiki hitreje in učinkoviteje utirala pot v vsakdanjo prakso. Zato se morajo organizacije SZDL in druge subjektivne sile s svojimi dejavnostmi hitreje vsebinsko, organizacijsko in glede na metode dela prilagajati nalogam na področju kadrovske politike. V okviru svojih nalog morajo posvečati skrb zlasti tudi vprašanjem programiranja kadrov, njihovega poklicnega usmerjanja, načrtnega strokovnega in političnega usposabljanja, nagrajevanja po delu itd. Občinske organizacije Socialistične zveze imajo odgovorne naloge tudi pri oblikovanju kriterijev in meril za posamezne vodilne družbene funkcije v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, pri spremljanju uresničevanja kadrovskih kriterijev ob konkretnih kadrovskih rešitvah, pri spremljanju ustreznosti kriterijev in pri njihovem dopolnjevanju, pri spremljanju odgovornosti in javnosti dela nosilcev posameznih javnih funkcij. Zato mora biti dejavnost občinskih organizacij Socialistične zveze skupaj z ostalimi nosilci nalog na področju kadrovske politike usmerjena na reševanje vseh vprašanj s posebno zavzetostjo na uresničevanju sistema stalnih kadrovskih priprav na volitve. Vodstva občinskih organizacij SZDL morajo v obdobju neposrednih priprav na skupščinske volitve pravočasno oceniti ustreznost sestava delegacij, izvršnih organov in nosilcev vodilnih funkcij ter s tem v zvezi pravočasno opraviti potrebne naloge — od ugotavljanja morebitnih pomanjkljivosti v celotni strukturi delegacij in drugih organov, do oblikovanja dodatnih kriterijev kot podlage za vodenje aktivnosti pri evidentiranju možnih kandidatov za vse družbene funkcije. Osnova stalnih kadrovskih priprav na volitve je stalno evidentiranje možnih kandidatov za vse družbene funkcije. Je hkrati tudi javen, demokratičen in organiziran potek predvolilnih dejavnosti, ki zagotavlja, da bo proces demokratizacije volilnih priprav (ki ima največ možnosti za razvoj prav v fazi evidentiranja možnih kandidatov) še hitreje napredoval in s tem prispeval, da bo uresničevanje sprejetih družbenih načel kadrovske politike postalo dnevna samoupravna praksa. Vodstva občinskih organizacij SZDL morajo sodelovati tudi pri uresničevanju vseh tistih nalog, ki jih ima Socialistična zveza v kandidacijski funkciji kot koordinator dogovorov vseh družbenih dejavnikov na področju kadrovske politike. Posebno mesto v občinskih organizacijah Socialistične zveze imajo koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja kot posvetovalni in koordinativni organi vseh družbenopolitičnih organizacij v občini. Njihova osnovna naloga je, da obravnavajo aktualna vprašanja kadrovske politike in usklajujejo mnenja ter s tem omogočajo organizacijam in organom, ki so v njem zastopani, da zavzamejo do teh vprašanj enotna stališča. Njihova naloga je tudi, da sodelujejo pri ocenjevanju družbenopolitičnih vidikov posameznih kadrovskih rešitev in aktualnih pojavov v kadrovski politiki in o teh obveščajo vse zainteresirane organe in organizacije. Posebne naloge v občinski organizaciji Socialistične zveze pa so povezane tudi s stalno krepitvijo kadrovske politike v lastnih vrstah. Občinske organizacije SZDL, so dolžne usmerjati akcijo v uresničitev dogovora, da postane izvajanje kadrovske politike v organizacijah SZDL odgovornost vseh delovnih ljudi in vseh njihovih organiziranih socialističnih sil, na čelu z Zvezo komunistov. In prav od reševanja konkretnih kadrovskih vprašanj in rešitev na odgovornih mestih v SZDL je v marsičem odvisno tudi uresničevanje družbene funkcije Socialistične zveze. Osnova za kadrovanje na odgovorne funkcije v občinskih organizacijah morajo biti preizkušeni aktivisti SZDL družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij ter društev. Naloga občinskih konferenc je, da si ob vsaki konkretni družbenopolitični akciji s sistemom stalnega evidentiranja možnih kandidatov zagotovijo pregled aktivistov SZDL v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih, na ravni občine ter jih načrtno vključujejo v organe in oblike dela občinskih organizacij SZDL pa tudi v delo SZDL na regionalni in republiški ravni. Pomemben element kadrovske politike je tudi usposabljanje najširšega kroga aktivistov in funkcionarjev v SZDL. To pa je mogoče doseči le, če smo tudi za to področje dejavnosti ustrezno organizirani. Občinske konference SZDL so dolžne zagotavljati preko koordinacijskih odborov za družbeno izobraževanje celovit sistem družbenega izobraževanja in usposabljanja aktivistov SZDL. Na podlagi usmeritve republiške konference SZDL morajo vsako leto pravočasno sprejeti celovit program družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja v občini in spremljati njegovo uresničevanje. S samoprispevkom in požrtvovanjem Ligojnčanov, zlasti nekaterih posameznikov, bo v tej vasi kmalu rešen problem elektrike, ki je bila doslej tako slaba, da ni bilo mogoče uporabljati gospodinjskih in kmetijskih strojev. Gradnja avtoceste v Dragomerju. Žal pa v montažni stavbi na Drenovem Griču, kjer je uprava, nismo našli nikogar, ki bi nam kaj več povedal o delu na gradbišču. POSTANITE NAROČNIKI „NAŠE OBRAMBE" Ljudska obramba in družbena samozaščita postajata vse bolj sestavni del našega vsakdanjega življenja. Vsi občani med 15. in 60. leti starosti so po svojih možnostih in sposobnostih vključeni v obrambo domovine. Seveda pa vse priprave na obrambo niso namenjene izključno agresorjevemu napadu, ampak nam bodo koristile tudi ob naravnih oziroma drugih nesrečah, ki so v zadnjem času kar pogoste. Najpopolnejše Informacije in strokovne prispevke s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v Sloveniji lahko najdete v mesečniku „Naša obramba". Medtem ko je „Naša obramba" za pripadnike teritorialnih enot in rezervne vojaške starešine neobhodno potreben pripomoček za teoretično izpopolnjevanje, saj objavlja vsa gradiva za izpite, pa prinaša raznovrstne prispevke, ki