59 Zgodovina v šoli 1, 2024 w 59 IZVLEČEK Članek predstavi primere in uporabo zgodovinskega filma kot učnega pripomočka pri obravnavi težkih tem prve polovice 20. stoletja pri poučevanju zgodovine v 9. razredu osnovne šole. Tovrsten didaktični pristop nazorno prikaže različne zgodovinske dogodke, pojave in procese in omogoča lažje vživljanje učencev v življe- nje ljudi takratnega časa. Učenci dobijo globlji vpogled v zgodovinsko dogajanje in s tem globlje razumevanje zgodovinskih dogodkov in procesov, hkrati pa razvijajo sposobnost kritičnega razmišljanja in presoje informacij v večperspektivnih zgodovinskih virih ter kritičen od- nos do dogodkov in procesov, pri katerih so bile kršene človekove pravice in svoboščine. Ključne besede: film, pouk zgodovine, obravnava tež- kih tem, kritično razmišljanje, formativno spremljanje ABSTRACT The article presents examples and use of historical films as a teaching aid in discussing difficult topics from the first half of the 20th century in history class in the 9th grade of primary school. This didactic approach vividly depicts different historical events, phenomena and pro- cesses, and enables students to more easily empathize with the lives of people in that period. Students gain a deeper insight into historical developments and thus a deeper understanding of historical events and process- es; moreover, they develop an ability to think critically and assess information from multi-perspective histori- cal sources, as well as a critical attitude towards events and processes in which human rights and liberties where violated. Keywords: film, history class, discussion of difficult top- ics, critical thinking, formative assessment Marjetka Čas, Osnovna šola Gustava Šiliha Laporje Lidija Kotnik Klaužer, Osnovna šola Lesično OBRAVNAVA TEŽKIH TEM PRVE POLOVICE 20. STOLETJA PRI POUKU ZGODOVINE S POMOČJO FILMA IN FORMATIVNEGA SPREMLJANJA IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Marjetka Čas, Gustav Šilih Primary School, Laporje Lidija Kotnik Klaužer, Lesično Primary School DISCUSSING DIFFICULT TOPICS FROM THE FIRST HALF OF THE 20TH CENTURY IN HISTORY CLASS THROUGH FILM AND FORMATIVE ASSESSMENT 60 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE UVOD Živimo v času zelo hitrega tehnološkega razvoja, kjer se vsakodnevno srečujemo z informacijami iz različnih medijev (Borčić, 2012, str. 89). Sposobnost kritičnega razmišljanja in presoje informacij z učenjem ob raznovrstnih in večperspektivnih zgodovinskih virih je eden izmed pomembnih ciljev pouka zgodovine, ki ga lahko dosežemo s sistematičnim vključevanjem filma v pouk (Učni načrt, 2011). Uporabljamo ga lahko kot učilo, za iztočnico pri obravnavi etičnih, moralnih in družbenih problemov ali pa za motivacijo (Borčić, 2012). Obravnavo težkih tem prve polovice 20. stoletja je učencem zagotovo laže približati s pomočjo kakovostnih dokumentarnih ali zgodovinskih filmov. Zgodovinski filmi so izjemno popularni, na kar kaže dejstvo, da je med 250 najbolj priljubljenimi filmi na spletnem portalu Imbd.com kar 42 zgodovinskih filmov (Preradović, 2017). Vključevanje filmov v pouk zgodovine zagotovo pripomore, da učenci pri obravnavi težkih tem prve polovice 20. stoletja laže in kakovostneje usvojijo tako vsebinske kakor tudi procesne in odnosne cilje. Pouk je bolj dinamičen in nazoren, učenci pa aktivnejši ob različnih dejavnostih, ki se nanašajo na ogled filma. V članku skušava osvetliti, zakaj so zgodovinski filmi uporaben didaktični pri- pomoček oz. zgodovinski vir pri obravnavi težkih tem pri pouku zgodovine, na- nizava primere filmov za obravnavano obdobje ter razčleniva potek dejavnosti