Kri je vir zivljenja
TA KLIC JE vsak dan pri-soten mcd nami. Vendar ga slišimo šele, ko kri sami po-trebujemo, kajti takrat, ko bi z lastno krvjo lahko po-magali rešiti življenje sose-da, smo kaj brezbrižni. Mi-slimo si: zakaj bi dal kri. Saj meni transfuzija ni po-trebna. Toda čez nekaj ur be-remo v časopisih: »Zgodila se je nesreča. Življenje hudo ranjenih je bilo rešeno tudi zato, kcr so ob pravem času dobili kri, ki jo je dan prej dal znani ali neznani prija-telj prek akcije Rdečega kri-ža in Zavoda za transfuzijo krvi.«
Potrebujemo kri! Tega mne-nja so bili tudi odborniki občinske skupščine v šiški, ko so minuli teden obravna-vali informacijo o krvodajal-ski akciji.
Predsednik občinskega od-bora Rdečega križa dr. Janez Klobučar je zaskrbljcno izja-vil, da se prebivalci šiškevse premalo zavedajo pomembno-sti dajanja krvi za reševanje in zdravljenje soobčanov.
Lansko jesen je občinski odbor Rdečega križa organi-ziral pogovor s predstavniki gospodarskih in družbenih organizacij. Povabilo na pogo-vor je dobilo 180 občanov, ki
opravljajo vodilne funkcije, vendar se je pogovora udele-žilo komaj 42 oseb.
Na sestanku je bilo ugotov-Ijeno, da je največ krvoda-jalcev iz vrst delavcev. Nada-lje je bilo rečeno, da bi lahko zbrali v naši občini vsaj 2.400 krvodajalcev, pa še to in ono glede organizacije. Na primer — kakšno je dejansko povra-čilo za izgubo delovnega ča-sa, za prevoze od delovncga mesta ali stanovanja do kra-ja odvzema krvi in nazaj itd. Gre za dve stvari:
a)  če že daš kri, zakaj mo-raš    marsikdaj    sam   plačati stroške   za   humano   delo   in zakaj  imaš težave v odnosih do delovnega razmerja v ča-su, ko daješ svojo kri na raz-polago skupnosti;
b)  zakaj    mora    večkratni krvodajalec,   ki  je  že  oddal več   litrov  krvi,   plačati   kri, ki jo je dobil, da bi si po-daljšal   življenje,  zgolj   zato, ker ni zavarovan.
Po drugi plati pa se pojav-lja vprašanje, kako izpolniti plan, da bo v občini Šiška 2.400 krvodajalcev.
Doslej jih je bilo 1.226.
Glede na število zaposlenih se je krvodajalske akcije udeležilo:
—• do 5 odstotkov zaposle-nih devet delovnih kolckti-vov, med njimi tisti, ki šte-jejo več kot 55 do 630 zapo-sienih;
—  do 15 odstotkov zaposle-nih 29 delovnih kolektivov;
—  več kot 15 odstotkov za-poslenih pa je bilo v šišen-ski   komuni   zabeleženih   ko-maj 9 delovnih kolektivov.
Kaj pa drugi delovni kolek-tivi? In zakaj v omenjenih ni večjega odziva za prostovolj-no dajanje krvi?
Vzrok je verjetno v tem:
1.  premajhna     propaganda za  krvodajalske  akcije  med občani in člani delovnega ko-lektiva, in to kljub temu, da je ta propaganda obsežno za-jeta v občinskih in republi-ških forumih;
2.  krvodajalska akcija uspe-va   predvsem   tam,   kjer   se člani delovnih kolektivov za-vedajo, da je takšna pomoč soobčanu   življenjsko   nujno potrebna.
Naj končamo z ugotovitvi-jo: vsega priznanja so vredni delovni kolektivi podjetja Krovstvo-kleparstvo, Galva-na, Color, Elektro-mehanika, Dekor, Skip kakor tudi ko-lektivi RTNZ SRS Vikrče (68,42%), Železniške elektro-kovinarske šole (42,65 %), godba milice  (22%).
Med krvodajalci je bilo tu-di več kot sto članov krajev-nih skupnosti.
To so skopi podatki v tre-nutku, ko krvodajalska akci-ja prehaja v drugo fazo iz-polnjevanja plana. Ta plan je obsežen, vendar vse kaže, da sc prebuja zavest med obča-ni in zato lahko z optimiz-mom trdimo, da bo v Šiški letos več kot 2.500 krvodajal-cev.