so zanimivi tudi za druge občane. Oglejmo si nekatere teme oziroma področja, ki jih obravnava „Naša obramba": vse o orožju tako v preteklosti kot o najnovejših dosežkih; o pomembnih dogodkih v drugi svetovni vojni v Jugoslaviji in v tujini; dogodki iz prve svetovne vojne; vojne v današnjem času ter analize vojnih operacij; avto-biografije in doživljaji državnikov, vojskovodij, obveščevalcev, narodnih herojev pa tudi podrobnosti o delovanju narodnih izdajalcev; odlomki iz najpomembnejših vojnih literarnih del; o letalih in letalcih; o podmornicah; o borilnih tehnikah itd. Težko je na kratko opisati vse, kar prinaša „Narodna obramba" na 96 straneh. Najbolje je, da si revijo sposodite pri sosedu, ki je rezervni starešina, jo preberete in se odločite, da postanete naročnik. Če vas zanimajo vojaške teme iz sedanjosti in preteklosti, potem vam bo „Naša obramba" vsak mesec prinesla obilo zanimivega in koristnega branja. Revijo lahko naročite pri osnovnih organizacijah ali na občinskem odboru ZRVS, Cankarjev trg 8, kjer si revijo lahko tudi ogledate. JANEZ ŽNIDARŠIČ Izobraževanje konfence mladih delavcev TABORNIKI GOSTI MILIČNIKOV Skupina medvedkov in čebelic taborniškega odreda Ivan Cankar je konec marca obiskala postajo Ljudske milice na Vrhniki. Po prisrčnem sprejemu so tovariši miličniki razkazali radovednim glavicam mnogo zanimivosti, od pripomočkov za jemanje prstnih odtisov, radijske zveze do teleprinterja. Pogovor je tekel tudi o prometu, še zlasti o najmlajših udeležencih v prometu -pionirjih. Cas obiska se je hitro iztekel. Za konec obiska so se tovariši miličniki prijazno odzvali želji tabornikov za skupni posnetek. Taborniki se še enkrat zahvaljujemo vsem miličnikom postaje Vrhnika in jim želimo mnogo uspeha pri opravljanju njihovih dolžnosti za dobro vseh nas. N. M. POGUM - VOLJA- OPTIMIZEM O taborništvu v naši občini je težko pisati na kratko. Ni dovolj le nekaj misli, saj je naša razvojna pot, ki pa še ni končana, prinesla mnogo dobrega, pa tudi marsikaj takega, za kar lahko rečemo, da je slabo vplivalo na rezultate nadaljnjega dela. Prve korenine taborniškega odreda ,,Ivan Cankar" so na novo pognale leta 1973. Okoli izkušenega taborniškega gabra in tabornika -partizana, tovariša Rudija Camer-nika, se je zbrala skupina ljudi, ki so pogumno pristopili k ustanovitvi in vodenju nove enote. In ko danes v mislih preletimo to pot, se spomnimo na Bistro, Planino, Stari maln, Novi Grad, Ig, Zagreb, Kočevje in Celje, Laško, Zelenico, Golico, Vogel, Opatijo, Bohinj, Cerknico in Kumrovec. Vse to so bile velike akcije, na katerih smo lahko pokazali svojo dejavnost. Naš odred deluje na področju, kjer je še veliko mladine, ki ni vključena v nobeni organizaciji in je prepuščena sama sebi. Naša dolžnost je, da skušamo kar največ teh mladih vključiti v svoje vrste, da ne bo po svoje, včasih tudi na zelo škodljiv način, preživljala dobe mladosti. Družba to od nas pričakuje in nas obvezuje, da vedno in povsod iščemo stik s temi mladimi. Pri tem pa nam je pester, vsebinsko bogat program dela, lahko najboljši pripomoček. Vzgojne metode taborniške organizacije, kot so pridobivanje smisla za skupno življenje, tovarištvo, ljubezen in spoštovanje do domovine in številna druga, pomagajo oblikovati mladega člvoeka v socialističnega človeka. In kakšen je ta človek? To je človek z novimi, naprednimi nazori. Mnogo volje bo še treba pokazati, da bo novi človek še boljši, še sposobnejši, še močnejši, da bo imel boljši odnos do soljudi in družbe. Da, mnogo volje je potrebno, toda včasih se je v naše vrste prikradla - iz objektivnih, še bolj pa iz subjektivnih razlogov — „netaborniška volja". In pri reševanju te nepravilnosti je bilo vse premalo storjenega. Tudi posamezni vodniki in člani odreda so „popustili", pa čeprav so poprej žrtvovali veliko volje in moči, da je bila zorana in posejana taborniška ledina. Toda taborniki živimo, delamo, pripravljamo svojo žetev in z optimizmom gledamo na naš nadaljnji, razvoj. Še posebno, ker vemo, da bomo tudi taborniki nekega dne prišli do svojega prostora, da s svojim delovanjem pridobivamo iz dneva v dan vse več zaupanja staršev otrok, katere vodimo. Ljudje bodo razumeli, da naše delo v Starem Malnu le ni bilo zaman, saj se nam obeta prestavitev koče, ki je danes na žalost zopet v kritičnem stanju zaradi posameznikov, katerim še vedno ni jasno, čemu služijo vrata ali pa streha na zgradbi, v bližino Vrhnike. Pogum, volja, optimizem in pa sreča navdajajo tabornike odreda Ivan Cankar pri naših akcijah, s katerimi se bomo vključili v program praznovanj ob 85. rojstnem dnevu ljubljenega tovariša Tita in 40-letnice njegovega prihoda na čelo ZKJ. Seveda pa moramo slovesno in še bolj delavno proslaviti 22. april, dan tabornikov. Tako se bomo v obdobju, ki je pred nami, udeležili prenosa štafete mladosti, izvedli propagandni tabor na Vrhniki, akcijo Ilegalec, množičen pohod, taborni ogenj, ki ga bomo imenovali „Pozdrav tovarišu Titu", mislimo pa tudi že na letno taborjenje, ki bo letos v Muti ob Dravi od 1. do 11. julija. Da, pogum, volja in optimizem naj spremljajo vse naše tabornike, vse naše delo in zadovoljni bomo sami, in zadovoljni bodo skupaj z nami tudi vsi ostali. BRANKO ISTENIC Od 25. do 27. marca 1977 je Republiška konferenca ZSMS organizirala politično šolo za vodstva Konference mladih delavcev (KMD) v Bohinju. Iz OK ZSMS Vrhnika sta se je udeležila sekretar KM D Stane De ž man in član predsedstva KMD Gostiša Ronko. Glavna tema pogovorov in predavanj je bila uresničevanje zakona o združenem delu. Najvažnejša tema šole so bili družbenoekonomski odnosi in položaj delavca v združenem delu. Osvetlili smo prve začetke samoupravljanja pri nas in borbo proti administrativnemu socializmu, nato pa prešli na konkretne naloge mladih pri krepitvi samoupravljanja in uveljavljanja zakona o združenem delu. Mladi delavci so dolžni poznati