ob ogledu filmov v okviru formativnega spremljanja učenja in znanja učencev. UPORABA FILMA PRI POUKU ZGODOVINE Uporaba filma pri sodobnem pouku je stalnica, ki se ji tako rekoč ni mogoče izogniti. Filmi so del mladinske kulture. Učitelji filmov ne uporabljamo samo za popestritev in nadgradnjo pouka, saj je jasno, da: • vidijo današnji mladi ljudje v enem letu več filmov, kot so jih videli njihovi starši; • preživijo mladi ljudje v povprečju več kot četrtino budnega življenja v se- mantičnih svetovih, ki jih ne oblikujejo njihovi starši; • mlad človek ob vsaki knjigi, ki jo prebere, vidi dvajset filmov (Rutar, 2012, str. 11). Zgodovinski filmi so izjemno popularni, na kar kaže dejstvo, da je med 250 naj- bolj priljubljenimi filmi na spletnem portalu Imbd.com kar 42 zgodovinskih fil- mov. Popularnost zgodovinskega filma kaže tudi filmska nagrada oskar. Od 88 podeljenih nagrad za najboljši film so bili zgodovinski filmi nagrajeni kar tride- setkrat, kar Preradović navaja v magistrskem delu (2017). V nadaljevanju pa za- piše, da popularnost zgodovinskih filmov pomeni, da učenci del svojega znanja o zgodovini prejmejo iz zgodovinskih filmov, zato je koristno, da se film kot učni pripomoček in zgodovinski vir uporablja pri urah zgodovine, saj lahko na tak način učitelj učencem pomaga pri izboljševanju njihove medijske pismenosti, ki jim pomaga pri analizi filma. Obravnava težkih tem prve polovice 20. stoletja pri pouku zgodovine s pomočjo filma in formativnega spremljanja 61 Zgodovina v šoli 1, 2024 Zagotovo pa z vključevanjem dokumentarnih in izobraževalnih zgodovinskih filmov v pouk zgodovine postane pouk zanimivejši in bolj dinamičen, prav tako pa se poveča motivacija za delo med učenci. Pri pouku zgodovine se lahko pri- kažejo različni zgodovinski dogodki, pojavi in procesi iz vseh zgodovinskih ob- dobij, bodisi da je film igran, lahko je deloma igran in dokumentaren. Film je tako lahko verodostojen prikaz zgodovinskih dogodkov, lahko pa vključuje tudi izmišljene oziroma domišljijske sestavine (Brodnik, 2009). Pred uporabo filma pri pouku mora učitelj natančno načrtovati učne cilje in vse- bine, pri katerih bo uporabil metodo dela s filmom, nato pa skrbno načrtovati ustrezne dejavnosti za učence ob ogledu filma, da bodo tako celostno dosegli zastavljene učne cilje in vsebine (Brodnik, 2009). Brez skrbnega načrtovanja in priprave je ogled filma nesistematičen in samo popestritev pouka. Predvajajo se odlomki iz igranih, izobraževalnih, dokumentarnih, umetniških, zgodovinskih, pol igranih/poldokumentarnih … filmov z zgodovinskim ozad- jem na vseh stopnjah učnega procesa. Učitelj mora pri tem upoštevati, da je z ogledom filma povezana metoda opazovanja, ki ima za cilj spodbujanje mišlje- nja prek čutnih izkušenj. Poudariti velja, da na ogled filma navežemo različne dejavnosti učencev, ki jih usmerjajo v razmišljanje ter tako omogočajo globlji vpogled v zgodovinsko dogajanje in s tem globlje razumevanje in trajnejše zna- nje (Brodnik, 2009). Nujno je ob ogledu filma z učenci voditi sistematičen pogovor na podlagi vnaprej pripravljenih vprašanj, ki so vezana na osnovne podatke o filmu (scenarist, režiser, letnica nastanka), vsebino in sporočilo filma, odmev pri občinstvu, kritike ipd. ZAKAJ JE FILM UPORABEN DIDAKTIČNI PRIPOMOČEK PRI OBRAVNAVI TEŽKIH TEM? Film je zagotovo eden uporabnejših pripomočkov pri obravnavi težkih tem pri pouku zgodovine, saj omogoča lažje vživljanje učencev v življenje ljudi v pre- lomnih časih obeh svetovnih vojn, v času medvojnih totalitarnih režimov ter v prvih letih po drugi svetovni vojni. Pri učencih razvija empatijo in sočutje do ljudi, ki so bile žrtve