ta zakon, ga temeljito proučiti in ga v praksi tudi uveljaviti, saj je ta zakon odraz naših skupnih hotenj, želja in ciljev. O osnutku zakona o združenem delu smo govorili v vseh sredinah, se kritično opredeljevali do njega in se strinjali z dejstvom, da je treba marsikatere odnose, pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz združenega dela, postaviti na nove osnove. Zavedati se moramo dejstva, da se je ta proces komaj začel in da najtežje naloge s tem v zvezi še stoje pred nami, kajti zakon o združenem delu mora postati stvarnost. IZLET NA STOLP Tretjo soboto v mesecu marcu je bil cilj našega spomladanskega izleta „Stolp", priljubljena izletniška točka za vse, ki ljubijo čist zrak. Povrhu tega pa na Planini stoji še prijetna kočica, ki jo vzorno oskrbuje Planinsko društvo Vrhnika. Tovarišici Anica Čamernik in Mohar Marinka, ki sta vodili izlet, sta tabornike pripeljali ob prvih kapljah spomladanskega dežja pod streho koče. Tako so vreme, prebujajoča narava in taborniške igre zaokrožile naš spomladanski izlet v en sam pomladni cvet in prav je tako. p g PORAVNALI SO ČLANARINO Marsikateri občan Vrhnike, član Turističnega društva, je nemalo presenečen poravnal članarino za preteklo leto in nato od dveh prijaznih obrazov dobil hvala in pa turistični prospekt Vrhnike. Mesec februar in marec sta bila za tabornika Darkota in Marjana še kako delavna. V tem obdobju sta pridno kolesarila od hiše do hiše in od članov turističnega društva pobirala članarino. Zbranih 400 dinarjev bo še kako prav prišlo v prazni taborniški blagajni, saj rabimo še to in ono. Še več pa je vredno dejstvo, da s takimi in podobnimi akcijami lahko sami prispevamo k reševanju finančnih težav, ki nas tarejo. UREDILI SMO VETRINO Tudi naša taborniška vitrina — okno v svet je dobila novo „pomladno ogrinjalo". Za to so poskrbeli medvedki in čebelice, ki so s potezami pravega mojstra nanesli na že obledelo vitrino nove, sveže barve. Nič zato, če sta imela naša medvedek in čebelica nemalo težav, da sta sledi še neposušene barve komaj odstranila iz rok, saj brez tega ne gre niti pri pravih mojstrih. Glavno je to, da je naša vitraina zopet predmet, kjer ljudem zastane korak vsaj za trenutek - dovolj, da vidijo in se seznanijo z našim delom. To pa je tudi želja in cilj vseh nas tabornikov. Že dolgo ni bila borovniška mladina tako delavna kot zadnje čase. V začetku aprila je 00 zsms priredila družabni večer s pestrim programom — s kvizom na temo politika, iz domačega kraja, glasba, šport, mesto x in kultura; z nekaj družabnimi igrami; zapel je planinski pevski zbor; za smeh pa je poskrbel domiselni humorist Ciril. Vse, kar je opredeljeno v zakonu o združenem delu ni le naš nov izreden dosežek v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov, ampak je to naša nova obveza, naša nova naloga. K tej pa moramo pristopiti odgovorno in z zavestjo, da si sami ustvarjamo boljši jutri in smo zato v praksi dolžni dosledno uresničevati vsa določila, za katere smo se samoupravno opredelili. Akcije, ki se jih in se jih bomo lotevali, morajo biti v skladu z akcijami Zveze komunistov in vseh ostalih političnih subjektov. Vsak mlad delavec je zato dolžan poskrbeti za samoizobraževanje, kajti le tako bo lahko dosledno in odgovorno te akcije v praksi uveljavljal. Glede na pomen zakona o združenem delu za mlade delavce bomo morali spodbuditi udeležbo teh in aktivnost v splošnem prizadevanju, da samoupravne odnose tudi resnično prilagodimo zahtevam zakona. Na seminarju smo se dotaknili tudi nekaterih podrobnosti. Ena teh je samoupravna delavska kontrola v smislu ustave in zakona o združenem delu. Ker vemo, da samoupravna delavska kontrola ni zaživela tako kot bi morala, smo se na seminarju dogovorili o njenih konkretnih nalogah, ki naj bi bile: - nadzor izvajanja statuta in drugih samoupravnih aktov organizacije, - nadzor izvajanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, - nadzor uresničevanja sklepov delavcev, - nadzor izvajanja sklepov organov upravljanja - nadzor skladnosti aktov in sklepov organizacije s samoupravnimi pravicami in dolžnostmi ter interesi delavcev - nadzor nad izpolnjevanjem delovnih in samoupravljavskih dolžnosti - nadzor nad izvajanji načel delitve po delu in nad razporejanjem dohodka - kontrola uresničevanja varstva in pravic delavcev v medsebojnih razmerjih oziroma delovnih razmerjih itd. Druge teme so bile pridobivanje dohodka in svobodne menjave dela s poudarkom na nagrajevanju po delu, organiziranje delovnih ljudi v krajevnih skupnostih ter aktivnost mladih na tem področju, ZSMS v pripravah na X. kongres. Zadnji dan je bila na sporedu javna tribuna, v razpravi je sodeloval član IK CK ZKS Igor Uršič. Podal je uvodne teze in odgovarjal na vprašanja in razmišljanje slušateljev, ki so se nanašala na teme, podane v prejšnjih dveh dnevih. Ob zaključku šole smo poslali pozdravno pismo tovarišu Titu in mu zagotovili predanost v borbi za samoupravjanje in poti, ki nam jo je začrtal on. Šolo smo zapustili v prepričanju, da smo •dobili dobro podlago za delo v svojih sredinah. STANE DEZMAN RONKO GOSTIŠA NOTRANJSKI SMUČARSKI POKAL Tisto soboto, 26. marca, ko je bil na Soriški planini zaključek Notrajnjskega pokala, je bilo vreme čudovito; sončni žarki so nas sprejeli že med potjo in nas spremljali nato ves dan. Organizator letošnjega zaključnega tekmovanja je bil Smučarski klub Vrhnika in verjemite, da so se fantje, ki v tem klubu aktivno delajo, tudi to pot dobro odrezali. Res, da je bilo nekaj manjših spodrsljajev, a ti so nastali iz povsem objektivnih razlogov. Lansko leto je bil nosilec organizacije Notranjskega pokala smučarski klub iz Logatca in to je bil tudi začetek tovrstne tekmovalne dejavnosti na Notranjskem. V letošnji smučarski sezoni je bilo predvidenih 15 tekmovanj, a ker je bila zima za smučarje vse preveč skopa s snegom, je bilo realiziranih le 9 tekmovanj. Na teh pa je sodelovalo kar 1085 otrok, stroške za ta tekmovanja, ki so minimalni, pa je kril vsak klub za svoje udeležence. V Notranjskem pokalu sodeluje 10 klubov - to so vsi registrirani smučarski klubi na Notranjskem - in letošnja končna uvrstitev teh je bila: 1. mesto: Smučarski klub Postojna - 509 točk 2. mesto: Smučarska klub Vrhnika - 464 točk 3. mesto: Smučarski klub Logatec - 329 točk 4. mesto: Smučarski klub Idrija - 315 točk 5. mesto: Smučarski klub Ilirska Bistrica - 278 točk 6. mesto: Smučarski klub Cerkno — 252 točk 7. mesto: Smučarski klub Cerknica - 227 točk 8. mesto: Smučarski klub Loška dolina - 166 9. mesto: Smučarski klub Borovnica - 118 točk 10. mesto: Smučarski klub Crni Vrh - 110 točk Točkovalni sistem je dovoljeval nagrajevanje prvih desetih v posameznih kategorijah, te pa so: cici-banke - cicibani, mlajše prionirke - pionirji, mlajše mladinke -mladinci. Smučarski klub Vrhnika je v tej tekmovalni sezoni osvojil 6 zlatih, 4 srebrne, 3 bronaste Tekmovalne proge na Soriški planini IT"""" — i WKt medalje, 65 diplom in 3 pokale. Smučarski klub iz Borovnice pa 1 zlato in 2 bronasti medalji in 15 diplom. V skupni uvrstitvi za ta pokal so bili po zaključni tekmi na Soriški planini doseženi naslednji rezultati: Cicibanke: Verbič Barbara - Vrhnika -80 točk Podobnik Mojca - Cerknica -50 točk Šajn Alenka - Ilirska Bistrica - 41 točk Cicibani: Calik Rino - Cerkno - 80 točk Borovinšek Samo - Cerkno -53 točk Štremfelj Iztok - Cerkno - 45 točk Ml. pionirke: Habič Helena točk Varšek Janja — Vrhnika — točk Debevec Sabina — Postojna 39 točk Postojna - 75 - 62 Ilirska Bistrica Ml. pionirji: Batista Aleks - 57,5 Mihevc Matjaž - Logatec - 53 Velikonja Matjaž - Idrija - 52 St. pionirke: Malešič Janja - Postojna - 72 Habič Špela - Postojna - 70 Habič Mojca - Postojna - 62 St. pionirji: Zorman Marko Logatec - 55 Routar Zoran — Idrija — 50 Križaj Igor - Idrija - 44 Ml. mladinke: Muha Nataša — Ilirska Bistrica - 60 Peternel Alja - Vrhnika - 37 Šircelj Lea — Ilirska Bistrica — 37 Ml. mladinci: Grum Andrej - Idrija - 60 Zorman Matjaž — Logatec — 49 Nagode Miloš - Idrija - 43 Že kratek prikaz doseženih rezultatov nam veliko pove o vsem delu, ki je bilo potrebno tako za same priprave in nato za izvedbo tekmovanj, še zlasti pa za organizacijo zaključnega tekmovanja za Notranjski pokal. Nedvomno gre tu za požrtvovalno delo predsednika Smučarskega kluba Vrhnika, tovariša Andreja Kraševca, mentorja vrhniških tekmovalcev Lojza Petrnela kot tudi za delo celotnega sodniškega zbora tega kluba, saj je bilo prav smučanje od oktobra do marca glede na številčnost najaktivnejša športna panoga, saj je na vseh tekmovanjih sodelovalo preko 50 tekmovalcev iz Vrhnike in iz Borovnice pa nekaj nad 10. Tako se tudi vedno več staršev otrok, ki tekmujejo, pojavlja na teh tekmovanjih in so pripravljeni na lastne stroške spremljati otroke ter se prepričati, da tovrstna športna aktivnost predstavlja nedvomno velik napredek v športnem življenju v naši občini. T. H. Mlajša pionirka Šuštaršič Polona, uvrščena med prvih deset Tretje mesto med mlajšimi pionirji je dosegel Boris Brenčič Rijavec Miha — uvrščen med prvih deset Sodniška ekipa — izračun rezultatov Drugo uvrščenaTea Ogrin in tretje uvrščena Darja Garafol Zmagovalke Notranjskega pokala - cicibanke. V sredini Barbara Verbič Zmagovalka zaključne tekme med cicibankami - Barbo Barbara LJUBLJANSKA OBVEŠČA! BANKA POSOJILA ZA POSPEŠEVANJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI OBČANOV Če se ukvarjate s kmetijstvom, obrtjo, gostinstvom ali če se nameravate posvetiti kmečkemu turizmu, lahko za izboljšanje in razširitev svoje dejavnosti kot varčevalec Ljubljanske banke najamete posojilo na podlagi vezave domače ali tuje valute. Znesek posojila znaša 250 % vezanih dinarskih ali deviznih sredstev. Če pa konvertibilno valuto prodate in vezete dinarsko protivrednost, dobite posojilo v višini 320 % vezanih sredstev. Najnižji znesek posojila znaša 10.000 din, najvišji pa 400.000 din. Najkrajša doba vezave so tri leta, najdaljša pa 11 let in je odvisna od namena posojila. Doba vračanja posojila je za leto dni krajša od dobe vezave sredstev. Obresti za posojilo se obračunavajo po 11 % letni obrestni meri, vaša vezana sredstva pa bo Ljubljanska banka obrestovala po 7,5 % letni obrestni meri. POSOJILA OBRTNIKOM ZA OBČASNA OBRATNA SREDSTVA Če ste samostojni obrtnik in imate svoj žiro račun pri Ljubljanski banki, vaša dejavnost pa je potrebna in pomembna za gospodarski razvoj občine ali regije, potem lahko dobite tudi kratkoročno posojilo za občasna obratna sredstva do višine 200.000 din. Znesek posojila vam bo Ljubljanska banka nakazala na vaš žiro račun, porabili pa ga boste lahko za nakup materiala in surovin, plačilo raznih obveznosti, skratka: za nemoteno poslovanje. Tako posojilo je treba vrniti najkasneje v 12 mesecih, letna obrastna mera pa znaša 11 %. OBRESTI OD SREDSTEV NA ŽIRO RAČUNIH OBRTNIKOV Od 1. januarja 1977 obrestuje Ljubljanska banka tudi sredstva na žiro računih občanov, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, in sicer po 4% letni obrestni meri. Ljubljanska banka vam tako pri vodenju žiro računov omogoča poleg^ sodobnega bančnega servisa tudi gospodarnejše obračanje sredstev. O DELU MILIČNIKOV Delo naših miličnikov pri odkrivanju in raziskovanju kaznivih dejanj, varovanja javnega reda in miru, prometa in drugih opravil, ki izhajajo iz ustavnih določil in določil zakona o družbeni samozaščiti ter drugih zakonskih določil, je bilo v preteklem letu dokaj uspešno. Na področju naše občine ni bilo resnejših primerov kaznivih dejanj in prekrškov zoper ustavno ureditev, prav tako pa tudi ne hujših primerov kaznivih dejanj, ki bi povzročili večjo materialno škodo. Seveda pa se naši miličniki pri svojem delu srečujejo s številnimi objektivnimi težavami, ki so tudi vzrok, da ni njihovo delo še veliko