totalitarizmov. Je nazoren prikaz tedanjih dogodkov in pro- cesov, ki so množično kratili človekove pravice in svoboščine, ko je človek bil le črka na papirju. Na učence deluje motivacijsko in omogoča prikaz podrobnosti življenja pri obravnavi težkih tem. Na temelju njega laže izpeljemo aktualizacijo. Poleg tega pa učitelj pri učencih razvija kritično razmišljanje, da bodo zgodovin- ske filme dojemali kot zgodovinske vire, ki jih bodo znali kritično analizirati in ovrednotiti. Pouk zgodovine zaradi številnih težkih in grozljivih dogodkov v preteklosti s po- močjo filmov daje učencem veliko priložnosti za razmislek, kako bi lahko bilo kaj drugače in kaj bi morali storiti, da se nekaj ne bi ponovilo. 62 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE PRIPRAVA NA OGLED FILMA O OBRAVNAVI TEŽKIH TEM PRI POUKU ZGODOVINE Učiteljeva naloga je, da natančno načrtuje učne cilje in vsebine, vezane na obrav- navo težkih tem pri pouku zgodovine. Skupaj z učenci razjasni namene učenja ter sestavi kriterije uspešnosti ob ogledu filma. Če učenci obiskujejo izbirni pred- met Filmska vzgoja, lahko sami predstavijo kriterije, ki so jih zasnovali pri tem predmetu, pri pouku zgodovine pa jih dopolnijo s specifično zgodovinskimi. Seznanitev z vsebinskimi, procesnimi in odnosnimi cilji pri obravnavi težkih tem pri pouku zgodovine (Učni načrt, 2011, str. 22–24, 26–27). Vsebinski cilji Procesni cilji Odnosni cilji Učenci: • na primerih pojasnijo razlike med demokratičnimi, diktatorskimi in totalitarnimi oblikami vladavine; • opišejo glavne značilnosti druge svetovne vojne in pojasnijo njune posledice; • z različnih perspektiv pojasnijo dogajanje v Evropi in na Slovenskem v času druge svetovne vojne; • pojasnijo okoliščine in posledice komunističnega prevzema oblasti v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni. Učenci: • razvijajo spretnosti zbiranja in izbiranja informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature v različnih medijih; • razvijajo zmožnost analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih informacij in dokazov; • razvijajo zmožnost kritične presoje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov na podlagi večperspektivnih zgodovinskih virov. Učenci: • obsodijo zločine proti človeštvu, genocide, holokavst in druge oblike množičnega kršenja človekovih pravic; • obsodijo politične sisteme, ki kršijo človekove pravice; • na izbranih primerih razvijajo poglede na svet, ki spoštujejo človekove pravice, enakost in demokracijo ter demokratično in odgovorno državljanstvo. Sledi priprava kriterijev uspešnosti. Smernice za pripravo kriterijev so lahko: • osnovni podatki o filmu: scenarist, režiser, igralci, produkcijska hiša, leto predvajanja; • filmska zvrst: zgodovinski igrani, dokumentarni, zgodovinski animirani, dokumentarno-igrani; • pri umetniških (igranih, animiranih) in tudi drugih je treba priložiti besedila iz relevantne strokovne in/ali znanstvene literature za primerjavo in ugotav- ljanje, kaj je prikazano na temelju zgodovinskih dejstev, kaj je izmišljeno; • kaj je učence v filmu še posebej nagovorilo, naredilo vtis z utemeljitvijo; • ali bi priporočili ogled filma vrstnikom z utemeljitvijo (Brodnik, 2022). Obravnava težkih tem prve polovice 20. stoletja pri pouku zgodovine s pomočjo filma in formativnega spremljanja 63 Zgodovina v šoli 1, 2024 PRIMERI FILMOV, KI OBRAVNAVAJO TEŽKE TEME PRVE POLOVICE 20. STOLETJA Filmov, ki obravnavajo težke teme prve polovice 20. stoletja, je precej. Učitelj jih mora pred uporabo pri pouku sam temeljito pogledati in presoditi, ali so za pouk primerni in ali bodo učenci na njihovem temelju laže in