bolj učinkovito. Omenimo le najbolj pereče, ki so: - nepopolna kadrovska zasedba delovnih mest, ki je na postaji milice le 65 %, saj primanjkuje miličnikov varnostnikov, stalnih dežurnih, miličnikov prometnikov in opazovalcev. Vzrok za tako pomanjkanje miličnikov je zlasti v tem, da na Vrhniki primanjkuje stanovanj, stanovanjske probleme pa bi morali rešiti tudi za nekatere miličnike, ki so že zaposleni na tej postaji milice.' prav tako neustrezni so tudi delovni prostori postaje milice, ki so v drugem nadstropju, skladišča opreme in orožja pa so v kletnih prostorih. Na postaji tudi nimajo ustreznega prostora za foto temnice, ki je za delo miličnikov nujno potrebna, urediti pa bo potrebno tudi prostor za pridržanje, itd. Poleg teh težav, ki spremljajo delo naših miličnikov, pa moramo poudariti tudi to, daje sodelovanje občanov pri njihovem delu še vedno premajhno, da jim ti še vedno premalo pomagajo pri odkrivanju kaznivih dejanj, torej, da je še vedno vse preveč prisotna miselnost, daje miličnik tisti, ki pride šele takrat, ko je kaznivo dejanje že storjeno in ne, da se mora miličnik pojaviti že pri preprečevanju kaznivega dejanja. Že iz poročila o delu miličnikov v preteklem letu pa lahko razberemo, kako pomembno je njihovo opozarjanje, torej preventivna oblika dela. Verjetno se bo tovrstna miselnost če ne povsem pa vsaj v veliki meri odpravila, ko bo zaživela Narodna zaščita v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih, saj so priprave za organizacijo in ustanavljanje te že v teku. Oglejmo si kratko poročilo o delu postaje milice v preteklem letu Dajemo primerjavo z letom 1975: Vrsta kaznivega dejanja K.D leto Skupaj raziskana neraziskana Bj storilci od tega mladole razisk. KDiz prej. let 1976 1975 32 65 22 38 10 27 68 59 32 44 8 2 Tatvine Velike tatvine 1976 30 26 4 87 18 2 4 1975 7 2 53 19 7 4 65 10 Ogrožanje varnosti 1976 H 11 - 100 11 - 1975 8 8 - 100 8 Odvzemi motornih vozil 1976 9 4 5 45 5 11 Telesne poškodbe 1976 6 6 - 100 8 1 1975 9 9 - 100 11 2 Goljufije 1976 4 4 - 100 3 1975 4 3 1 75 3 - Nevestno nadzorovanje javnega prometa 1976 4 4 - 100 4 Poskus uboja 1976 2 2 - 100 1 Nasilniško obnašanje 1976 2 2 - 100 3 1975 7 7 - 100 7 Grabež 1976 1 1 - 100 1 Žalitev države 1976 1 1 - 100 1 1975 2 2 - 100 3 Ogrožanje javnega prometa 1976 1 1 - 100 1 Ostala kazniva dejanja 1976 10 10 - 100 9 1975 16 15 1 94 19 2 Skupaj: 1976 113 94 19 83 97 4 5~ 1975 191 143 48 75 169 22 2 S temi kaznivimi dejanji je bil družbeni sektor oškodovan za .................din 154.800,60 - od tega pri raziskanih kaz. dejanjih oz. po znanih storilcih 11.194,30 - po neznanih storilcih ......................... 143.606,30 Zasebni sektor je bil oškodovan za ................................. 128.476,00 - od tega po znanih storilcih k.d.................. 70.456,00 - po neznanih storilcih k.d...................... 58.020,00 V primerjavi z lanskim letom je iz prikazanih podatkov razvidno, da so kazniva dejanja v precejšnjem upadanju pri vseh vrstah kaznivih dejanj, zlasti pa je to očitno pri velikih tatvinah (vlomi) in nasilniškem obnašanju. Vzrok za ugodnejšo situacijo pri gibanju kriminalitete je povečana preventivna dejavnost delavcev milice in čedalje boljše dojemanje vloge družbene samozaščite v občini. To sodelovanje pri varovanju družbenega in zasebnega premožanja bomo še naprej poglabljali in vsi skupaj sprejeli družbeno samozaščito kot neločljivo in skupno korist vseh nas, kar bo pripomoglo k temu, da bomo v naslednjem letu imeli še ugodnejšo varnostno situacijo. K zmanjšanju kaznivih dejanj je pripomoglo tudi to, da so delovne organizacije začele reševati vprašanje sezonske delovne sile tako, da je migracija te manjša, kot je bila prejšnja leta, s tem pa je kontrola nad stalno zaposlenimi popolnejša. Javni red in mir: Zaradi kaznivih kršitev javnega reda in miru je v letu 1976 bilo sodniku za prekrške podanih 253 predlogov. Kršiteljev je bilo 371, ti pa so zakrivili 263 prekrškov. Prikaz kršitev po varnostnih okoliših in primerjava za dve leti nazaj: Leto I.VO II. VO III. VO IV. VO 1976 1975 162 139 25 34 31 37 35 19 1974 117 38 44 16 Vrste kršitev: Pretepi, drzno vedenje 82 predi 83 kršitev 146 kršiteljev Žalitve poobl. urad. oseb. 9 9 11 Prepiri, kričanje, nedost. vedenje 97 104 142 Javna sovražna propaganda 1 1 2 Točenje alk. pijač vinjenim in mladoletnim osebam 3 3 3 Klatenje, potepanje, beračenje 13 13 16 Hazard iranje 1 1 3 Pijančevanje 15 16 15 Ostali prekrški in odlok 0 JMR 32 33 33 Skupaj 253 263 371 Kršitelji po starosti: do 18 let od 18 do 21 let od 21 do 25 let nad 25 let 19 144 145 Kraji kršitve: gostinski objekti na ulicah privatna stanovanja drugi kraji 107 66 61 29 Gibanje kriminalitete: Postaja milice Vrhnika je v letu 1976 obravnavala 113 kaznivih dejanj (78 manj kot v letu 1975). Od tega je bilo raziskanih 94, v nadaljnjem postopku oziroma neraziskanih je še 19 kaznivih dejanj. Glede na čas je bilo podnevi storjenih 142 prekrškov, ponoči pa 121. Iz prikazanih podatkov je razvidno, da je število prekrškov in kršiteljev v odnosu na preteklo leto nekoliko v porastu. To posebej velja za gostinske objekte, kjer je število prekrškov očitno največje. Vzrok za povečano število prekrškov je v pomanjkanju miličnikov, ki zaradi tega niso mogli preventivno s svojo prisotnostjo povsod vplivati na možnost preprečevanja kršitev javnega reda in miru. Ker je iz podatkov razvidno, da je največ kršitev v gostinskih lokalih, je v bodoče nujno omogočiti večjo prisotnost miličnikov, da v smislu preventive vplivajo na zmanjšanje kršitev. Pri gostinskih objektih je težava tudi v tem, da se pogostoma menjava strežno osebje tako, da ni možno z opozarjanjem in ukrepanjem vzpostaviti trajnejšega reda na tem področju. V samem mestu Vrhnika imamo nekaj primerov med delavci iz sosednjih republik, ki so zaposleni v Industriji usnja Vrhnika, ki so znani kršilci javnega reda in miru v gostinskih lokalih. Ti so že večkrat bili predlagani sodniku za prekrške in tudi kaznovani, vendar s svojimi navadami kljub temu ne prenehajo. Morda bi bilo koristno, da sama delovna organizacija poskuša s svojimi internimi predpisi vplivati na takšne delavce, kajti ti s svojim obnašanjem očitno kvarijo ugled večine poštevnih in zavednih delavcev. Delovne organizacije, kjer so takšni primeri, so o tem bile obveščene in v kolikor kaj ukrenejo, se bo situacija zboljšala. Poleg zgoraj omenjenih podatkov, je postaja milice Vrhnika v letu 1976 imela po vprašanju javnega reda in miru 51 intervencij. Prejetih in pridržanih je bilo skupaj .................... 82 oseb - od tega pridržanih do iztreznitve .................... 48 oseb - zaradi vožnje v vinjenem stanju ..................... 2 osebi - zaradi klateštva ................................. 14 oseb - ostalih ........................................ 10 oseb - prijeti mladoletniki na begu ........................ 3 oseb - prijeti na podlagi tiralic ........................... 5 oseb V tem letu smo zasegli 9 primerkov jehovske literature za propagiranja jehovske vere. Zaradi ogrožanja javnega reda in miru ter varnosti občanov je bilo zaseženo naslednje orožje: - 1 vojaška puška M-57, 1 malokaliberska puška in 1 ročna bomba. Pri vseh zgoraj omenjenih primerih je bil izrečen varnostni ukrep odvzema. Prometna varnost: V letu 1976 je postaja milice Vrhnika na svojem območju obravnavala 208 prometnih nesreč. V primerjavi z letom 1975 je situacija naslednja: Leto skupaj 1976 1975 208 217 s smrtnim izidom 3 3 s tel. poškodb. 64 108 zrnat, škodo 141 106 Posledice prometnih nesreč: Leto mrtvi huda tel. lahka tel. škoda _poškod._poškod._v din_ 1976 3 16 64 719.700,00 1975 3 32 73 482.280,00 Udeleženci v prometnih nesrečah v letu 1976 (primerjava 1975): - vozniki avtomobilov ............................. 324 329 - sopotniki ........................................ 22 41 - kolesarji ......................................... 29 29 - motoristi .........................................21 25 - pešci ............................................ 13 13 - traktoristi ........................................ 2 7 - vozniki vpreg ...................................... 1 2 - ostala vozila ........................................ 2 - Povzročitelji prometnih nesreč: - vozniki avtomobilov ............................. 166 166 - kolesarji ........................................ 22 19 - motoristi ....................................... 10 19 - pešci ........................................... 8 10 - traktoristi ........................................ 2 6 - ostala vozila ....................................... 3 — - drugi vzroki (okvare, poledica itd.) ............................... 21 8 Med udeleženci v prometnih nesrečah je bilo 6 otrok in sicer 4 pešci in 2 kolesarja. Kot povzročitelji prometnih nesreč sta bila pri otrocih 2 kolesarja in 3 pešci. Pri tem sta bila 2 otroka lažje poškodovana in 3 težje poškodovani. Kraji, kjer so se najpogosteje zgodile prometne nesreče: leto 1976 (1975) - cesta M/10 skozi Vrhniko 30 33 - cesta M/10 Sinja gorica 20 10 - cesta M/10 Log 16 5 - priključek avto ceste do cest. postaje 13 18 - cesta M/10 Drenov grič 12 14 - cesta M/10 Dragomer 11 7 Prometne nesreče glede na čas: leto 1976 (1975) - med 00 in 06. uro 18 20 - med 06. do 10. ure 33 30 - med 10. in 12. uro 16 19 - med 12. in 14. uro 21 25 - med 14. in 16. uro 38 35 - med 16. in 18. uro 36 - med 18. in 20. uro 25 26 - med 20. in 24. uro 21 38 Vzroki prometnih nesreč: - neprimerna hitrost 55 59 - izsiljevanje prednosti 27 32 - vinjenost 23 23 - nepravilna stran vožnje 19 22 - nezadostna varnostna razdalja 27 20 - nepravilno prehitevanje 5 12 - slabo cestišče- poledica 10 6 - nepravilno vključevanje v promet 17 5 - drugi vzroki _25_38_ Skupaj: 208 217 Kot kaznivo dejanje je bilo obravnavanih - 67 nesreč, kot prekršek -112 nesreč, kot dogodek - 29 nesreč. Sodniku za prekrške je bilo vloženih 119 predlogov zoper kršitelje cestno prometnih predpisov, od tega je bilo 32 vinjenih udeležencev v cestnem prometu, in sicer 21 voznikov motornih vozil in 11 kolesarjev. Mandatno je bilo kaznovanih 312 oseb v skupnem znesku 18.250,00 dinarjev, opozorjenih pa je bilo 257 oseb, predvsem zaradi manjših prekrškov. Zaradi nenadnih sprememb vremenskih razmer (sneženje) je bilo iz prometa začasno izločenih 112 tovornih vozil. V letu 1976 je bilo 10 radarskih kontrol inje bilo opravljenih 18 ur dela. Bilo je kontroliranih 159 vozil, zaradi prekoračitve hitrosti je bilo mandatno kaznovanih 61, opozorjenih pa 58 voznikov. Tudi podatki o prometni varnosti kažejo na to, da smo v odnosu na prejšnje leto imeli v letu 1976 manj prometnih nesreč. Med udeleženci in povzročitelji prometnih nesreč so še vedno vozniki avtomobilov na prvem mestu. Takoj za njimi so kolesarji, kar kaže napotrebopo intenzivnejši kontroli in preventivnem delu miličnikov. Iz podatkov je nadalje razvidno, da se je največ prometnih nesreč v tem letu zgodilo na cesti skozi mesto Vrhnika in če temu dodamo še dejstvo, daje teh bilo največ v času od 14. do 16. ure, nam to zopet kaže potrebo po večji prisotnosti miličnikov, katerih primanjkuje ravno za potrebe v prometu. To je namreč čas, ko se dela vci masovno vračajo z dela in je promet na cesti najbolj gost. Kljub pomanjkanju miličnikov bomo v naslednjem letu poskušali temu posvetiti še več pozornosti v korist boljše varnosti delavcev. Med udeleženci v prometnih nesrečah se kot kolesarji pojavljajo tudi otroci -učenci osnovnih šol. Za varnost teh bomo v spomladanskem času začeli z mtenzivnim opozarjanjem in ukrepanjem zoper tiste, ki še niso opravili potrebnih testov za vožnjo s kolesi, ker imajo v vseh šolah za to organizirano potrebno strokovno in tehnično možnost. TRETJI ZBOR VARČEVALCEV 25. marca je Ljubljanska banka imela na