kakovostneje usvojili učne cilje. Pri tem velja pravilo, da ni potreben ogled celotnega filma, saj je za tovrstno dejavnost ob pripravi in analizi treba nameniti najmanj dve šolski uri, pač pa samo določenih odlomkov iz filma, ki najbolj avtentično prikažejo sam problem. Brodnikova (2009) priporoča odlomke, ki so dolgi od 3 do 5, največ 15 minut. Filmi, ki so primerni za uporabo pri pouku, so: Otroci s Petrička, Deček v črtasti pižami, Življenje je lepo, Pianist, Zmagoslavje volje, Enigma, Vojna in jaz, Svilena oblekica, Schindlerjev seznam, Rojena v Auschwitzu, Skrivnost svobode, Skriti spo- min Angele Vode ipd. OGLED FILMA IN EVALVACIJA DELA Učitelj načrtuje dejavnosti za učence ob ogledu filma, ki spodbujajo metodo opazovanja, tj. mišljenje prek čutnih izkušenj, ki omogoča spodbujanje takšne- ga razmišljanja, da se pride do bistva oziroma jedra dogodkov in procesov. Dejavnosti učencev ob ogledu filma so lahko zelo raznolike. Po vsakem prizoru se lahko z učenci pogovorimo, učenci si lahko zapisujejo ključne besede oz. pov- zetek, rešujejo naloge na delovnem listu, ki smo ga pripravili, izdelajo miselni Primer zapisanih kriterijev uspešnosti za oceno filma in samovrednotenja. 64 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE vzorec z glavnimi problemi, ki so prikazani v filmu, po ogledu napišejo krajše razmišljanje oz. oceno filma ali odigrajo igro vlog (Brodnik, 2009). Sami dava učencem pogosto naloge na delovnem listu, ki jih učenci po predhod- nem pogovoru rešijo. Občasno uporabiva tudi igro vlog, ki je med učenci zelo priljubljena. Po ogledu filma in dejavnostih učencev je nujna kakovostna evalvacija dela učencev. Če so učenci samostojno ali v dvojicah reševali delovni list, ga je treba pregledati in podati ustno ali pisno povratno informacijo, ki izhaja iz kriterijev uspešnosti. Prav tako je treba pregledati in ovrednotiti preostale dokaze učenja, ki so nastali pri pouku ob ogledu filma. Smiselna je tudi samoevalvacija učencev ob koncu učnega sklopa, kjer učenci izpostavijo prednosti in slabosti uporabe filma kot učnega vira pri pouku zgodovine. Primer zapisa ocene filma po ogledu. Obravnava težkih tem prve polovice 20. stoletja pri pouku zgodovine s pomočjo filma in formativnega spremljanja 65 Zgodovina v šoli 1, 2024 Povratna informacija učiteljice učencu na zapis ocene filma. POVRATNA INFORMACIJA UČITELJICE Ocena filma Pianist Manca, pri zapisu ocene filma Pianist si se zelo potrudila. Zajela si osnovne podatke o filmu (žanr, trajanje, leto izida, zapisala si scenarista in igralce). V strnjeno obnovo filma si vključila tudi oris zgodovinskega časa, ki se nanaša na razmere v času 2. svetovne vojne, zlasti na življenje v varšavskem getu, hkrati pa si zajela bistvo filma. S tem si potrdila razumevanje razmer v času 2.svetovne vojne, življenja v varšavskem paktu in pretresljivih posledic, ki so jih utrpeli Judje. Razumevanje zgodovinskih dogodkov in procesov je zelo pomembno pri pisanju ocen filma, saj nam olajša razumevanje in povezavo med zgodovinskimi dogodki in procesi ter življenjem izpostavljenih likov v filmu. Gledena tvoje jasno razumevanje vsebine filma in natančen zapis, bi morda lahko dodala še kakšen vtis je nate naredila uporabljena glasba, kako je sledila toku dogajanja, kako se je spreminjala med posameznimi dogodki in ali te je tudi glasba ganila. S 4 zvezdicami si ocenila film in svojo oceno tudi argumentirala. Izpostavila si, kateri dogodek se ti je vtisnil v spomin in ga utemeljila. Zapisala si priporočilo za ogled filma. Zapis osebnega doživljanja filma pripomore še k bolj prepričljivemu priporočilu filma vrstnikom, zakaj bi si morali ogledati film. Čestitam za analitičen pristop pri oceni filma in za vložen trud pri zapisu. Učiteljica Lidija Otroci s Petrička je slovenski črno- -beli dokumentarni film iz leta 2007 v režiji in po scenariju Mirana Zupaniča. Prikazuje usodo otrok, ki so bili za- prti v taborišču T eharje. Junija 1945 so jih ločili od star- šev in namestili v mladinsko taborišče Petriček. Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine »je bolj kot doku- ment o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, jo to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Je prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. 66 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Primer izpolnjenega delovnega lista z nalogami, vezanimi na ogled filma. Obravnava težkih tem prve polovice 20. stoletja pri pouku zgodovine s pomočjo filma in formativnega spremljanja 67 Zgodovina v šoli 1, 2024 SKLEP Obravnava težkih tem pri pouku zgodovine je za učence specifična tema. Od učitelja zahteva veliko strokovnega in didaktičnega znanja, kako obravnavane teme približati učencem. Vsekakor je film, ki prek čutnih in vidnih zaznav vpliva na večje in poglobljeno vživljanje v to obdobje, dobrodošel vir. Učenci so za obravnavo omenjenih tem bolj motivirani, sam pouk postane bolj nazoren. Pri učencih prav tako razvijamo empatijo in sočutje do ljudi, ki so živeli v takratnem času. Na temelju učnega načrta za zgodovino smo načrtovali vsebinske, procesne in odnosne cilje ter standarde znanja in skupaj z učenci iz njih v njim razumlji- vi obliki izpeljali namene učenja ter zasnovali kriterije uspešnosti. Dejavnosti učencev ob ogledu filma so lahko zelo raznolike in se lahko nadgrajujejo z do- mačim delom. Po ogledu filma in dejavnostih učencev, je nujna kakovostna več- smerna povratna informacija ter evalvacija dela. Pri takšnem pouku razvijamo tudi medijsko pismenost, ki spodbuja ustvarjal- no uporabo medijev in njihovih vsebin, kritično analizo medijskih izdelkov, ra- zumevanje delovanja medijske industrije ter samostojno ustvarjanje medijskih vsebin. Zbiranje in izbiranje bistvenih, verodostojnih in uporabnih informacij pri ogledu filmov, primerjanje informacij iz filmov in iz besedil na delovnih li- stih, primerjanje dogodkov in pojavov v prvi polovici 20. stoletja z današnjim stanjem omogočajo tudi načrtno razvijanje ustvarjalnega in kritičnega mišljenja pri pouku zgodovine. Tako so v ospredju transverzalne veščine oz. veščine 21. stoletja, ki so odločilnega pomena za celosten razvoj mladostnika. LITERATURA Borčić, M. (2012). Uporaba filma pri pouku. V Plevnik, P ., Rutar, D. in Mikulan, P . (ur.), Film pri po- uku. Prakse in izzivi. (str. 89–90). Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/Film-pri-pouku.pdf Brodnik, V . (2000). Filmi pri pouku zgodovine v gimnaziji: Utrip srednjeveške Škofje Loke in Nebeško kraljestvo pri obravnavi tem iz zgodovine srednjega veka. Zgodovina v šoli, 18(1-2), 67–78. https://www.sistory.si/publication/11895 Brodnik, V . (2022). Ustvarjanje učnih okolij za 21. stoletje (interno gradivo razvojne naloge Ustvarjanje učnih okolij za 21. stoletje). Preradović, D. (2017). Uporaba filma za poučevanje zgodovine v srednji šoli. [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://dk.um.si/Dokument.php?id=113410&lang=slv Rutar, D. (2012). Film kot cilj in film kot sredstvo poučevanja. V Plevnik, P ., Rutar, D. in Mikulan, P . (ur.), Film pri pouku. Prakse in izzivi. (str. 9–13). Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/ Film-pri-pouku.pdf Učni načrt. Program osnovna šola. Zgodovina (2011). Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/ obvezni/UN_zgodovina.pdf