Vrhniki svoj 3. zbor varčevalcev, na katerem so predstavniki seznanili zbrane varčevalce z doseženimi rezultati v uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem letu, srednjeročnimi planskimi in programskimi usmeritvami Ljubljanske banke. Najzanimivejše pa je prav gotovo bilo poročilo o delu naše podružnice, ki ga je podala tovarišica Logarjeva in ga v celoti objavljamo. „V srednjeročne planske in programske letne usmeritve naše podružnice se vključuje s svojim delom in nalogami tudi naša ekspozitura. Že prvo leto planskih nalog smo začeli uspešno. Za nas je bilo važno, da smo dobili nove prostore in s tem izboljšane pogoje dela, kar se že odraža pri uspehih. Od septembra meseca, ko smo začeli poslovati v prostorih na Klisu, pa do konca leta, se je promet občutno povečal. Že sam prenos osebnih dohodkov na hranilne knjižice oziroma na tekoče račune je vplival na povečan obseg poslovanja, nekaj pa je obseg povečalo tudi novo okolje, v katerem smo začeli delati. V letu 1976 je 7 organizacij združenega dela preneslo osebne dohodke na hranilne knjižice s skupno 209 delavci. Istočasno je bilo v preteklem letu prenesenih 30 novih pokojnin. Celotno povečanje dela se na ekspozituri najbolj odraža na blagajni. Poprečne blagajniške postavke so se skoraj podvojile, tako da smo imeli v decembru že 183 postavk povprečno na delovni dan. Skupno je imela ekspozitura dne 31. 12. 1976 zajetih 2496 delavcev, stanje sredstev pa je znašalo tega dne 13.835 ter 195 pokojnin s stanjem 3.402 in 22 tekočih računov s stanjem 206 din. Pri planiranju za preteklo leto smo bili skeptični, da bomo dosegli porast zbranih sredstev prebivalstva v višini, ki je bila v okviru podružnice sprejeta za našo enoto. Načrt porasta je pri vseh računih ne samo dosežen, ampak tudi presežen. Poleg vseh ostalih sredstev pa podružnica za stanovanjsko kreditiranje vodi še sredstva, za katere so bile varčevalne pogodbe sklenjene na naši poslovni enoti, in sicer 45 partij v skupni vrednosti 1.068. Skupna zbrana sredstva znašajo skupaj 77.054, kar predstavlja 37,28 % povečanje sredstev napram letu 1975, razen pri deviznih sredstvih in vezanih hranilnih vlogah je bil ta odstotek dosežen oziroma presežen. Da se vezana sredstva niso povečala v takem odstotku, kot smo ga prevideli, je vzrok predvsem v nepreklicni vezavi pri hranilnih vlogah. Vse, kar smo dosegli pri tekočih računih oziroma kolikor imamo zbranih sredstev na tekočih računih, je še minimalno, ker si tekoči računi na našem območju šele utirajo pot v delovnih organizacijah, ki so obvezne ček iz tekočih računov vnovčiti, kakor tudi pri imetnikih tekočih računov, ki naj s čeki manipulirajo. Sredstva, ki smo jih zbrali, pa so bila do neke mere pri nas tudi plasirana, in sicer kot potrošniška posojila občanom. Pri potrošniškem kreditiranju ugotavljamo porast v mesecu oktobru, ko se je znesek odobrenih kreditov tako za avtomobile kot za industrijsko blago povišal in smo imeli konec leta 1976 skupno odobrenih 603 komade v skupni vrednosti 9.758. V letu 1976 smo začeli odobravati kratkoročne kredite za obratna sredstva za obrtnike. Do konca leta je bilo odobrenih 8 kreditov v skupni vrednosti 1.273. Poslovna enota nadalje sklepa kreditne pogodbe za stanovanjska posojila po tako imenovanih komisijskih poslih z OZD, kakor tudi stanovanjska posojila na podlagi vezave domače ah tuje valute in na podlagi varčevanja. Tako je bilo po komisijskih poslih sklenjeno do 31. 12. 1976 58 posojilnih pogodb v skupni vrednosti izkoriščenih posojil 1.218 in na podlagi vezave tuje valute eno posojilo v skupni vrednosti 60 dinarjev. Da pa je ekspozituri uspelo doseči gornje rezultate, je bilo treba premagati marsikatero oviro, med katerimi ne smemo zanemariti kadrovsko problematiko. Najtežje je uskladiti želje komitentov z delovnim časom, drugi problem pa je dobiti ljudi, ki so pripravljeni delati na šalterju in še po dvakrat tedensko v popoldanskem času. Glede programa dela za leto 1976 moramo ugotoviti, da so dogovori za prenos osebnih dohodkov uspešno realizirani, razen v dveh primerih. Da bomo tudi v letu 1977 uspešno delali in ga prav tako uspešno zaključili, moramo delati na tem, da bo realiziran program dela, ki smo ga sprejeli. Usposobiti je treba agencijo Borovnica, da bo začela poslovati. Realizirati je treba še ostale dogovore z OZD za prenos osebnih dohodkov na tekoče račune ali hranilne knjižice. Tretje pa je načrtno delo na vključevanju upokojencev za prenos pokojnin na hranilne knjižice ali tekoče račune. Nadalje neobdelano področje naše dejavnosti je mladinsko varčevanje, tako v šolah kot med predšolsko mladino. Delali bomo tako s šolskimi vodstvi, kakor tudi z vodstvi predšolskih varstvenih ustanov, da bi v tem letu odprli vsaj eno šolsko hranilnico. To je širok program dela, ki ga bo kolektiv naše enote skušal čim uspešneje realizirati. Da pa nam bi to uspelo, naj bi tudi ta zbor sprejel sklepe, ki bi delavce banke zavezovali k uspešnemu delu, varčevalci oziroma predstavniki združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti pa nas bodo z delom v svojih sredinah podprli." 3. zbora Ljubljanske banke seje udeležilo preko 70 varčevalcev Trgovina v Blatni Brezovici. Ta je kar dobro založena z osnovnimi živili, krajani pa so se najbolj pritoževali, ker v njej ni moč kupiti sadja in zelenjave. Montažno naselje v Dragomerju dobiva iz dneva v dan lepšo podobo, saj so prvi stanovalci že vseljeni, do konca letošnjega leta pa se^jih namerava vseliti še velika večina. Kot so nam povedali tisti, ki tu že stanujejo, so zadovoljni, moti jih le slaba voda in komunalne usluge — zlasti odvoz smeti in še neurejene poti in ulice. RADOMLJSKI PEVCI VRNILI OBISK 9. aprila je moški pevski zbor gasilcev Rudolf Božič iz Radomelj vrnil obisk našemu zboru LIKO iz Parketarne Verd, ki je nastopil v Radomljah v mesecu marcu. Tudi to pot je bila dvorana Cankarjevega doma polna, kar potrjuje, da je zanimanje za tovrstno kulturno dejavnost na Vrhniki res veliko. V programu, ki je trajal več kot uro in pol, sta se nam predstavila oba zbora, vsak je zapel deset pesmi iz svojega repertoarja, za konec pa so pevci obeh zborov še skupaj zapeli dve pesmi. Po koncertu so likovski pevci pripravili srečanje v njihovi menzi in v prijetnem vzdušju, ob kozarcu in seveda ob pesmi, ki nas je spremljala cel večer, so se pevci obeh zborov dogovorili, da mora postati takšna izmenjava koncertov — našega zbora v Radomljah in njihovega na Vrhniki, vsakoletna oblika sodelovanja, saj pevci le tako lahko pokažejo svoje kvalitete širši javnosti, obenem pa je to tudi priložnost za odpravljanje strahu pred nastopi in za izmenjavo izkušenj. t. h. DELO NAŠIH DRUŠTEV Lovska družina NOVOSTI V KNJIŽNICI Ko bodo končana dela na električni napeljavi v Ii-gojni, bo prvič zasvetila žarnica v dveh hišah, ki doslej niso imele elektrike, pri Og-rinovih in pri Potočnikovih. V Potočnikovi hiši je doslej igral tranzistor in gorela plinska luč. Na sliki je Potočnikov oče, ki že nestrpno pričakuje elektriko. STROKOVNA LITERATURA M.Bihajli - Merin O.: Marij Pregelj Bra- jović R.S.: Konec druge svetovne vojne Bucci M.: Joan Miro Busignani A.: Marino Marini Crcsti C: Le Crobusier Egg M.: Moj otrok je drugačen Golias J.: Petjezični glosar ustave in samoupravljanja Horvat J.: Viličarji v notranjem prometu Kodeks poklicne etike finančnega delavca Konferenca komunističnih in delavskih partij Kržišnik Z.: Drago Tršar Kižišnik Z.: Gojmir Kos Kržišnik Z.: Stojan Batić Leskošck M.: Praktično gnojenje Lešnik R.: Osnove pedagogike Marx K.: Historični materializem Mihelič F.: Grafika - risba Mimak L: Prispevki k marksistični zasnovanosti vzgoje in izobraževanja Program ZKJ Ribarič M.: Temelji delegatskega sistema Stelc F.: Božidar Jakac Štele F.: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih Šetinc F.: Socialistične sile, religija in klerikalizem Šetinc F., I. Winkler: Moralnopolitična in druga merila kadrovske politike v visokih šolah Tomšič V.: Vloga in delo komunistov v krajevni skupnosti Toporišič J.: Slovenska slovnica Verbič J.: Krmljenje krav Zupančič B.: Po meri našega človeka V srbohrvatskem jeziku: Babac M.: Tehnika filmske montaže Brkić N.: Tehnologija slikarstva, vajar-stva i ikonografija Džamonja D.: Monografska razstava Halprin L: Gradovi Ikone sa Balkana Ivan Gcneralić Jenson H. V.: Istorija slikarstva za mlade Lukić V.: Uzani film Protić M. B.: Jugoslovensko slikarstvo Ranković M.: Komparativna estetika Saobraćaj u gradovima Stojanović D.: Film kao prevazilaženje jezika Summerecker S.: Tehnike emulzionc tempere LEPOSLOVJE Mladinsko: Ingolič A.: Ptički brez kljunčka Suhodolčan L.: Sedem nagajivih Vipotnik J.: Tinkatonka Mal V.: Sreča na vrvici Dodič L: Uganke in dopolnjevanke Za odrasle Čufar T.: Izbrano delo Kozak J.: Šentpeter Golouh R.: Od krize do groteske Prevodi: Fallaci O.: Pismo nikoli rojenemu otroku Marivaux P.: Iskreni igralci V srbohrvatskem jeziku: Cronin A. J.; Citadela. Zvezde gledajo z neba. Španski baštovan. Lekar na San Felipe. Pesma šest penija. Nočna sestra. Judin drvo. Čarobni sneg. Druga strana. Tri ljubavi. Gran Ka-naria. Šeširdžijin zamak. Sjeverno svjetlo. Ključevi kraljestva. Shannonov put V preteklem letu smo praznovali 30. obletnico ustanovitve Lovske družine Vrhnika. Med nami so še tovariši lovci, ki so bili ustanovitelji te družine. Ti so: Adolf Malavašič, Franc Nagode, Anton Dobrovoljc, Andrej Novak in Slavko Vuk. Morda so med nami še ustanovitelji, toda ker nimamo točnih podatkov, jih prosimo, da nam oproste. Najstarejši lovski tovariš med nami je tovariš Slavko Vuk, upokojeni pedagog, ki bo letos praznoval 80-letnico svojega življenja. Njegova življenjska pot ni bila rožnata in je že v rani mladosti občutil grenkobe življenja. Kot častnik se je boril v prvi svetovni vojni. Vedno je bil in tak je tudi še danes, zaveden Slovenec. Hotel si je ustvariti svojo družino, vendar mu kruta usoda to ni dovolila. Ostal je sam in se skromno preživljal vse svoje življenje in tako živi še danes. Dolga leta je služboval na Vrhniki kot učitelj, pedagog v pravem smislu, zelo strog, a obenem pravičen, vsaj tako pripovedujejo njegovi nekdanji učenci, nekateri med njimi tudi že stari očetje. Vedno je bil veder, dober tovariš, sodeloval je v vseh društvenih organizacijah in bil v mnogih duhovni vodja, predvsem pa je bil velik ljubitelj narave in vsega tistega, kar nam narava da in kar v naravi živi. Tovariš Vuk je vedno nasmejan in dobrodušen, rad je v veseli družbi, še zlasti v taki, kjer se prepevajo domače slovenske pesmi. Tudi sam rad zapoje, saj je bil vrsto let tudi pevo vodja. Ko se danes pogovarjamo z njim se vedno rad spominja vseh uspešnih lovov in tovarišev lovcev, še zlasti tistih, ki so nas prerano zapustili. Kljub tolikim križem pa še vedno rad hodi z nami na skupne love, še vedno ima mirno roko in dober vid. Za njegov jubilej mu vsi lovci iskreno čestitamo in mu kličemo še dosti let med nami in dober pogled na lovu! Člani LD Franc Kranjc Člani Lovske družine Vrhnika pri svojem Lovskem domu v Zaplani Na sliki sta dva jubilanta: Od leve proti desni je Franc Nagode iz Verda, od ustanovitve član LD. Letos je praznoval 76-letnico svojega trdega življenja. Vedno je bil med nami, šegav in nasmejan. Vsi mu želimo še mnogo zdravja, da bi še vedno hodil z nami na lov in s sabo, tako kot ponavadi, prinesel „kačjo slino". Drugi od leve je tov. Slavko Vuk s svojim zvestim pojenterjem. Letos praznuje, kot je navedeno v članku, svoj jubilej, 80-letnico življenja. Zato mu vsi lovci želimo še vnaprej dober pogled. Tretji z leve je tov. Andrej Novak, dolgoletni brakir naše LD, in na koncu mlajši lovski brakir Franc Troha, ki vedno rad skoči na pomoč mlajšim brakirjem s svojimi izkušnjami! Napisal in slikovno opremil FRANC KRAJNC